ARHiVt XXI 1998 1/. arhivskih inndov in zbirk 59 Vodni znak na pap rju do leta 1800 ANDRFJ YADN1KAR Vodi) i zoak (nem NVassorzeichei); aDgl. watcrmark; frani.. fil igrane it. lil igrana) jC znak, vtisnjen v mokro snov, iz katere oblikujemo papirno polo ali trak. Vtu, je navadno prosojnejši od preostale površine, zalo je dobro viden pri opazovai)ju papirja proti svetlob1. PozoanM) pa tudi znake, ki so vtisnjeni tako, da so IdUDCjši od okolice, in lake, ki plasučno izstopajo. Vodni /o a k sc pojavlja tako pri rotim kol pi: stroj ni izdelavi papiija. Poznamo tuJi omacijc vodnega znaka, ko se ta vtisne v zc izdelan papir. Vodni znak rabi kol zoak izdelovalca, pa tudi kot zaščita proti ponarejanju, na primer v papi.jih, i)amei)jenili tiskanja bankovcev ali znamk. Papir začno izdelovati kmalu po IclU 100 na Kitajskem. Od S. stoletja sc izdelovanje papirja razširja v deželab, ki so jil) osvojili Arubci, Ev ropa pa je Se dolgo navezana na uvoz. Izdelovanje papirja je na evropskih lleb zancsljoo dokumeolirano šele sredi 13. stoletja v ¡Italiji. Drugod po Evropi odpiraio prve pa, rnice šele v naslcdnjei» stoletju. Papir zelo počasi nadomešča pergament, namei)jei) pa je sprva le d);:dj po-i)SirE)ii)) zapisom. V italijanskih fa[ ,i , druge polovice 13. stoletja oajdemo tudi najstarejše z Dane vodoc znake 1 Stari mojstri so za izdelavo papirja uporabi li podobno sito, kot je pri roeui .zdelavi v uporabi še danes Na pravokoten lesen okvir so podolzno tesno skupaj Dapeli tanke žice ter jib v razmiku oekaj ccdtur etrov povezali s pravokotoe pote kajoČiiDi, precej debelejšii))i Nicd dvoje teh veznih žic2 je bila navadno v dcs> polovici sita pritrjci)a v ra/liČDC oblike zvita, nekoliko moč nej;.a žica, i d nje d odtis v izddan poli w irjj uneinijemo "vodni znak". Da J)i dooi zaSJjeno oblika vodnega znaka,je buo to Eeo treba zvijati podoboo, koi zlatar zvijJ žičke iz žlahtnih kovin pri izdelavi "filigrana", zalo s,. Uit la lik in njegov vi i s v papirju meno vali tako Vodni ziKik je bil osebi) o znamenje i zdel o valca, ki ga jc vtisnjcval v s ou. pole pa| uja, podoboo Kot je kamnosek vklcal svoj znak v obdclai) kos kamoa. ali pa kot ie zlalar vrezal svojega v Dakil, ki ga jc izdelai. Pres'-Dcča nas bogastvo molivov, ki s': poiavliajo v p;'"irju, tembolj, ker so sc oblikovalci pri upodabljanju oio ral i' omejevali le na obrii. V o li zd iki :,c pojavijo že v 13. stoletju, vcndai - v m-bovih zgodaj i b oblikah težko opazili vp ve umetnostnega sloga lega časa, gotike. Jasen pccat pa so 1 K. 1 Wciss: It-mdhuOi tlci Wasscr/eithcnkunik, Uip/ij;, 1%2. 2 Za iKilis žic v fiapiri" h"n,M vcčkral našli Iranuisku i/ru/a: la vcrt"curc /a osnovne m les ponluseuui /a vc/ne ?nc. nb! i kovanju vodi ih zuakov dali icncsansa, barok in rokoko. Krooa in križ, ta pa spel v vseh oblikah in razlicicab, Sonce, Mesec m z.vczdc, domače in di\'jc živai tudi coorožcc in bazilfsk ne mam kata - ves herbanj cvetlic, vsakovrstni sadeži, divji i))()žjv in svetniki, človeška glava, roka ali noga, orodje in orožje, gmjski slolp in cerkev, ime izdelovalca, grh naš prvi znan izdelovalce rEiirj;! mOjStcr Pankrae jc v svoje pole okrog leta 1580 viisojcval grb gospoda Khisla s Fužin vse to, pa še ob'ikc. ki jim icžko določimo ime in ki so imele pomen morda le za svojega mojstra, lahko najdemo, Če lisi papirja iz skladovnice spisov aii stran v knjigi pedržimo proti luči. Pomen vodnega znaka pi i preučevanju rokopisov, liskan.h knjajJ ali grafik starih mojstrov je bi zoan že v 18 stoletju. V 19. stoleijn žc objavljajo velike z-rke vodnih znakov, pojavljajo pa sc že tudi razprave o zgodovini izdelovanja papirja v posameznih deželah in c vodnih znakih, k. so jih pri tem uporabljali. Za utemeljitelja fili-granologijc, kot vedo o vodoil) znakih tudi ime nnjemo r. jo včasih prištevamo k "pomožnim" zgodoviDskiii) vedam, pa velja Švicar Charles MoVsc lirk]iiet. Ta jc v svojem HlnJ več kol šestnajst ti .oč vodnih znakov, ki jih jc prerisal v evropskih arhivih in kuji/oicah razporedil v vrste, skupile n tipe Vsak tip se spet lahko pojavlja v več različicah, odvisno od števila sit za i /.de lavo papirja v papirnici in od tega, koliko časa sc je kakšeo znak uporabljal. 2 večkratno rabo sc je njegova prvotna podoba namreč ne koliko Jeformiiala. Pt1 določanju starosu io i"voru papir, a [»oramo seveda upoštevati celoten vtis v papirni poli Poleg vodnega znaka in nje govega mesta i^cd veznima žicama ludi gosiolo osnovnih |žiq in pa razmik med vc/oimi žicami. Pomemben j: tudi format papirne pole. Ti sc bili seveda v različni) deželah različoi, razlikovali pa so sc tudi formati različnih vrst papirja. Upoštevati morai))o tudi čas, ki jc lahko potekel od izdelave pdpirjp do njegove uporabe ta pa je oavadno odvisen od vrste zapisa. Osebno pismo ali potrdilo o poravnanih obveznostih jc bi'o lahko napisaoo oa koščku papirjaj ki jc bil izre zan iz kakšnega precej starejšega dokumenta, datum oa pomembnejši list. a ali listu iz notarske knjige pa jc navado o zelo Bizu. času izdelave papirja, oa katerem je zapisan Šele s primerjavo velikega števila papirjev z dali.anirrii napisi bomo lahko včasih vsaj pri M'/no določil, čas o a C M. Uriijucl: Dictionnaire hislorii[ue des moyens du papier il£s leur apparition vers 12K2 jusqu'en IfiOft avec 29 ligures dans le texte cl 16] 12 fac similis île HIig-runc.s. Gcnivc, 1907. 6c 1/ arnivskin fonciov in zbirk arhivi xxi 199« Vodni znaki Sc.stnaj.stega slolclja z A Müller, Diarium uber die Arbaiten im Archive des Landcsmuscum in Laibach 1900 ARS ARH1VI XXI rM Iz arhivual londov in zbirk 61 SM f ^ €&lÜHI®Nrc Vodni znaki oscmnajstcgii sto!et|a iz A. Miilicr, Diarium iibcr die Arbeiten im Archivc des Landcsmuscum in Laibach 1^00, ARS 62 Iz arhivskih fondov in znirk ARHI Vi XXI [998 Vodni znak glava na |istii i z leta 1313, marce 12, ARS Zbirka listin, Rep. III. št. 27 stanka nedatiranega dokumenta, k ga preučujemo. Kadar pa poznamo ca« obratovanja kakšne papirnice, vrste papina, ki h jn izdelovala, in morda tudi papirničarja -v vsako vrsto so kmalu začeli vtisnjevati posehne znake, začetnice imen in priimkov izdelovalcev pa so lud pogosto vtisnjene v papirju - bo naša ocena že precej zanesljivejša.4 Zborniki, ki bi kot Briquclov pred devetdesetimi leti skušali zajeti vse znano gradi-o, danes seveda niso vce mogoči. Razprave so časovno ali regionalno omejene, ali pa obravnavajo določeno zvrst gradiva, v kateri se vodni znak' pojavljajo.5 Nekatere pa so posvečene eni sai: "rsli vudnega znaka, v vseh njenih različicah/' V. Mi*,"Ii. Filijxanoliigija kaii piimocna hislin ijska nauk;i, Zhiirnik Histmijskiig inslilula Jugiislavenske akademije. Z;i-¡ireb, l'J-54, pp. 2.S-93; G Pieeard, Die Wh s se r /e i e he n H1 rse h u ri g als hislorise-he Hills wissensehaft, AZ. Bil. 52. IKfi, pp. fi2-1 15: T. Gerardy, Altes Papier und seine vMser/eieheu AZ. [Id. 70. |y74, pp W-74. G. Pieeard, Wasser/eiehenkumle und drharfnrsehuns. Arehi-villi1. 1-2 iy52, pp. fiS KI; D. Woodward- Calalngue til' watermarks in Kalian printed niapsea 1.140-1 fiOO, RrenA', iyf>6. B. Giglio: Lc 1'iliyrane nclle earie de^li arehivi (liiic-t>uni di Irea neSeoli XI1-X1V.XIV XV Ivrea I'JXI. G Pieeanl: Wasser/eiehen Hand und handsehuh, Slultiian, Že dolgo pritegujeta zanimanje raziskovalcev tudi ikonografija in simbolika vodnega znaka. Nekateri arhivi i n specializirani muzeji hranijo zbirke s tisoči vodnih znakov. Za njihovo repro-ducranje je danes v rahi vrsta načinov, od preprostega kopiranja s pomočjo prozorne 1'olije, fotografije, do beta radiografije in rentgena.7 Začetki preučevanja vodn h znakov na Slovenskem segajo v konce prejšnjega stoletja. Briquet jc obiskal Uit, Ljubljano in tu pregledoval dokumente v arhivu Deželnega muzeja. O njegovem obi.'.ku in ugotovitvah je na kratko poročal kustos Deželnega muzeja Al Ions Miillncr.x Ko jc ta v letih od 1900 do 903 urejal arhiv v Deželnem muzeju, / n svojem delu pisal dnevnik.9 Med besedilo je na posebne liste prerisal 114 vodnii i znakov, ki h jc našel na doku mcntiii, nastalin v obdobju od 15. do 18. stoletja. "vod11, znaki v pap'rju teh aktov ni so nezanimivi. Predložene sem kopiral, njnovc kopije pa bom poslal gospodu Bnquetu v Ženevo v oceno" je zapisal na koncu stran, ob listu s skupino vodnih znakov 10 \ Miillncrjcvi zapuščini v Arhivu Slovenije je tudi 55 II; tiče v z vodni ni znaki, ki jib je izrezal t/, različn ji dokumentov.11 Med obema vojnama jc raziskoval zgodovino izdelovanja papirja na Štajerskem, Koroškem, Kranjskeir in Goriškem Viktor Thi'^1. V nir.govh razpravah naidemo Ur risbe vodnih znakov papirnic, ki so delovale v teh deželah.12 I-cta 1957 jc pri Zgodovinskem inštitutu JAZU i/.šlo obsežno delo Vladir. rja Mošma n Seida Traljiča o vodnih znak n 13. in 14. stoletja,v katerem so zbrane vse takrat znane razlieiec. Objavljenih jc "7271 znakov, kar jc trikrat toliko, kot jih jc poznal Briquet iz. teli dveh stoični Avtoria uvajata tudi nekatere nove vrste. Vodi znaki so razvrščeni po abceedncm redu francoske terminologije. Med nahaialisč- dokumentov, z katerih so pre-risani ob;avljeni vodni znaki, so v Sloveniji navedeni današnji Arhiv Sloven c, N'JK ter ško- 19'J7 (ie 17. podotino dein isteg;i avinrja). 7 W. Haupt. Wusse r/eiehenwieder^ahe in .sehwieriyen fallen, Miilleehmk. X7 l'JK I, pp. 3N-4.1; F. Hedwig, Wusser/eie-hen unicr der Königen riihic, Mal-leehnik, SK, l'JK2. pp. 27X-27'J. A Müllner. Das Papier der l.aihiiener Archive, Argii, VI, IK'JK, pp. 124 12C.. A Mull,Kr: Barium ühtr die Arheilen im Aremve des Lande sinn se ums in Laibaeh il.il. 22. September 19(10 an (Kokopis hrani arhiv eilalniee AS). 10 O.e.. p. 104. '1 AS. Zhmka vodnih /nakuv, Si 1-5.*). 12 V. Thiel: Gesehiehle der Papier/euj;ung und des Papierhandels in Sleicrmurk, Sundenlruek aus Zcnlralhlatl IUr die Papierindustrie. 1-7, Iy2fV: i.sti: Gesehiehle der Papier/eugung in den I ler/iigllliuern kärnten um1 Krün, .snwic in der Gralsehull Giir/, Smidcrilruek aus Der Allenhurger Papierer, ttj 12, 1937. VA. Miisin. S.M. Traljie: Voileni /naknvi XIII i XIV vijeka, 1-11. Zagreh, 1957. ARHIVI XXI 1998 I/, arhivskih fondov in /mrk Črki AN, vodni znak Aniona Nikla, AR,S, Zbirka vodnih znakov, ši. 63 (višina 2 cm) fijski knjižnici v I jubliam in Mariboru. V knjigi Gcorga Eincdcrja o papirnicah v avstrijskem ccsarslvii ■ avlor končuje svoje delo s sredo 19. stoletja - in mhovih vodnih znaki li so v pre-glcdh izdelovanja papirja v posameznih deželah navedene iuui paf micc, ki so delovale v naših krajih.14 Zgodovini papirni šiva v Sloveniji sla se doslej posvečala Jože Som n Darko Cafnta. Prvi jc v svojih Irch temeljnih razpravah zajci zgodovino m,¡nov za pap.r, kol jih imenuje, od prvega znanega s konca 1 (i stoletja, do začetkov strojnega izdelovania pap, rja sredi prejšnjega slolclja. Objavil jc tudi risbe vod mu znakov, ki so jih v teh slanh pflpirnifSh uporabljali.1'1 V svoji monografiji o vevški papim i je prav tako obja\ il risbe vodnih znakov, ki h n^ cmo v njenem papirju.ir' Nek. i dodatkov k Šornovim razpravam jc prispeval ludi Ivan Slokar.17 O papirnici v Mrzlem potoku, današnji vasi Papirniea pri Stari Loki, jc pisal Dnrko Cafula n o''enem objavil ludi ri:;bc njenih vodnih znakov.1* Isti avtor jc raziskoval ludi začclkc papirnice v Radečah 19 Darko Cafula upravičeno uveljavlja besedo papirnica" - ki jo jr našel zapisano v dokumentih 18. slolcl - že za obdobje ročnega '.delovanja papirja. aši starejši pisci so po zgledu drugih jc/.ikov uporablial izraza "mlin /.a papir" ali "papirni m n 63 Kača, voemi znak Aniona Ni ki a, ARS, Zbirka vodnih znakov, št. 63 (višina 5,5 cm) Opredelitev vodnega znaka jc tudi d-1 kodi-kofos e raziskave dokumenta, pisanega na papirju Pri nas je kratko opisal vodne znak( v rr .njeveških mKopi.sih, ki jih jc preučeval, že Milko Kos, v obdobju med obema vojnama.2'1 14 G ti i neder: The Antični Papcr-Mills nf thc foniter A ustni-I lun^rinn Empire and Ihcir Watcrmarks, Hilvcrsum, UJM). J. Kom, Starejši mlini /a papir na Slovenskem, ZČ..VUI. 1954. pp. H7-1 17: Kli, Dodatek k starejšim mlinom r.\ p;ipii na Slovenskem, ZČ, IX, l!MS pp. IK9-1'J2; Isti, Se o mlinih /a papir na Slovenskem. ZC. XII XIII, 195H'iy59. pp. 266-272. Ifl J. Smn: Ra/.voj pakirnice Vevče, Ljubljana. 1 «56. 17 1. Slokar, Nekaj dmbtkov k /t4"1"*'"1 mlinov /a papir na ■Slovenske,n,'it XXI, l^fi- 1957,pp. 2'»5-2i>7. 1B D. Caluta, Loška papirnici, LR, luH5, pp 137-152 Isti, Dodatek k zgodovini loške papirnice, LR, 33, 1»S6, pp. 57 64. IH(i, pp. - - 152- ]60. M, Kos: Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Ljubljanat 1931.