PODLISTEK. Materino oko. (Siika iz življeuja. Prev«l Btarogonki.) (Dalie.i -,M a t e r i n 0 0 K 0!" Srčnejše in miloišo še pafe niso bilo nikdar iz¦govorjeno te bcsode, kakor scdaj, ko je korakal Beuedikt po cesti ter za lup postal. «Rajo brez streho, kakor §o enkrat kaj onake,ga dnživeti!" pristavi nato in nadaljuje svcio pot. Akoravno mu jo liladil sveži zrak vroče čolo, akoravno sc mu jo kri že nekoliko pomirila, vendar se mu je :zdelo, da sliši še zvok godbe, vrisk plesalccv. lu Sepet listja se mu je zdel, kal;or zapeljivo govorjenje .preširnega, zalcga dekleta, kateri je komaj ušel. V hipu največjo uovaruosti mu je prcd clužo vsplavalo žaloslno in solzeeo raaterino oko. DoHer je peljala cesta po ravnini in po polju, jo bilo lahk.o potniku kljub temi nadaljevati svojo pot. Ali ko jo prišol v gozd, kjcr jo stalo veličastno drovje, moral je iti z največjo pazljivostjo, da no zgre&i pota, posobno, ker jo bilo več potov in kriZopotja. Ali, ko je po dolgera hodu priSel zopet na pla-no. se zdrzne. Zgrešil je pot, in zastonj se ogleduio, kcxl rau je iti sedaj?! Zc so je hotel vscsti na kup kamenja, da počaka zore, kar mu prinesc vetor dini od novozapaljonega ognja. »Tukaj morajo biti liudie," si misli Benedikt, in gre proti strani, od kodcr mu je prlSel vooj dima. Kmalu jo naSol. Napravil je komaj clvajsef korakov, kar zagleda v gozdu plamon ¦ogfija, ki je gorel na veliki skali. Tudi CloveSke glasovo je slišal. Benedikt skjene iti k ognju tor se pridružiti ljudem, ki raorajo, kakor on, prenoftevati pod milim nobom. Tihp in brez žuma se jim približa ter zagleda v mati votlini ognjišče in krog njega tri možake. Benedikt je videl dovolj, da je postal previdcn ter se skril za grm. Radovednost ga je gnala, da se jo priplazil zelo blizu in posluSal, kaj iraajo. Sedaj sliši, da reče cdon: ,,Sedaj pojdimo," ter se ovijcVjtemon plašč. Druga dva se dvigneta in edeu reče: ^V šestih tednih zopet tukaj!" ,,Kakor smo se dogovorili!" pripomni trctji in odide z goreeo tresko na stran k grniu. Tla so bila tukaj zelo obraSčenji. Oni pregleda natančno vse in se vrne nazaj: MShranjeno jo, kakor za sodnji dan!" Divjo »3 so fcismoiali možaki tor se izgubili v noči, pogasivši ogeuj. Benedikt jo ostal tako dolgo skrit za grmora, da so oni že daleč pdšli. Nato so splazi počasi k ognjiScu, zapali ogonj In gro na tisto stran, k]er jo videl prej možake nekaj iskati. Ni mu bilo noznano, da. so se ti v nepoStoncm deianju tu seSli in da iciajo tu nokaj skcitoga. Hkrbno preiak.uje vso, ali ug moro ničosar najti. Že hoče oditi, kar so zadeno z nogo in oddrgno maht ki ,io bil previdno razgrnjcn po zetnlji. S palico je jel kopati, doklcr jii zaxlol na ird, gladek prodmot. Ko odstrani ostalo zoroli^ spozna pokrov majhnega železnoga kovčefca. Hitro odstrani zomljo na desni in levi ter vzdigno koyfiek Ia ppkrpy, Pr^nefton |>ogledl . . . Kov- Cek je bil poln dragooenosti, lepotičja, srebrcega, o-rodja, in na dnu leži mnogo denarja. Beneclik,t kleOi nekaj minut zraven, kakor okamenel.Stane ga sarao, da zagrabl, pa spravi zaklad v žepo, tako postane bogat, in ni se mu treba muCiti ve/6 okrog po svctu. Z naglico poune grabiti zaklade in je tlačiti v žope tcr va nclia prej, dokler ni kovček prasen. Potem pa piano pokoncu iii beži, ne da bi vodel kn;t? ^Nekjo raoram priti ven, kaj rai je sedaj za ovinke!" vsklikne in vzdigne klobuk, da si ohladi Celo. Začno fantazirati. Zdi so mu, da je posestnik velike delavnice in mnogo poraagaCev dcla pri njom. Sezidal si ie krasno hišo.. Vidi Ijudi, kako se mu klanjajo ter ga vprašujejo za svete. Vidi mize, poJno raznovrstnih jedil in pijače, in mnogo prijateljov se veseli ž njim, sevcda na prvem mcstu njegova — mati — kar se samo ob sebi razume, da. . . m?ti. . . že radi doižnosti. . .. Ali tukaj pride Benedikt i~ sebi. Naenkrat izginojo vso fantazijo, njegoya glava so povesi, njegov korak je pofiasnejši, ko zasliši v, bližnji vasi glas zvona, ki je naznanjal jutranjico ter budil ljudi k molitvi in delu. Zvan (jloveka vcdno vabi, Ao, Boga nikUar no zaiibi. Te besodo so puo resnične. So v srcu najveSJega lupožniKa so gane nokaj, kakor bi ga vleklo k izpreobrnitvi. Benedikt pado ob potu stojoCem znatnenju na kolonn. in z rosnimi očmi sklene roke ter si zakrijo obraz . . . (Dftl}e prihodttJM.)