URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 23	Ljubljana, petek 23. decembra 1977	Cena 13 dinarjev	Leto XXXIV
1485.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja
Razglaša se zakon o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 14. decembra 1977, na seji Zbora občin dne 14. decembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 14. ^decembra 1977.
St. P 0100-212/77
Ljubljana, dne 14. decembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja '
I.	TEMELJNA NAČELA
1.	člen
(1)	Z osebnim izjavljanjem uresničujejo delovni ljudje in občani svoje neodtujljive družbenoekonomske in druge samoupravne pravice ter izvršujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve v temeljnih organizacijah združenega dela ih v drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu z načeli tega zakona.
(2)	Delovni ljudje in občani odločajo z osebnim izjavljanjem na referendumu, na zborih delavcev, na zborih delovnih ljudi in občanov, s podpisovanjem oziroma s pismenimi izjavami ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, ki jih določi zakon, statut ali samoupravni sporazum.
2.	člen
Z zakonom, s statutom in s samoupravnim sporazumom se določi, o katerih vprašanjih oziroma v katerih primerih odločajo delovni ljudje oziroma občani v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (v nadaljnjem besedilu: organizacije) z referendumom, na zborih delavcev, na zbo-
rih delovnih ljudi in občanov, s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja.
3.	člen
O vprašanjih, o katerih naj bi delovni ljudje oziroma občani odločali z osebnim izjavljanjem, mora biti opravljena poprejšnja obravnava na način, ki je določen s statutom, da se delovni ljudje oziroma občani lahko seznanijo s temi vprašanji.
4.	člen
(1)	Z osebnim izjavljanjem se lahko odloča o vprašanjih, ki se tičejo delovnih ljudi oziroma občanov v celotni organizaciji ali samo v posameznem zaključenem delu organizacije ali pa samo določene kategorije delovnih ljudi oziroma občanov v okviru organizacije.
(2)	Če se vprašanje ne tiče celotne organizacije, se izvede odločanje z osebnim izjavljanjem le v ustreznem delu na ustreznem območju posamezne organizacije.
5.	člen
Ce ni s tem zakonom ali z drugim zakonom za posamezne primere drugače določeno, se odločitev, o kateri so odločali delovni ljudje oziroma občani z osebnim izjavljanjem, šteje za sprejeto, če se je zanjo izjavila večina tistih, ki so imeli pravico glasovati oziroma izjaviti se.
6.	člen
Izid osebnega izjavljanja mora biti objavljen na način, da se delovni ljudje oziroma občani v organizaciji, kjer se je odločalo z osebnim izjavljanjem, lahko seznanijo z njim.
II.	REFERENDUM
a)	Splošne določbe
7.	člen
Z referendumom odločajo delovni ljudje in občani v družbenopolitičnih skupnostih o posameznih zadevah iz pristojnosti skupščine družbenopolitične skupnosti, v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih organizacijah pa o posameznih zadevah z delovnega področja teh organizacij oziroma skupnosti.
8.	člen
(1)	Referendum razpiše skupščina, delavski svet oziroma njemu ustrezni organ v organizaciji, v kateri naj se delovni ljudje oziroma občani izjavijo na referendumu.
(2)	Akt o razpisu referenduma mora določiti besedilo vprašanja, ki bo postavljeno na referendumu, dan izvedbe referenduma ter območje oziroma del organizacije, za katerega se razpisuje referendum.
(3)	Akt o razpisu referenduma je treba objaviti na način, k°t se objavljajo predpisi oziroma splošni akti organa, ki razpisuje referendum.
9.	člen
Od dneva razpisa do dneva izvedbe referenduma ne sme preteči manj kot 15 dni in ne več kot 60 dni.
10.	člen
(1)	Glasovanje na referendumu je tajno; glasuje se z glasovnicami.
(2)	Vprašanje, ki se postavlja na referendumu, mora biti na glasovnici izraženo jasno in nedvoumno, tako da glasovalec nanj lahko odgovori z »za« ali »proti«.
(3)	Glasuje se osebno. Vsak glasovalec ima en
glas.
(4)	Pri glasovanju morata biti zagotovljeni svoboda odločanja in tajnost glasovanja.
(5)	Nihče ne sme biti poklican na odgovornost zaradi glasovanja na referendumu, in tudi se ne sme od njega zahtevati, da pove, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval.
11.	člen
Izvajanje referenduma vodijo organi, ki vodijo postopek za volitve delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, in sicer po tehničnih pravilih, ki veljajo za te volitve. Ti organi tudi ugotavljajo in razglašajo rezultate referenduma.
12.	člen
(1)	Izid referenduma je treba objaviti na enak način, kot se objavi razpis referenduma.
(2)	Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. V roku, ki je določen s tem zakonom, ni mogoče sprejeti nobenega sklepa, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, in tudi ne ponoviti referenduma o istem predlogu.
13.	člen
(1)	Zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma ima vsak glasovalec pravico vložiti ugovor pri organu, ki je izvedel referendum, in sicer v roku treh dni od izvedbe referenduma. Ta organ mora o ugovoru odločiti v naslednjih treh dneh.
(2)	Če organ, ki je izvedel referendum, na podlagi ugovora ugotovi, da so bile na referendumu zagrešene take nepravilnosti, da so vplivale ali bi utegnile vplivati na njegov izid, referendum v celoti razveljavi ali pa razveljavi le glasovanje na posameznem glasovalnem mestu in odloči, da se v določenem roku ponovno glasuje.
14.	člen
(1)	Če organ za izvedbo referenduma zavrne ugovor ali če ne izda odločbe o ugovoru v roku iz prejšnjega člena, lahko vlagatelj ugovora v treh dneh od prejema odločbe oziroma od dneva, ko je potekel rok za izdajo odločbe, vloži predlog za oceno zakonitosti oziroma pravilnost postopka na referendumu pri pristojnem sodišču združenega dela, če gre za referendum v temeljni organizaciji združenega dela ali v drugi or-
ganizaciji združenega dela ali v delovni skupnosti ter v samoupravni interesni ali v krajevni skupnosti oziroma pri pristojnem temeljnem sodišču, če gre za referendum v družbenopolitični skupnosti. O predlogu odloči sodišče v osmih dneh od dneva prejema predloga.
(2)	Če sodišče pri obravnavi predloga ugotovi, da , so bile na referendumu zagrešene take nepravilnosti, da so vplivale ali bi lahko vplivale na njegov izid, razveljavi referendum v 'celoti' oziroma razveljavi le glasovanje na posameznem glasovalnem mestu.
15.	člen
Stroški za razpis in izvedbo referenduma bremene organizacijo, ki je referendum razpisala.
b)	Referendum v družbenopolitični skupnosti in v krajevni skupnosti
16.	člen
Referendum v družbenopolitični skupnosti in v krajevni skupnosti se lahko razpiše, da se delovni ljudje in občani vnaprej izjavijo o posameznem predlogu zakona oziroma drugega akta ali da potrdijo že sprejet zakon oziroma drug akt iz pristojnosti skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma z delovnega področja krajevne skupnosti.
17.	člen
(1)	Razen o vprašanjih, ki so določena z zakonom, * je Skupščina SR Slovenije dolžna razpisati referendum v primerih, kadar to zahteva posamezen zbor Skupščine SR Slovenije v zadevah s svojega delovnega področja ali najmanj tretjina delegatov vsakega zbora, najmanj tretjina občinskih skupščin, Zveza sindikatov Slovenije ali Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije.
(2)	Razen o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s statutom občine, občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar to zahteva posamezen zbor občinske skupščine v zadevah s svojega delovnega področja, najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti z območja občine ali organizacija Sindikatov v občini oziroma Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini.
(3)	Razen o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s statutom krajevne skupnosti, mora krajevna skupnost razpisati referendum o posameznem vprašanju, kadar to zahtevajo vsi zbori delovnih ljudi in občanov z območja krajevne skupnosti ali Socialistična zveza delovnega ljudstva v krajevni skupnosti.
18.	člen
(1)	Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena.
(2)	V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
(3)	Skupščina družbenopolitične skupnosti oziroma najvišji organ krajevne skupnosti mora razpisati referendum najpozneje v 60 dneh od prejema zahteve za razpis po prejšnjem členu.
19.	člen
(1)	Razpis referenduma v republiki lahko predlagajo družbenopolitične organizacije v republiki ali samoupravne interesne skupnosti za območje republike.
(2)	Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela ali druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
(3)	O predlogu referenduma mora skupščina odločiti v roku 60 dni in skleniti, da se referendum razpiše, ali zavrniti predlog za razpis
20.	člen
(1)	Pravico glasovanja na referendumu v družbenopolitični skupnosti in v krajevni skupnosti imajo delovni ljudje oziroma občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje, na katerem se izvaja referendum.
(2)	Če je referendum v družbenopolitični skupnosti ali v krajevni skupnosti razpisan zaradi uvedbe samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih.
21.	člen
(1)	Odločitev na referendumu v družbenopolitični skupriosti in v krajevni skupnosti je sprejeta, če je na območju, na katerem je bil referendum razpisan, glasovala zanjo večina delovnih ljudi oziroma občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu. Pri ugotavljanju rezultatov pa se ne štejejo tisti delovni ljudje oziroma občani, za katere organ za izvedbo referenduma na posameznem glasovalnem mestu uradoma Ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja na referendumu.
(2)	Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku velja obvestilo pristojne skupnosti za zaposlovanje, obvestilo temeljne organizacije združenega dela ali druge organizacije združenega dela ali pismena izjava svojcev odsotnega oziroma potrdilo oddelka za ljudsko obrambo občinske skupščine.
22.	člen
(1)	Skupščina SR Slovenije dve leti po izvedbi referenduma ne more izdati zakona ali drugega akta. občinska skupščina pa eno leto po izvedbi referenduma ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, in tudi ne ponoviti referenduma o istem predlogu.
(2)	Organi krajevne skupnosti eno leto po Izvedbi referenduma ne morejo izdati sklepa, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o istem predlogu.
c)	Referendum v temeljni organizaciji združenega delo in v drugi organizaciji združenega dela
23.	člen
(1) Razen o vprašanjih, ki so neposredno določena z zakonom, s samoupravnim sporazumom ali s statu-
tom, mora delavski svet razpisati referendum tudi o drugih vprašanjih, o katerih se po zakonu, samoupravnem sporazumu ali po statutu odloča z osebnim izjavljanjem, če tako odloči večina delavcev v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi organizaciji združenega dela.
(2) Delavski svet temeljne organizacije združenega dela oziroma druge organizacije združenega dela mora razpisati referendum najpozneje v 30 dneh od prejema odločitve delavcev.
24.	člen
(1)	Pravico glasovanja na referendumu v temeljni organizaciji združenega dela ali v drugi organizaciji združenega dela imajo delavci, ki imajo pravico voliti organe upravljanja temeljne organizacije združenega dela oziroma druge organizacije združenega dela.
(2)	Pravico glasovanja na referendumu v visokošolski in srednješolski temeljni organizaciji združenega dela ter v drugi visokošolski in srednješolski organizaciji združenega dela imajo tudi študenti oziroma učenci, če ni predmet referenduma vprašanje, o katerem po zakonu odločajo delavci visokošolske oziroma srednješolske temeljne organizacije združenega dela ali druge visokošolske oziroma srednješolske organizacije združenega dela sami.
25.	člen
(1)	Odločitev na referendumu v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v njenem delu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delavcev, ki imajo v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v ustreznem njenem delu pravico glasovanja na referendumu.
(2)	Odločitev na referendumu v visokošolski In srednješolski temeljni organizaciji združenega dela je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delavcev in večina študentov oziroma učencev, ki imajo v temeljni organizaciji združenega dela ali v ustreznem njenem delu pravico glasovanja na referendumu.
(3)	Odločitev na referendumu v delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela je sprejeta, če j* zanjo glasovala večina tistih, ki imajo pravico glasovanja na referendumu, in sicer v vsaki temeljni organizaciji združenega dela v sestavi organizacije združenega dela.
26.	člen
Delavski svet temeljne organizacije združenega dela oziroma druge organizacije združenega dela ne more sprejeti nobenega sklepa, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, in tudi ne ponoviti referenduma o istem predlogu šest mesecev po izvedbi referenduma, če gre za statusna vprašanja oziroma tri mesece po Izvedbi referenduma, če gre za druga vprašanja.
č) Referendum v samoupravni interesni skupnosti
27.	člen
(1) S statutom samoupravne interesne skupnosti se določi, o katerih vprašanjih — razen tistih, ki so določena z zakonom — oziroma v katerih primerih se razpiše referendum v samoupravni interesni skupnosti; s statutom se določi tudi, kdo ima pravico glasovati na referendumu in kako se v skladu z načeli tega zakona izvede referendum.
(2) S statutom samoupravne interesne skupnosti se lahko določi, da se izvede referendum v okviru ustreznih krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, za delovno ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, pa v okviru obstoječih njihovih organizacij ali v okviru njihovih skupnosti za volitve delegacij.
28.	člen
Skupščina samoupravne interesne skupnosti šest mesecev po izvedbi referenduma ne more sprejeti nobenega sklepa, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, in tudi ne ponoviti referenduma o istem predlogu.
III.	OSEBNO IZJAVLJANJE NA ZBORIH DELAVCEV
29.	člen
Zbor delavcev sestavljajo vsi delavci, ki so sklenili delovno razmerje v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti s polnim ali nepolnim delovnim časom za določen ali nedoločen čas.
30.	člen
Delavci na svojih zborih v skladu z zakonom, statutom in samoupravnim sporazumom obravnavajo vprašanja, ki se tičejo dela in razvoja temeljne organizacije združenega dela ali druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj, določajo smernice za delo delegacij in delegatov jer neposredno odločanje o vprašanjih, za katera so pristojni po zakonu, statutu ali po samoupravnem sporazumu.
31.	člen
Če zaradi narave delovnega procesa ali zaradi drugih razlogov ni mogoče sklicevati enotnega zbora delavcev v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti, sc v skladu s statutom zbori delavcev lahko sklicujejo v posameznih delovnih enotah ali po posameznih fazah delovnega procesa (delovne izmene itd.).
32.	člen
(1)	Zbor delavcev sklicuje predsednik delavskega sveta oziroma predsednik delovne skupnosti po določbah statuta. Predsednik mora sklicati zbor delavcev, če to zahteva delavski svet, poslovodni organ, osnovna organizacija sindikata ali delegacija za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti oziroma delegacija za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Kdor zahteva sklicanje zbora delavcev, mora navesti tudi predmet obravnave oziroma sklepanja na zboru.
(2)	Če predsednik ne skliče zbora delavcev v roku 15 dni od sprejete zahteve, go lahko skliče tisti, ki je zahteval sklicanje.
33.	člen
(1)	Zbor delavcev vodi delovno predsedstvo, ki se izvoli na zboru. Na zboru se izvolijo tudi overitelji zapisnika.
(2)	Delovno predsedstvo ugotavlja in razglaša tudi rezultate glasovanja na zboru.
34.	člen
(1)	Če se v temeljni organizaciji združenega dela ali v delovni skupnosti sklicuje več zborov delavcev, je za odločitev o posameznem vprašanju potrebna večina vseh delavcev v temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti.
(2)	V primerih iz prejšnjega odstavka ugotavlja in razglaša rezultate glasovanja delavski svet.
35.	člen
Organi temeljne organizacije združenega dela oziroma druge organizacije združenega dela so dolžni obravnavati na zboru delavcev sprejeta stališča, mnenja, pobude ali predloge, ki so jim bili poslani, in zbore delavcev obvestiti o storjenih ukrepih oziroma o stališčih db teh predlogov.
IV.	OSEBNO IZJAVLJANJE NA ZBORIH DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
36.	člen
(1)	Delovni ljudje in občani na svojih zborih obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v krajevni skupnosti ali samoupravnih interesnih skupnostih, pa tudi za življenje in delo v občini in v širši družbeni skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj ter tudi neposredno odločajo o vprašanjih, ki jih določa statut krajevne skupnosti.
(2)	S statutom občine se lahko določi, da se posamezna vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine pred sprejemom morajo dati v javno obravnavo na zboru delovnih ljudi in občanov.
37.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov sc sklicuje za območje posamezne krajevne skupnosti ali za njen del. Območje, za katero se sklicuje zbor, se določi s statutom krajevne skupnosti.
38.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov sestavljajo vsi delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti oziroma na območju, za katero se sklicuje zbor, in so stari nad 15 let.
39.	klen
(1)	Zbor delovnih ljudi in občanov sklicuje v statutu določen organ krajevne skupnosti. Ta mora sklicati zbor, če s pismeno vlogo to zahteva dclbgacija krajevne skupnosti za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti oziroma delegacija krajevne skupnosti za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva ali izvršni svet občinske skupščine. Kdor zahteva sklicanje zbora, mora navesti tudi predmet obravnave oziroma sklepanja na zboru.
(2)	Ce pristojni organ v roku enega meseca od prejema zahteve ne skliče zbora, ga lahko skliče tisti, ki je zahteval sklicanje.
40.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov sklepa z večino glasov, ki jo določi statut krajevne skupnosti.
41.	člen
Organi krajevne skupnosti, organi občinske skupščine in organi upravljanja v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, so dolžni obravnavati na zborih delovnih ljudi in občanov sprejeta stališča, mnenja, pobude in predloge in zbore delovnih ljudi in občanov obvestiti o storjenih ukrepih oziroma o stališčih do teh predlogov.
V.	OSEBNO IZJAVLJANJE S PODPISOVANJEM IN POSEBNIMI PISMENIMI IZJAVAMI
42.	člen
Z zakonom, s samoupravnim sporazumom ali s statutom temeljne organizacije združenega dela ali druge organizacije združenega dela ter s statutom samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti ali s statutom občine sc lahko določijo vprašanja, o katerih se odloča s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami.
43.	člen
(1)	Če se na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma oziroma statuta ustrezne organizacije odloča o posameznem vprašanju s podpisovanjem oziroma s pismenimi izjavami, je odločitev sprejeta, če se je s svojimi podpisi oziroma pismenimi izjavami zanjo izrekla večina delavcev oziroma večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo pravico odločati v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti, v samoupravni interesni skupnosti oziroma v občini, po določbah tega zakona, ki veljajo za odločanje na referendumu.
(2)	Rezultate odločanja s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami ugotavlja in razglaša delavski svet oziroma njemu ustrezni organ upravljanja.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
44.	člen
Z denarno kaznijo do 1.500 din ali z zaporom do 38 dni se kaznuje za prekršek:
1.	kdor se pri glasovanju nespodobno obnaša;
2.	kdor agitira na glasovalnem mestu pri referendumu;
3.	kdor potem, ko je glasoval, ali ko se ugotovi, da ni vpisan v volilni imenik, na opomin predsednika organa za izvedbo referenduma noče oditi z glasovalnega mesta;
4.	kdor ovira delo organa za izvedbo referenduma.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Dokler ne bodo začela poslovati temeljna sodišča po določbah zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77), odločajo o zakonitosti oziroma pravilnosti postopka na referendumu v družbenopolitični skupnosti (prvi odstavek 14. člena) občinska sodišča.
46.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občinske skupščine morajo svoje statute in druge svoje samoupravne splošne akte uskladiti z določbami tega zakona najpozneje do 11. decembra 1978.
47.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72).
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 014-2/77
Ljubljana, dne 14. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1466.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije .
UKAZ
o razglasitvi zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela
Razglaša se zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 14. decembra 1977.
St. P 0100-213/77
Ljubljana, dne 14. decembra 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela
Prvo poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje volijo in odpokli-cujejo svoje delegate v organih upravljanja in imenujejo poslovodne organe v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev na podlagi samoupravnih sporazumov, statutov in drugih samoupravnih splošnih aktov v skladu z zakonom.
2.	člen
(1)	Ta zakon določa postopek volitev in odpoklica delavskih svetov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacij združenega dela ter organov upravljanja v drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
(2)	S tem zakonom se urejajo tudi nekatera vprašanja v zvezi z imenovanjem poslovodnih organov v organizacijah združenega dela.
3.	člen
Določbe tega zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja se primerno uporabljajo tudi za volitve in odpoklic drugih organov v organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, ki jih delavci volijo neposredno, če zakon ne določa drugače.
4.	člen
Nosilca in organizatorja družbenopolitične dejavnosti pri volitvah sta Sindikat in Socialistična zveza delovnega ljudstva, ki v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami omogočata delavcem in drugim delovnim ljudem najširšo pobudo in udeležbo v celotnem procesu volitev delegatov v delavske svete organizacij združenega dela ter organov upravljanja v drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
5.	člen
(1)	Organizacije Sindikata in Socialistične zveze delovnega ljudstva organizirajo, in izvajajo tak demokratičen kandidacijski postopek, ki omogoča delavcem in drugim delovnim ljudem, da svobodno izrazijo svojo voljo pri predlaganju in določanju kandidatov za delegate v delavskih svetih in drugih organih upravljanja.
(2)	Delavci in drugi delovni ljudje predlagajo in določajo kandidate za delegate v delavskih svetih in drugih organih upravljanja v organizacijah Sindikata in Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Drugo poglavje
VOLITVE IN ODPOKLIC ORGANOV UPRAVLJANJA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN V DRUGIH OBLIKAH ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV
I.	VOLITVE IN ODPOKLIC DELEGATOV V DELAVSKEM SVETU ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
1.	Skupne določbe
6.	člen
(1)	Pravico voliti in biti voljen za delegata v delavski svet organizacije združenega dela ima vsak delavec, ki je sklenil delovno razmerje v temeljni organizaciji združenega dela.
(2)	Pravico voliti in biti voljen za delegata v delavski svet organizacije združenega dela imajo tudi:
1)	osebe, ki se praktično izobražujejo za poklic v temeljni organizaciji združenega dela (učenci v gospodarstvu);
2)	kmetje in drugi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov .ter združujejo svoje delo in delovna sredstva z organizacijo združenega dela, s katero trajno sodelujejo in ki v skladu s samoupravnim sporazumom 0 sodelovanju in zakonom sodelujejo v upravljanju te organizacije;
3)	delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost in pri tem združujejo svoje delo z organizacijo združenega dela, s katero trajno sodelujejo in ki v skladu s samoupravnim sporazumom o sodelovanju in zakonom sodelujejo pri upravljanju te organizacije.
7.	člen
Pravico voliti in biti voljen za delegata v organu upravljanja vzgojnoizobraževalne organizacije imajo tudi učenci oziroma študenti v skladu z zakonom in s statutom organizacije.
8.	člen
Delavci volijo in odpoklicujejo delegate v delavski svet organizacije združenega dela neposredno s tajnim glasovanjem na podlagi enake volilne pravice
9.	člen
(1)	V delavskem svetu organizacije združenega dela sodelujejo tudi delegati delavcev, ki so sklenili delovno razmerje v temeljni organizaciji združenega dela za določen čas, pod pogojem, da gre za večje število delavcev, ki so sklenili delovno razmerje za določeno dobo, najmanj pa za tri mesece. Delegati teh delavcev sodelujejo v delavskem svetu organizacije združenega dela toliko časa, dokler traja delovno razmerje delavcev, ki so jih izvolili.
(2)	Statut ali drug samoupravni splošni akt organizacije združenega dela določi številčno razmerje delavcev, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas in čas trajanja delovnega razmerja, ki je pogoj za sodelovanje delegatov teh delavcev v delavskem svetu organizacije združenega dela.
(3)	Število delegatov delavcev iz prejšnjega odstavka v delavskem svetu temeljne organizacije združenega dela mora biti sorazmerno številu teh delavcev, s tem da morajo imeti ti delavci vsaj enega delegata.
(4)	Delegati delavcev iz prvega odstavka enakopravno sodelujejo pri odločanju v delavskem svetu organizacije združenega dela z delegati ostalih delavcev v organizaciji združenega dela.
2.	Volitve In odpoklic delegatov v delavskem svetu temeljne organizacije združenega dela
Razpis volitev
10.	člen
(1) Volitve delegatov v delavski svet temeljne organizacije združenega dela razpisuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: delavski svet). V sklepu o razpisu volitev mora biti določen dan, od katerega začno teči roki za izvedbo posameznih volilnih opravil, in katerega dne so volitve.
(2) Volitve morajo biti razpisane najkasneje 30 dni pred potekom mandatne dobe delegatov. Če delavski Svet ne razpiše volitev v tem roku, razpiše volitve občinski organ, ki ga določi občinska skupščina.
11.	člen
Volitve delegatov v delavski svet so praviloma v začetku leta, najkasneje pa v 60 dneh od takrat, ko je ugotovljen zaključni račun temeljne organizacije združenega dela, če zakon ne določa drugače.
Volilni organi
12.	člen
Postopek za izvedbo volitev in odpoklica delegatov v delavskem svetu vodijo volilne komisije in volilni odbori v temeljnih organizacijah združenega dela.
13.	člen
(1)	Volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in en član. Imenuje jo delavski svet izmed delavcev temeljne organizacije združenega dela.
(2)	Volilna komisija opravlja neposredno tehnično delo v zvezi s pripravo volitev, ugotavlja, ali je kandidatna lista sestavljena v skladu z zakonom, imenuje volilne odbore in nadzoruje njihovo delo, ugotavlja in razglaša izid volitev ter poroča o njih delavskemu svetu in opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.
14.	člen
Volilni odbor v temeljni organizaciji združenega dela neposredno na volišču vodi glasovanje privolitvah in odpoklicu delegatov v delavskem svetu ter ugotavlja izid glasovanja na volišču. Volilni odbor skrbi za pravilnost in tajnost glasovanja.
Kandidiranje
15.	člen
(1)	Kandidate za delegate v delavskem svetu določijo delavci na kandidacijskih konferencah, ki jih sklicujejo organizacije Sindikata. Kandidacijske konference se sklicujejo v posameznih delih delovnega procesa. Kandidacijske konference se morajo sklicati po razpisu volitev, opraviti pa najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja. Na kandidacijski konferenci se piše zapisnik. Zapisnik se skupaj z navedbo določenih kandidatov predloži organizaciji Sindikata v temeljni organizaciji združenega dela. Na podlagi določitve kandidatov sestavi organizacija sindikata enotno kandidatno listo.
(2)	Za delavce iz 9. člena se skliče posebna kandidacijska konferenca.
16.	člen
Kandidacijski postopek glede kandidatov za delegate delovnih ljudi iz 2. in 3. točke drugega odstavka
6.	člena ter glede kandidatov za delegate učencev in študentov v organih upravljanja vzgojnoizobraževal-nih organizacij organizirajo in vodijo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva.
17.	člen
Postopek kandidiranja podrobneje določijo organizacije Sindikata oziroma Socialistične zveze delovnega ljudstva v svojih pravilih.
18.	člen
Volitve delegatov se opravijo po kandidatnih listah. Kandidatna lista mora obsegati za vsak del delovnega procesa najmanj toliko kandidatov, kolikor delegatov je treba izvoliti iz posameznega dela delovnega procesa. Kandidati se na kandidatni listi napišejo po abecednem vrstnem redu, posebej za vsak del delovnega procesa.
19.	člen
Kandidatna lista se pošlje volilni komisiji v temeljni organizaciji združenega dela najkasneje 10 dni pred dnevom glasovanja. Kandidatni listi je treba priložiti zapisnike o delu kandidacijskih konferenc po delih delovnega procesa in zapisnik o delu sindikalne organizacije pri sestavi kandidatne liste. Kandidatni listi je treba priložiti tudi pismeni pristanek vsakega izmed kandidatov, ki se'predlagajo na listi, da sprejme kandidaturo.
20.	člen
Volilna komisija preizkusi takoj, ali je kandidatna lista sestavljena v skladu z zakonom in ali je bila pravočasno vložena.
21.	člen
(1)	Volilna komisija lahko ugotovi, da je kandidatna lista v skladu z zakonom, lahko jo vrne organizaciji sindikata, da popravi formalne pomanjkljivosti, ali pa jo zavrne.
(2)	če ugotovi volilna komisija, da je bila kandidatna lista prepozno vložena ali da so v listi bistvene pomanjkljivosti glede vseh ali glede posameznega kandidata, zavrne listo v celoti ali samo predlog tistih kandidatur, glede katerih je ugotovila pomanjkljivosti. Kandidatno listo zavrne tudi v primeru, če formalne pomanjkljivosti niso bile pravočasno odpravljene.
(3)	Volilna komisija mora odločiti o ugotovitvi skladnosti z zakonom ali o zavrnitvi kandidatne liste najpozneje v 48 urah od ure, ko je prejela listo. V istem roku mora volilna komisija pozvati organizacijo sindikata, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.
22.	člen
Volilna komisija razglasi sprejeto kandidatno listo skupaj s svojo ugotovitvijo, da je lista V skladu z zakonom, najpozneje pet dni pred dnevom volitev, na način, ki je določen v statutu ali v drugem samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije združenega dela.
Glasovanje pri volitvah delavskega sveta
23.	(Sen
Pri volivah delavskega sveta se glasuje na voliščih. Volišča določi volilna komisija. Glasuje se o celotni kandidatni listi.
24.	Hen
(1)	Na glasovnici so navedena imena vseh kandidatov po posameznih delih delovnega procesa na enak način, kot so bili kandidati navedeni v kandidatni listi. Na glasovnici mora biti navedeno, koliko delegatov je treba izvoliti iz posameznih delov delovnega procesa.
(2)	Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom tistih kandidatov, za katere se želi
glasovati. Delavec lahko glasuje za toliko kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov iz posameznih delov delovnega procesa, vendar samo za tiste kandidate, katerih imena so vpisana na glasovnici.
(3)	O glasovanju se piše v zapisnik, v katerega se vpišejo vsi pomembni dogodki na volišču. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora.
*	25. člen
Delavci temeljne organizacije združenega dela, ki na dan glasovanja niso prisotni na volišču, ker opravljajo delo na svojem delovnem mestu v drugih krajih države ali v tujini, lahko glasujejo na način, ki ga določa statut ali drug samoupravni splošni akt organizacije.
Ugotavljanje izida glasovanja in volilnega izida
26.	člen
Volilni odbor ugotovi izid glasovanja na volišču. O tem se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani volilnega odbora.
27.	člen
Volilni izid ugotovi volilna komisija na podlagi izida glasovanja na vseh voliščih in ga razglasi. Volilna komisija ugotovi, koliko je v temeljni organizaciji združenega dela delavcev, koliko od njih je glasovalo na voliščih, koliko jih je glasovalo po pošti, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in kateri kandidati iz posameznih delov delovnega procesa so bili izvoljeni za delegate v delavskem svetu.
28.	člen
Za delegata v delavskem svetu je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Če je na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov iz posameznih delov delovnega procesa, so izvoljeni tisti kandidati iz posameznih delov delovnega procesa, ki so dobili največ glasov. Če je bilo izvoljenih več kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov iz posameznega dela delovnega procesa, ker jih je dvoje ali več, ki so dobili najmanjše število glasov, dobilo enako število g'asov, se glede teh kandidatov opravijo ponovne volitve.
29.	člen
(1)	Če volilna komisija ugotovi, da so bile pri volitvah na posameznih voliščih ali na vseh voliščih take nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid volitev, razveljavi glasovanja na posameznih ali na vseh voliščih ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno. Volilni postopek se ponovi tudi v primeru, če glasuje na volitvah manj kot polovica delavcev temeljne organizacije združenega dela.
(2)	Glede ponovnih volitev se primerno uporablja postopek za izvolitev delegatov v delavskem svetu.
30.	člen
(1)	O delu volilne komisije pri ugotavljanju volilnih izidov se piše zapisnik.
(2)	Volilna komisija mora po ugotovitvi volilnega izida dati poročilo o volilnem izidu delavskemu svetu. Delavski svet na prvi seji po volitvah verificira mandate novo izvoljenih delegatov v delavskem svetu.
Nadomestne volitve
31.	člen
(1)	Nadomestne volitve delegatov v delavskem sve-
tu se opravijo, če delegatom predčasno' prenehaj o njihove funkcije. Nadomestne volitve razpiše delavski svet v primerih, ki jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt. Delavski svet mora razpisati nadomestne volitve, če se število delegatov v delavskem svetu zmanjša za tretjino ali več kot za tretjino, in sicer na vsa izpraznjena delegatska mesta v delavskem svetu.	\
(2)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora delavski svet razpisati, nadomestne volitve, kadar je predčasno prenehala funkcija delegatu, ki je edini delegat iz posameznega dela delovnega procesa
32.	člen
Delegatu preneha njegova funkcija pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, zlasti v naslednjih primerih:
1)	če umre,
2)	če mu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji združenega dela, v katere delavski svet je bil izvoljen, ,
3)	če je odpoklican,
4)	če delavci temeljne organizacije združenega dela sprejmejo njegov odstop,
5)	če preide v drug del delovnega procesa temeljne organizacije združenega dela, pa je biTedini delegat iz delovnega procesa,
6)	če nastopi delo oziroma funkcijo, zaradi katere ne more biti Izvoljen za delegata v delavskem svetu.
33.	člen
Glede postopka nadomestnih volitev se primerno uporabljajo določbe o izvolitvi delegatov v delavskem svetu.
Odpoklic
34.	člen
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela predlagajo odpoklic delavskega sveta ali delegatov v delavskem svetu na konferencah, ki jih sklicujejo organizacije sindikata.
35.	člen
(1)	Pobudo za odpoklic posameznega delegata ali celotnega delavskega sveta lahko dajo delavci temeljne organizacije združenega dela na svojem zboru, organizacija sindikata in organ samoupravne delavske kontrole v temeljni organizaciji združenega dela. Pobudo za sklic konference o odpoklicu lahko dajo tudi delavci iz posameznih delov delovnega procesa na svojih zborih, vendar samo glede delegata, ki ga imajo delavci iz posameznega dela delovnega procesa v delavskem svetu.
(2)	Predlog za odpoklic preizkusi volilna komisija; pri tem ne preizkuša utemeljenosti predloga za odpoklic.
36.	člen
(1) Glasovanje o odpoklicu razpiše delavski svet. Od dneva razpisa glasovanja do dneva glasovanja mora preteči najmanj trideset dni, vendar pa ne več kot šestdeset dni.
(2) Delavci glasujejo z glasovnico, na kateri je o.z-načeno, ali se glasuje o odpoklicu celotnega delavskega sveta ali o odpoklicu delegata v delavskem svetu in njegovo ime in priimek. Pod to označbo so napisane besede »ZA ODPOKLIC« in »PROTI ODPOKLICU«. Glasuje se tako, da se obkroži besedi »ZA ODPOKLIC« ali besedi »PROTI ODPOKLICU«.
37.	člen
(1)	Delavski svet in delegat v delavskem svetu je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh delavcev temeljne organizacije združenega dela. Izid glasovanja o odpoklicu ugotovi volilna komisija najpozneje naslednji dan po glasovanju o odpoklicu in ga objavi.
(2)	Volilna komisija mora po ugotovitvi izida glasovanja o odpoklicu dati o tem poročilo delavskemu svetu.
(3)	Posameznemu delegatu v delavskem svetu preneha funkcija, ko delavski svet ugotovi, da mu je z odpoklicem prenehal mandat.
23. člen
Za odpoklic delegatov v delavskem svetu se primerno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na volitve delegatov v delavskem svetu.
3.	Volitve in odpoklic delegatov v delavskem svetu delovne organizacije
39.	člen
(1)	Volitve delegatov v delavski svet delovne organizacije razpisuje delavski svet delovne organizacije.
(2)	V delovni organizaciji se oblikuje volilna komisija. Volilna komisija usklajuje postopek volitev delegatov v delavski svet delovne organizacije, ugotavlja in razglaša izid volitev delegatov in izid glasovanja o odpoklicu ter poroča o njih delavskemu svetu delovne organizacije. Volilno komisijo imenuje delavski svet delovne organizacije.
(3)	Delavski svet delovne organizacije na prvi seji po volitvah verificira mandate novo izvoljenih delegatov v delavskem svetu. .
40.	člen
Delavski svet delovne organizacije mora razpisati nadomestne volitve, kadar je predčasno prenehala funkčija delegatu, ki je edini delegat iz temeljne organizacije združenega dela.
41.	člen
(1)	Pobudo za sklic konference o odpoklicu delegata v delavskem svetu delovne organizacije iz temeljne organizacije združenega dela lahko da tudi organ samoupravne delavske kontrole v delovni organizaciji.
(2)	Glasovanje o odpoklicu delegata v delavskem svetu delovne organizacije razpiše delavski svet temeljne organizacije združenega dela.
42.	člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na postopek volitev in odpoklica delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, se uporabljajo tudi za volitve it) odpoklic delavskega sveta delovne organizacije.
43.	člen
Določbe tega zakona o volitvah in odpoklicu delavskega sveta delovne organizacije se uporabljajo tudi za volitve in odpoklic organa upravljanja v delovni organizaciji, če ima organizacija namesto delavskega sveta njemu i^trezen organ upravljanja.
4.	Volitve in odpoklic delegatov v delavskem svetu
sestavljene organizacije
44.	člen
Določbe tega zakona o postopku izvolitve in odpoklica delegatov v delavskem svetu delovne organizacije, razen določbe 40. člena, se uporabljajo tudi za izvolitev in odpoklic delavskega sveta oziroma drugega organa upravljanja sestavljene organizacije.
5.	Razpis volitev v novo ustanovljeni temeljni organi- * zacije združenega dela oziroma delovni organizaciji
45.	člen
(1)	Volitve delegatov v delavskem svetu temeljne organizacije združenega dela, ki se na novo organizira, razpiše zbor delavcev v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela.
(2)	Volitve delegatov v delavskem svetu delovne organizacije, ki se na novo ustanovi, razpiše svet delovne organizacije v ustanavljanju.
II.	VOLITVE IN ODPOKLIC ORGANOV UPRAVLJANJA V DRUGIH OBLIKAH ZDRUŽEVANJA DET.A
IN SREDSTEV
46.	člen
' Glede volitev organov upravljanja kmetijskih in obrtnih zadrug in delovnih skupnosti delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, ter organov upravljanja bank, zavarovalnih organizacij in poslovnih skupnosti, se primerno uporabljajo določbe tega zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja v organizaciji združenega dela, če zakon ne določa drugače
47.	člen
Ce zakon ne določi drugače, se določbe tega zakona primerno uporabljajo tudi za izvolitev in odpoklic skupnih organov za opravljanje zadev skupnega pomena organizacij združenega dela, ki združujejo delo in sredstva, in se s tem združevanjem ne organizirajo v posebno organizacijo združenega dela.
III.	VOLITVE IN ODPOKLIC DELAVSKEGA SVETA
DELOVNE SKUPNOSTI
48.	člen
Določbe tega zakona o postopku izvolitve in odpoklica delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela se uporabljajo tudi za izvolitev in odpoklic delavskega sveta delovne skupnosti, če zakon ne določa drugače.
IV.	VARSTVO VOLILNE PRAVICE
49.	člen
(1) Zaradi nepravilnosti pri delu kandidacijskih konferenc, na katerih so bili določeni kandidati za delegate v delavskem svetu organizacije združenega dela ali nepravilnosti pri sestavljanju kandidatne liste, za-
radi nepravilnosti pri delu konferenc, na katerih se obravnava predlog za odpoklic delegatov ter zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora, ima vsak kandidat oziroma delegat, katerega odpoklic se predlaga, in vsak delavec oziroma drug delovni človek, ki ima pravico odločati na kandidacijski konferenci oziroma na konferenci za odpoklic in pa organizacija sindikata pravico vložiti ugovor pri volilni komisiji v temeljni organizaciji združenega dela. Ugovor je treba vložiti v treh dneh od dneva sklica kandidacijske konference ali sestanka organizacije sindikata ali od dneva volitev oziroma glasovanja o odpoklicu.
(2)	če ugotovi volilna komisija na podlagi ugovorov, ki so bili vloženi pred potekom roka, določenega za predložitev kandidatne liste v presojo volilni komisiji, kakšne nepravilnosti pri dedu kandidacijskih konferenc ali pri sestavljanju kandidatne liste, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na določanje kandidatov in sestavo kandidatne liste, razveljavi delo kandidacijske konference oziroma.delo pri sestavljanju kandidatne liste, na katerem je prišlo do takih nepravilnosti ter o tem obvesti kandidacijsko konferenco ali organizacijo sindikata oziroma odredi, da se v določenem roku skliče nova kandidacijska konferenca ali da se ponovno sestavi kandidatna lista.
(3)	če ugotovi volilna komisija na podlagi ugovo-vorov nepravilnosti v delu volilnega odbora, ki so vplivale na izid volitev oziroma glasovanja o odpoklicu, razveljavi volitve oziroma glasovanje o odpoklicu na vseh ali na posameznih voliščih ter odredi nove volitve oziroma glasovanje o odpoklicu, in sicer najkasneje v 15 dneh od dneva razveljavitve.
50.	člen
Zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne predlog kandidane liste ali predlog za odpoklic in zoper odločbo, s katero se razveljavijo volitve oziroma glasovanje o odpoklicu zaradi nepravilnosti v delu volilnega odbora, imajo vlagatelji predloga kandidatne liste in vlagatelji predloga za odpoklic pravico pritožbe na pristojno sodišče združenega dela. Pristojno sodišče združenega dela mora odločiti o pritožbi najkasneje v
48.	urah po prejemu pritožbe; zoper njegovo odločbo ni pritožbe.
51.	člen
(1)	Zoper akt, s katerim delavski svet verificira mandat oziroma zavrne verifikacijo mandata delegata v delavskem svetu organizacije združenega dela, se lahko vsak delavec oziroma kandidat za delegata pritoži na pristojno sodišče združenega dela. Rok za pritožbo je 8 dni od dneva, ko delavski svet izda tak akf.
(2)	Zoper akt, s katerim delavski svet ugotovi, da je delegatu v delavskem svetu prenehal mandat zaradi odpoklica oziroma s katerim ugotovi, da delegatu ni prenehal mandat zaradi odpoklica, se delegat v delavskem svetu oziroma tisti, ki je dal pobudo za sklic konference o odpoklicu, lahko pritoži na pristojno sodišče združenega dela. Rok za pritožbo je osem dni pd dneva, ko delavski svet izda tak akt.
Tretje poglavje
IMENOVANJE POSLOVODNEGA ORGANA V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA
DELA
52.	člen
(1)	Individualni poslovodni organ v organizaciji združenega dela se imenuje po javnem razpisu na predlog razpisne komisije.
(2)	Razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa v temeljni organizaciji združenega dela, ki opravlja dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena in temeljne organizacije združenega dela, ki oblikuje delavski svet, in razpisno komisijo v delovni in sestavljeni organizaciji, sestavljajo poleg predstavnikov organizacije združenega dela in Sindikata tudi predstavniki družbene skupnosti.
(3)	Razpisno komisijo sestavlja enako število predstavnikov organizacije združenega dela. predstavnikov Sindikata in predstavnikov družbene skupnosti.
53.	člen
Predstavnike družbene skupnosti imenuje oziroma izvoli na predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva skupščina občine, v kateri ima sedež organizacija združenega dela.
54.	člen
Glede sestave razpisne komisije za imenovanje predsednika in članov kolegijskega poslovodnega organa se uporabljajo ustrezne določbe tega zakona.
55.	člen
Določbe 52., 53. in 54. člena tega zakona se ne uporabljajo za imenovanje poslovodnega organa v tistih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, glede katerih so z zakonom predpisani posebni pogoji in način imenovanja in razrešitve poslovodnega organa.
Četrto poglavje
KONČNE DOLOČBE
56.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo uskladiti svoje statute in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom do 11. decembra 1978.
57.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se na območju SR Slovenije prenehajo uporabljati določbe 1. do 3. člena, 72. do 74. člena in 97. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 15/64, 32/67 in 54/67).
58.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-130/77
Ljubljana, dne 14. decembra 1977.
Skupščina
SocialisVčne republike Slovenije Y	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1467.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini za leto 1977
Razglaša se zakon o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini za leto 1977, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 14. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 14. decembra 1977.
St. P 0100-214/77
Ljubljana, dne 14. decembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni iestnini za leto 1977
1.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti obračunavajo amortizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini za leto 1977 po stopnji 0,40 °/o od nabavne vrednosti (knjigovodsko evidentirane vrednosti). Znesek sredstev, ki se v letu ,1977 izloča za amortizacijo stanovanjskih hiš in stanovanj, ne more biti manjši od 20 %> stanarine, določene za leto 1977 po veljavnih predpisih.
Amortizacija iz prejšnjega odstavka se obračuna za čas od L januarja do 31. decembra 1977.
2.	člen
Za stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni lastnini, ki na podlagi točkovanja, opravljenega v skladu z zakonom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS. št. 50-378/72). ne dosegajo 40 točk, se amortizacija ne obračunava in ne Izloča.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 428-13/77
Ljubljana, dne 14. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik x Marijan Brecelj 1. r.
1468.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 14. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 14. decembra 1977.
Št. P 0100-215/77
Ljubljana, dne 14. decembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih -
1.	člen
V	zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, 26/73 in 24/75) se četrti odstavek 13. člena spremeni tako, da se glasi:
»Poseben prispevek znaša 5 din od kvadratnega metra zemljišča iz prvega odstavka tega člena. Višino prispevka valorizira Izvršni svet Skupščine SR Slovenije vsaki dve leti v skladu s splošnim gibanjem cen.«
2.	člen
Ta zakon se uporablja za vse primere Spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, če do dneva njegove uveljavitve še ni bil plačan poseben prispevek.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-5/77
Ljubljana, dne 14. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1469.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustdve Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani In zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo
in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 14. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 14. decembra 1977.
St. P 0100-216/77
Ljubljana, dne 14. decembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne nravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev
1.	člen
V	3. členu zakona o posebnem republiškem davku od prometa ^proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54-403/72, 14-119/ 73, 45-382/73, 29-1448/75, 15-651/76, 31-1394/76 in 18-1149/77) se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Posebni republiški prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je z zveznim zakonom določeno, da se ne plačuje posebni prometni davek, in od proizvodov, za katere je v tarifi posebnega republiškega prometnega davka predpisana oprostitev. Posebni republiški prometni davek se tudi. ne plačuje od prometa naslednjih proizvodov: knjig, brošur in drugih publikacij, gramofonskih plošč, posnetih magnetofonskih in video kaset ter posnetih magnetofonskih in magnetnih trakov — s področja znanosti, umetnosti, kulture, izobraževanja in vzgoje; strokovnih publikacij; informativnega tiska, učnih filmov ter katalogov knjig, muzejev, likovnih galerij in razstav. Oprostitev za navedene proizvode velja ob pogoju, da so oproščeni plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov.«
2.	člen
V	tretjem odstavku 9. člena sc številka »178« nadomesti s številko »170«.
3.	člen
19.	člen sc spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanec, ki je dolžan vložiti letno davčno napoved za odmero prometnega davka, pa je ne vloži v roku, ki je določen v javnem pozivu oziroma v roku, določenem v tem zakonu, mora na račun povečanega davka plačati 10 °/o od odmerjenega zneska oziroma najmanj 100 din.
Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero davka niti v poznejšem roku na vročeni osebni poziv, mora na račun povečanega davka plačati 20 °/o od odmerjenega zneska oziroma najmanj 200 dinarjev.
Zavezanec hi dolžan plačati povečanega davka, če najpozneje v roku, ki je določen za vložitev pritožbe zoper odločbo o odmeri davka, predloži davčnemu organu dokaze, da iz upravičenih razlogov ni vložil napovedi oziroma da jo iz upravičenih razlogov nf vložil pravočasno.«
4.	člen
V	drugem odstavku 20. člena se številka »245« nadomesti s število »239«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki sc glasi:
»Poleg določb o kaznih iz tega člena veljajo za zavezance — občane in zasebne pravne osebe tudi določbe o kaznih iz zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.«	•
5.	člen
V	prvem stavku prvega odstavka 22.b člena se datum »31. decembra 1977« nadomesti s »30. septembra 1978«.
6.	člen
V	tarifi posebnega republiškega prometnega davka se v tarifni številki 1 druga točka opombe spremeni tako, da sc glasi:
»Ne plačuje se posebni republiški prometni davek od prometa rabljenih stvari, ki se opravi med občani, med zasebnimi pravnimi Osebami ter med občani in zasebnimi pravnimi osebami neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posrednikih oziroma kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.«
V	tretji točki opombe se drugi odstavek spremeni tako, da še glasi:
»Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz prvega odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 25/77 in 47/77).«
V	tretji točki opombe se v prvi alinei tretjega odstavka za besedama »nabavna cena« postavi podpičje, nadaljnje besedilo pa se črta.
Za tretjo točko opombe se doda nova četrta točka, ki se glasi:
»Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od učnih filmov, gramofonskih plošč, posnetih magnetofonskih in video kaset ter posnetih magnetofonskih in magnetnih trakov, razen tistih iz prvega odstavka 3. člena tega zakona; od koledarjev, telefonskih imenikov, voznih redov, raznih prospektov in podobnih grafičnih izdelkov.«
7.	člen
V	tarifni številki 1 a se imenovanje spremeni tako, da se glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni republiški prometni davek:
1.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 odstotki iz domačih surovin, računano po vrednosti:
dinarjev
od
litra
—	od naravnega vina, vina tipa »biser«
in vinsko	sadnih pijač	0,30
—	od	penečega vina	0,60
v odstotku
—	od	piva	6
—	od	naravnega žganja	in	vinjaka	8
—	od	drugih alkoholnih	pijač	10
2.	od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 °/o iz domačih surovin, računano po vrednosti	10.«
V	prvi točki pod a) opombe k tej tarifni številki se namesto navedbe »1., 2., 3. in 4. točke« vnese navedba »prve in druge alince 1. točke«, v 1. točki pod
b)	pa se namesto .navedbe »5., 6. in 7. točke« vnese navedba »tretje, četrte in pete alince 1. točke in 2. točka.«
V	4. točki opombe se besede »Davek po tej tarifni številki« nadomestijo z besedami »Posebni republiški prometni davek«.
8.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1978.
St. 421-15/77
Ljubljana, dne 14. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1470.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 14. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 14. decembra 1977.
St. P 0100-217/77
Ljubljana, dne 14. decembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih
taksah
1.	člen
V	zakonu o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72) se prvi odstavek 17. člena spremeni tako, da se glasi:
»Za občana v slabih premoženjskih razmerah sc šteje oseba, katere skupni letni dohodki ne presegajo z zakonom zajamčenega letnega osebnega dohodka, določenega v SR Sloveniji za prejšnje leto in oseba, ki živi v družinski skupnosti, v kateri letni dohodki vseh članov skupnosti ne presegajo z zakonom zajamčenega letnega osebnega dohodka, določenega v SR Sloveniji za prejšnje leto.«
V	drugem odstavku 17. člena se beseda »štirikratno« nadomesti z besedo »dvakratno«.
2.	člen
V	drugem in četrtem odstavku 24. člena se znesek »10 dinarjev« nadomesti z zneskom »20 dinarjev«.
3.	člen
4.	člen
V	tretjem odstavku 31. člena se odstotek »7 °/o« nadomesti z »10 "/o«.
5.	člen
V	32. členu se besedilo »do 1000 dinarjev« nadomesti z bosedilom »do 5000 dinarjev«.
X
6.	člen
Taksna tarifa upravnih taks sc spremeni in dopolni tako, da se glasi:
TAKSNA TARIFA
I.	VLOGE
Taksa v dinarjih
Tar. št. 1
Za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve, če n'i v tej tarifi predpisana kakšna druga taksa	4
Opočiba:
Taksa se ne plača za poznejše vloge, s katerimi zahteva stranka le hitrejši postopek o že vloženi zahtevi.
Tar. št. 2
Za pritožbo zoper odločbo, izdano v upravni stvari	20
II.	ODLOČBE
Tar. št. 3
Za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa	20
Opomba:
1.	če se izda ena odločba na zahtevo več oseb, se plača taksa po tej tarifni številki tolikokrat, kolikor je oseb, katerim se odločba vroči;
2.	za odločbe o pritožbah se ne plača taksa.
Tar. št. 4
Za odločbe o zahtevi tujca za sprejem v državljanstvo SR Slovenije (12. do 15. in 24. člen zakona o državljanstvu Socialistične republike # Slovenije — Uradni list SRS, št. 23-1059/76 — ali za odpust iz državljanstva SR Slovenije (18. do
20.	člen zakona o državljanstvu SRS) ali za odločbo o ugotovitvi, da je državljanu SR Slovenije državljanstvo zaradi odreka prenehalo (21. in 22. člen zakona o državljanstvu SRS)	300
Opomba:
1.	če gre za sočasen sprejem članov iste družine v državljanstvo SR Slovenije, za sočasen odpust ali sočasno ugoditev odreku državljanstva za člane iste družine, se plača za vse družinske člane ena sama taksa;
2.	takse za odločbo o sprejemu tujca v dr-
žavljanstvo SR Slovenije ne plača oseba, ki uživa status begunca.	,
Tar. št. 5
V 1. točki drugega odstavka 28. člena sc znesek	Za izdajo, podaljšanje ali izdajo dvojnika
»200 dinarjev« nadomesti z zneskom »400 dinarjev«. potne listine za potovanje v inozemstvo:’
Taksa v dinarjih
1.	za jugoslovanske državljane:
a)	za izdajo potne listine	150
b)	za podaljšanje veljavnosti potne listine 150
c)	za izdajo dvojnika potne listine	300
č) za izdajo skupne (kolektivne) potne listine
za vsako osebo	20
d)	za izdajo potne listine za stalno prebivanje v tujini	300
e)	za izdajo otroške potne listine	30
2.	za tuje državljane:
a)	za izdajo potnega lista za tujce	100
b)	za izdajo turistične prepustnice	17
c)	za izdajo potne listine osebi brez državljanstva	150
č) za izdajo potne listine beguncem 1	150
Opomba:
1.	za diplomatske in službene potne listine se taksa ne plača;
2.	za istočasno izdajo, podaljšanje veljavnosti ali za izdajo dvojnika, v katerem so istočasno vpisani tudi družinski člani, se plača za vse osebe samo ena taksa:
3.	za naknadni vpis družinskih članov v potno listino se plača taksa po 1. točki pod b) te tarifne številke, ne glede na to, koliko družinskih članov se naenkrat vpiše v potno listino;
4.	organ, ki izda potno listino tujca ali beguncu, lahko zavezanca oprosti plačila takse, če je ne zmore plačati.
Tar. št. 6
Za vizum na potni listini in za dovoljenja, našteta v tej tarifni številki:
1.	za jugoslovanske državljane:
a)	za vizum za neomejeno število potovanj 50
b)	za vizum na skupni (kolektivni) potni listini (za eno potovanje) za vsako osebo	15
2.	za tuje državljane:
a)	za vizum za eno potovanje	35
b)	za vizum za neomejeno število potovanj 70
c)	za vizum dvojnika potne listine	70
č) za vizum na skupni (kolektivni) potni listini ali seznam oseb za vsako osebo	15
d)	za tranzitni vizum	30
e)	za vizum, izdan na mejnem prehodu	50
f)	za tranzitni vizum, izdan na mejnem prehodu	40
3.	za dovoljenje za začasno bivanje:	*•
a)	z	veljavnostjo	do treh	mesecev	50
b)	z	veljavnostjo	nad	tri	mesece	100
Opomba:
1.	za vizum na potno listino, v katere so vpisani tudi družinski člani, se plača ena taksa;
2.	za vizum na potni listini za begunca se ne plača taksa; kadar se nosilec potne listine izseljuje iz Jugoslavije;
3.	organ, ki izda vizum na potni listini za tujce, lahko takšnega zavezanca oprosti plačila takse za vizum, glede na premoženje in podobno.
		Taksa v dinarjih	
Tar. št. 7			
1. za dovoljenje za gibanje prehoda	izven mejnega		15
2. za začasno dovoljenje za	zadrževanje	na	
mejnem prehodu			10
3. za stalno dovoljenje za mejnem prehodu	zadrževanje	na	50
4. za dovoljenje za gibanje mejnem prehodu	in bivanje	na	10
Tar. št. 8			
Za orožni list: 1.	za samokres ali revolver 2.	za drugo orožje			400 300
Opomba:			
1. taksa po tej tarifni številki se plača vsako posamezno orožje;		za	
2. za dovoljenje samo za posest orožja se plača polovica takse iz te tarifne številke;
3.	taksa po tej tarifni številki se ne plača za orožje, ki ga ima narodna zaščita, ki ga imajo strelske organizacije in je namenjeno za strelske vaje in tekmovanje na strelišču ter za orožje, ki ga imajo organizacije združenega dela in druge organizacije za čuvanje družbenega premoženja;
4.	za dvojnik orožnega lista se plača za vsako posamezno orožje polovična faksa iz te tarifne številke;
5.	za zamenjavo poškodovanega ali izrabljenega orožnega lista oziroma dovoljenja se ne plača taksa po tej tarifni številki, temveč po tar. št. 3 taksne tarife.
Tar. št. 9
Za akt, s katerim pridobi občan pravico z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljati gospodarsko ali negospodarsko dejavnost	300
Opomba:
Za izdano potrdilo o priglasitvi opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic se plača taksa po tar. št. 13.
Tar. št. 10
Za odločbo, s katero se dovoljuje vpis plovnega objekta na morju:
1.	za vpis v vpisnik ladij na morju	600
2.	za vpis ostalih plovnih objektov, razen
čolnov	*	120
3.	za vpis v evidenco čolnov na morju	60
Opomba:
Taksa po tej tarifni Številki se ne plača za plovne objekte, ki so namenjeni izključno le za civilno zaščito in gasilsko službo.
Tar. št. 11
Za odločbo, s katero se dovoljuje prvi vpis plovnih objektov notranje plovbe v register oziroma evidenco	50
Tar. št. 12
Za pripustitev k vozniškemu izpitu, za vozniško dovoljenje, za izdajo in podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja za motorno vozilo ali za avtomobilski priklopnik	3i»
Taksa v dinarjih
Opomba:
1.	za dvojnik vozniškega dovoljenja se plača petkratna taksa po tej tarifni številki;
2.	za zamenjavo poškodovanega ali izrabljenega vozniškega dovoljenja ali prometnega dovoljenja se ne plača taksa po tej tarifni številki, temveč po tarifni številki 3 te taksne tarife.
III.	POTRDILA Tar. št. 13
Za potrdila in soglasja, ki jih izdajajo organi, če ni drugače predpisano	10
Tar. št. 14
Za dvojnik listine o končani šoli ali strokovni kvalifikaciji	20
Tar. št. 15
Za potrdila in spričevala^ s katerimi se dokazuje poreklo ali vrednost, količina in kakovost ✓ ali zdravstvena neoporečnost blaga	30
Opomba:
Ta taksa se ne plačuje za tuje potne deklaracije, ki spremljajo spremni list.
IV.	OVERITVE, PREPISI IN PREVODI Tar. št. 16
Za overitve podpisa, rokopisa in prepisa:
1.	za overitve vsakega podpisa	10
2.	za overitve avtentičnosti rokopisa ali za
overitev prepisa od vsake polpole izvirnika	10
Opomba:
1.	s polpolo je v tej taksni tarifi mišljen list papirja dveh strani normalne pisarniške velikosti ali manjši;
2.	če je rokopis oziroma prepis, ki naj se overi, pisan v tujem jeziku, se plača dvojna taksa iz druge točke te tarifne številke.
Tar. št. 21
Taksa v dinarjih
Za overitev pogodbe, katere vrednost znaša:
1.	do 5.000 dinarjev	50
2.	nad 5.000 dinarjev do 10.000 dinarjev	100
3.	nad 10.000 dinarjev do 15.000 dinarjev 150
4.	za vsak dinar nad 15.000 dinarjev po 0,5 %>, vendar največ 600 dinarjev
5.	če je vrednost pogodbe	neocenljiva	50
Za overitev podaljšanja veljavnosti' pogodbe
se plača 50 %> takse iz prve točke oziroma druge točke te tarifne številke.
Za overitev pooblastila	10
Opomba:
1. da gre za overitev pogodbe se šteje tudi, če se overijo samo podpisi pogodbenih strank;
$. vsaka sprememba vsebine pogodbe se šteje v taksnem pogledu za novo pogodbo;
3.	taksa po prvem odstavku te tarifne številke se plača od vrednosti, ki je navedena v pogodbi;
4.	če je vrednost pogodbe ocenljiva, pa ni navedena, se plača za overitev pogodbe dvojna taksa 4. točke te tarifne številke.
Tar. št. 22
Za prepise uradnih aktov ali listin, ki se prepišejo pri državnem organu:
1.	če jih prepišejo prizadete osebe, od polpole
izvirnika	5
2.	če jih prepiše organ, od polpole izvirnika 20
3.	če prepiše organ akte ali listine v tujem
jeziku, od polpole izvirnika	30
Tar. št. 23
Za prevode iz enega jezika v drugega:
1.	če besedilo izvirnika ne presega 100 besed 30
2.	če obsega besedilo izvirnika, več kot 100 besed, od vsake cele ali začete polpole prevoda 60
Tar. št. 17
Za overitev prevoda se plača 30 °/o takse iz tarifne številke 23 te taksne tarife.
Opomba:
Če organ besedilo tudi prevede in overi prevod, se plača poleg takse po tej tarifni številki taksa po tar. številki 23 te taksne tarife.
Tar. št. 18
Za overitev poslovnih knjig sc plača od vsake knjige	10
Opomba:
Taksa po tej tarifni številki se plača tudi za overitev kartoteke, ki nadomestuje poslovno knjigo.
Tar. št. 19
Za overitev načrta	50
Opomba:
Za overitev kopije katastrskega načrta se ne plača taksa po tej tarifni številki, temveč po tar. številki 30 te taksne tarife.
Tar. št. 20
Za overitev kopije načrta (risbe) se plača od celega ali začetnega kvadratnega metra	15
V.	GEODETSKE TAKSE Tar. št. 24
Za izvedbo sprememb v operatu zemljiškega katastra v postopku njegovega rednega vzdrževanja se plača taksa v gotovini in znaša:
1.	za spremembo lastnika ali uporabnika v obstoječem posestnem listu ali za njegov vpis v novo osnovanem posestnem listu se plača taksa
od vsakega novega lastnika ali uporabnika	30
2.	za prenos parcele iz enega posestnega lista
v drugega se plača taksa od vsake tako prenesene parcele	30
3.	za spremembo v površini parcele, ki je nastala zaradi spremembe v posestni meji ali zaradi delitve parcele po parcelaciji zemljišč, se plača taksa od vsake parcele po novem stanju 40
Opomba:
1.	takso po 1. točki 'te tarifne številke plača vsak novi lastnik ali uporabnik, ki se vpiše v obstoječi ali novo osnovani posestni list kot tudi vsak lastnik ali uporabnik, kateremu se v posestnem listu spremeni delež solastnine oziroma souporabe;
2.	takso po 2. točki te tarifne številke plača lastnik ali uporabnik, v čigar posestni list se prenese parcela;
Taksa v dinarjih
3.	takso po 3. točki te tarifne številke plača lastnik ali uporabnik, v čigar posestnem listu se je izvedla sprememba;
4.	če se za isto parcelo hkrati izvedejo v ope-ratu zemljiškega katastra spremembe po 2. in 3. točki te tarifne številke, se plača ena sama taksa, in to iz 3. točke te tarifne številke;
5.	taksa po tej tarifni številki se obračuna po izvedbi sprememb v operatu zemljiškega katastra, pobere pa jo občinski organ davčne službe po seznamu, ki ga sestavi občinski geodetski organ.
Tar. št. 25
1.	za prepis dela detajla iz načrtov zemljiškega katastra se plača taksa po številu točk in znaša:
a)	do 10 točk	20
b)	za vsako nadaljnjo točko nad 10 točk _	2
2.	za preris dela detajla iz načrtov zemljiške-
ga katastra v primeru, ko ni možno obračunati takse po številu točk ter za preris dela detajla iz topografskih načrtov, načrtov katastra komunalnih naprav in drugih grafičnih prikazov geodetske službe, se plača taksa za vsako porabljeno delovno uro:	10
3.	za prepis posestnega lista ali drugih delov operata zemljiškega katastra ali za izpiske iz njih se plača taksa po številu postavk in znaša:
a)	do 10 postavk	20
b)	za vsako nadaljnjo postavko nad 10 postavk	2
4.	za mehanično kopiranje delov detajla iz
načrtov in grafičnih prikazov iz 1. in 2. točke te tarifne številke' ter za mehanično kopiranje posestnih listov ali drugih delov operata zemljiškega katastra iz 3. točke te tarifne številke se plača taksa glede na obseg kopije in znaša za polpolo formata A-4	20
5.	če se preris, prepis ali kopija, izdelana po prejšnjih točkah te tarifne številke razmnožuje,
se plača za vsak	tako	razmnožen	izvod	8
6.	za preriše in prepise delov elaboratov in operatov pri občinskem geodetskem organu, ki niso zajeti v prejšnjih točkah te tarifne številke ali v drugih tarifnih številkah te taksne tarife,
se plača taksa	za	vsako	porabljeno	delovno uro	70
Opomba:
1.	kot število točk po 1. točki te tarifne številke je mišljen seštevek števila hektarjev in števila zaključenih parcel ter števila delov parcel, ki se nanašajo na vodotoke, komunikacije in druge dolžinske objekte; površina, manjša kot en hektar, se šteje za cel hektar;
2.	kot postavka po 3. točki te tarifne številke je mišljena vsaka prepisana vodoravna vrsta iz kateregakoli dela, operata zemljiškega katastra;
3.	taksa po 3.' točki te tarifne številke se plačuje tudi za potrdila, ki jih izdaja občinski geodetski organ, če se v potrdilu navajajo podrobni podatki o posameznih parcelah;
4.	poleg takse po tej tarifni številki se zaračunajo tudi stroški za uporabljeni material;
5.	taksa po 1., 3. in 4. točki te tarifne številke se računa posebej za vsak list načrta oziroma grafičnega prikaza in posebej za vsak del operata zemljiškega katastra;
Taksa v dinarjih
6.	taksa po tej tarifni številki se ne plača, če so zahtevani podatki namenjeni za potrebe izdelave in vzdrževanja katastrov, načrtov, kart in drugih evidenc geodetske službe ter za potrebe izdelave in vzdrževanja katastra komunalnih naprav pri organizacijah združenega dela.
Tar. št. 26
1.	za prepis podatkov o koordinatah in nadmorskih višinah geodetskih točk (trigonometričnih, nivelmanskih, navezovalnih, poligonskih in drugih točk) se plača taksa za vsako točko, jn to:
a)	za koordinate	,	19
b)	za nadmorsko	višino	10
2.	za preris topografije geodetske točke brez ali skupaj s podatki o koordinatah in nadmorski višini točke se plača taksa od vsake topografije. 30
3.	za mehanično kopiranje koordinat in nad-
morskih višin ter topografije geodetskih točk se plača taksa glede na obseg kopije in znaša za kopije formata A-4	20
4.	če se preris, prepis ali kopija, izdelana po
preišnjih točkah te tarifne številke, nadalje razmnožuje, se plača za vsak tako razmnoženi izvod taksa	8
Opomba:
Za plačevanje, takse po tej tarifni številki veljata 4. in 6. točka opomb k tar. št. 25 te taksne tarife.
Tar. št. 27
Za mehanično kopiranje temeljnih topografskih načrtov, načrtov zemljiškega katastra in načrtov zbirnega katastra komunalnih naprav v namene razmnoževanja celih listov teh načrtov se plača taksa po enem	celem listu, ki znaša	ICO
Opomba:
1.	poleg takse iz te tarifne številke se plačajo tudi stroški za delo v zvezi s kopiranjem in za material;
2.	če se kopije načrtov iz te tarifne številke izdelajo v dveh ali več izvodih, se plača taksa le za prvi izvod, za ostale izvode pa le stroški za delo v zvezi s kopiranjem in za material;
3.	za tiskane kopije načrtov iz te tarifne številke se ne plača taksa; take kopije se izdajajo po posebnem ceniku;
4.	za plačevanje takse po tej tarifni številki velja 6. točka opomb k tarifni številki 25 te taksne tarife.
Tar. št. 28
če napravi prepise, preriše ali kopije po tarifni številki 25 in tarifni številki 26 te taksne tarife organizacija zdmženega dela ali druga organizacija po svojem strokovnjaku, plača polovico ustrezne takse; če pa organizacija združenega drla po svojem strokovnjaku napravi kopije iz tar. št. 27 te taksne tarife, plača celo takso.
Tar. št. 29
1. za overitev prerisa ali kopije načrta zemljiškega katastra, temeljnega topografskega načrta ali načrta katastra komunalnih naprav v velikosti polpole formata A-4 se plača taksa	10
Taksa v dinarjih
2.	za overitev prerisa ali kopije, ki je večja od polpole formata A-4, se plača poleg osnovne takse še tolikokrat po 4 dinarje, za kolikor polpol formata A-4 je kopija večja od A-4 formata
3.	za overitev prepisa ali izpiska iz operata in elaborata zemljiškega katastra, elaborata izmerit-ve zemljišč ali elaborata drugih uradnih geodetskih evidenc se plača taksa po številu polpol A-4 formata, ki je bil uporabljen za prepis ali izpisek in znaša
a)	za prvo polpolo	10
b)	za vsako nadaljnjo polpolo	5
Opomba:
1.	za overitev načrta po tej tarifni številki se ne plača taksa po tarifni številki 19 te taksne tarife;
2.	začeta polpola iz 1., 2. in 3. točke te tarifne številke se računa kot cela polpola;
3.	za plačevanje takse po tej tarifni številki velja 6. točka opomb k tarifni številki 25 te taksne tarife.
VI.	GRADBENE TAKSE Tar. št. 30
Za akt, s katerim se dovoljuje lokacija gradbenega objekta	100
Tar. št. 31
Taksa v dinarjih
Tar. št. 34
Za dovoljenja za postavitev radijske postaje 300
Opomba:
1.	za zamenjavo oziroma podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača polovica takse iz te tarifne številke;
2.	radioamaterji, ki so člani Zveze radioamaterjev Jugoslavije, ne plačajo takse po tej tarifni številki.
Tar. št. 35
Za dovoljenje za graditev, ki se izdaja po zakonu o graditvi investicijskih objektov, se plača taksa po vrednosti:
1.	če znaša vrednost objekta do 10 milijonov dinarjev — 0,1 %o
2.	če znaša vrednost objekta nad 10 do 20 milijonov dinarjev in 0,075 %o od vrednosti nad
10 milijonov dinarjev	1000
3.	če znaša vrednost nad 20 do 40 milijonov
dinarjev in 0,05 %o od vrednosti nad 20 milijonov dinarjev	1750
4.	če znaša vrednost nad 40 do 80 milijonov
dinarjev in 0,03 %o od vrednosti nad 40 milijonov dinarjev	2750
5.	če skupna vrednost presega 80 milijonov
dinarjev	5000
Za izdajo protokola o regulaciji ali gradbeni
črti:
a)	za eno ulico	120
b)	za več ulic	200
Opomba:
Za obnovo regulacijskih količkov se plača 70 e/o ustrezne takse po tej tarifni številki.
Tar. št. 32
Za akt, s katerim se priglasi zidanje gradbenega objekta, za katerega se ne plgča taksa po tar. št. 30 in 35 te taksne tarife	40
Tar. št. 33
Za akt, s katerim se dovoljuje gradnja hi-drotehničnih naprav za izkoriščanje vodnih sil:
1. za pretočne naprave (majhne elektrarne, vodne mline, valjarne, žage in druge mline):
a)	do 500 KS	100
b)	nad 500 do 1000 KS	600
c)	nad 1000 KS	3000
2.	za naprave za vodovode ter za drugačne vodne zajeme:
a)	z zmogljivostjo do 1000 litrov v sekundi 60
b)	z zmogljivostjo nad 1000 do 3000 litrov
v sekundi	300
c)	z zmogljivostjo nad 3000 litrov v sekundi 1500
3.	za odločbo, s katero se dovoljuje gradnja naprave z akumulacijami, se plača taksa iz 1. točke oziroma 2. točke te tarifne številke, povečana za 50 “/o.
Optimba:
Taksa po tej tarifni številki se ne plačuje za dovoljenja, za katera se plačuje taksa po tarifni številki 35 te taksne tarife.
Tar. št. 36
Za pregled kraja, kjer naj se postavi zgradba ali naprava, če znaša 'predračunska vrednost:
1.	do 500.000 dinarjev	100
2.	nad 500.000 dinarjev	*	500
Tar. št. 37
Za pregled celih stavb ali posameznih prostorov, da se dovoli njihova uporaba:	,
1.	do 10 prostorov	100
2.	nad 10 prostorov	300
Za pregled drugih gradbenih objektov (novih, obnovljenih ali adaptiranih), da se dovoli njihova uporaba, se plača 0,5 %o od obračunske vrednosti objekta.
Opomba:
1.	taksa po drugem odstavku te tarifne številke ne sme presegati 6000 dinarjev;
2.	taksa po drugem odstavku te tarifne številke se ne nanaša na objekte, za katere je za pregled v zvezi z dovoljenjem, da smejo začeti z obratovanjem, predpisana posebna taksa v tarifni številki 38 te taksne tarife.
Tar. št. 38
Za tehnični pregled strojnih, električnih elek-trostrojnih, plinskih, toplovodnih in drugih naprav, ki morajo biti v veljavnih predpisih pregledane, da se dovoli njihova uporaba, se plača taksa od delovne ure po	50
Opomba:
Taksa po tej tarifni številki se zaračuna za vsako celo ali začeto delovno uro vsakega delavca, ki sodeluje pri tehničnem pregledu.
Taksa v dinarjih
VII.	RAZNO
Tar. št. 39
Za hrambo (depozit) denarja, stvari in vrednostnih papirjev, ki jih izročijo deponenti v hrdmbo organom, se plača na leto od vsakih začetih 200 dinarjev vrednosti	2
Opomba:
1.	če vrednost stvari ni znana, se ugotovi s cenitvijo;
2.	taksa iz te tarifne številke se plača za prvo leto vnaprej, za druga leta pa takrat, ko se depozit dvigne; začeto leto se šteje za celo;
3.	če se depozit na zahtevo deponenta prenese od enega depozitarja k drugemu, se plača za prenos enoletna taksa;
4.	ta taksa se ne plača za depozite, položene na zahtevo državnega organa oziroma po uradni dolžnosti, če se depozit pravočasno dvigne.
Tar. št. 40
Na opomin za plačilo dolžne takse:	10
7.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1978.
St. 423-6/77
Ljubljana, dne 14. decembra 1977,	,
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1471.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na seji dne 8. 12. 1977 obravnavalo pobudo Hotelskega gostinskega pddjetja »Gorica« iz Nove Gorice za oceno ustavnosti zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih in
sklenilo:
Pobuda se ne sprejme in se ne začne postopek za oceno ustavnosti določb 10. do 13. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74).
Obrazložitev
Hotelsko gostinsko podjetje »Gorica« je dalo pobudo za oceno ustavnosti določb navedenega zakona, ki urejajo pogoje, pod katerimi lahko oddajajo družbene in civilne pravne osebe v najem poslovne stavbe in poslovne prostore (10. do 13. člen zakona). Po pobudnikovem mnenju zakon ni v skladu z ustavo. Dopušča namreč, da društva lahko oddajo poslovno stavbo ali poslovni prostor v najem brez javne dražbe oziroma brez javnega zbiranja ponudb, pa tudi ne preprečuje možnosti, da društvo pri oddajanju poslovne stavbe ali poslovnega prostora v najem daje prednost imetniku zasebnega gostišča oziroma zasebne obrtne delavnice, čeprav je za najem zainteresirana neka organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba.
Ustavno sodišče ni našlo podlage za začetek postopka. .
Ustava določa, da imajo društva in druge civilne pravne osebe lahko lastninsko pravico na nepremičninah in drugih stvareh, ki so namenjene za uresničevanje skupnih interesov njihovih članov ter ciljev, zaradi katerih so bile ustanovljene. Meje in pogoje, pod katerimi imajo lahko omenjene pravne osebe lastninsko pravico, in pod katerimi lahko razpolagajo s svojimi nepremičninami in drugimi stvarmi, določa zakon (96. člen ustave). Občani in civilne pravne osebe uresničujejo lastninsko pravico v skladu z naravo in namenom nepremičnin in drugih stvari v njihovi lasti in v skladu z družbenim interesom, ki ga določa zakon (100. člen ustave). Z zakonom določene družbene organizacije lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi, v skladu s svojim statutom in zakonom. Te organizacije lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo gospodarsko in drugo dejavnost v skladu s svojimi cilji in so za uresničevanje teh ciljev lahko udeležene pri dohodku, doseženem s tako dejavnostjo (75. člen ustave).
Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih določa, da lahko organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti ali druge družbenopravne osebe, društva ter druge civilne pravne osebe oddajajo v najem poslovno stavbo ali poslovni prostor, na katerem imajo pravico uporabe ali lastninsko pravico, samo, če je to v skladu z njihovo osnovno dejavnostjo, ali pa, Že ga iz upravičenih razlogov začasno same ne morejo uporabljati. Kar zadeva postopek za oddajanje poslovnih prostorov v najem in izbiro najemnika, nima zakon nobenih določb, - marveč določa le, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pismeni obliki, in da jo morata najemodajalec in najemnik predložiti zaradi evidence pristojnemu občinskemu organu.
Določanje pogojev, pod katerimi lahko društva gospodarijo in razpolagajo s svojimi nepremičninami in drugimi stvarmi, vštevši pri tem tudi pogoje za oddajanje poslovnih stavb in prostorov v najem, je po ustavi prepuščeno odločitvi zakonodajalca.
V zvezi s povedanim ustavno sodišče ugotavlja, da zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki razen pogojev, zajetih v 10. do 13. členu, ne določa nobenih drugih pogojev za oddajanje poslovnih prostorov v najem, ni v neskladju z ustavo.
Zato je ustavno sodišče ob uporabi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
St. U -I 91/77-5
Ljubljana, dne 8. decembra 1977.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
1472.
Na podlagi 21. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16/77) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ODREDBO
o varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin
1
Kemična sredstva za varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: kemična sredstva), ki so škodljiva za čebele, se ne smejo uporabljati na kmetijskih kultiviranih rastlinah, gozdnem drevju, okrasnih in zdravilnih rastlinah, kadar te cvetijo ali kadar se na njih pojavlja mana. Ta prepoved se ne nanaša na uporabo kemičnih sredstev na krompirju, vinskih trti in hmelju.
Kot čas cvetenja se šteje čas od odpiranja cvetov do odcvetanja.
Za čebelam škodljiva se štejejo vsa kemična sredstva, ki imajo na embalaži oznako »strup za čebele« ali pa so v skladu s predpisi na kak drug način deklarirana kot strupena za čebele.
2
Če je zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev neogibno potrebno, sme za kmetijstvo oziroma gozdarstvo pristojni upravni organ občinske skupščine izjemno dovoliti, da se določba 1. točke te odredbe ne uporablja.
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč morajo o nameravani uporabi kemičnih sredstev iz 1. točke te odredbe obvestiti najmanj 48 ur pred uporabo kemičnih sredstev imetnike čebel v stalnih čebelnjakih in na pasiščih, ki so oddaljena do 3 km.
3
Pred uporabo kemičnih sredstev v sadovnjakih mora biti odstranjena podrast, če je v cvetju.
Če zaradi, vremenskih ali tehničnih ovir podrast v cvetju ni mogla biti odstranjena, pa se morajo kemična sredstva kljub temu uporabiti, morajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč (nasadov) obvestiti imetnike čebel, ki imajo čebele v stalnih čebelnjakih in na pasiščih, oddaljenih do 3 km od nasada, o uporabi kemičnih sredstev najmanj 48 ur pred pričetkom uporabe.
4
V	oddaljenosti do 50 m bd stalnih čebelnjakov in pasišč se kemična sredstva v nobenem primeru ne smejo uporabljati, razen če so imetniki čebel obveščeni o nameravani uporabi vsaj 48 ur pred uporabo kemičnih sredstev.
5
V	gozdovih in na gozdnem drevju se smejo kgmič-na sredstva uporabljati, če organizacija, ki gospodari z gozdom oziroma zasebni lastnik gozda, obvesti o nameravani uporabi kemičnih sredstev najmanj 48 ur pred uporabo imetnike čebel v stalnih čebelnjakih in na pasiščih, ki so oddaljena do^ 3 km.
6
Šteje se, da so bili imetniki čebel obveščeni o nameravani uporabi kemičnih sredstev, če je bilo obvestilo objavljeno v roku iz 2., 3., 4. in 5. točke te od-
redbe v javnih občilih, pismeno ali ustno ali na drug način, ki je običajen v posameznem kraju.
7
Raztreseni in razliti ostanki kemičnih sredstev se morajo odstraniti oziroma se jih mora napraviti neškodljive za čebele. Kraj, na katerem se kemična sredstva za varstvo rastlin pripravljajo za uporabo, mora biti od studenca, vodnjaka ali katerekoli tekoče ali stoječe vode oddaljen najmanj 50 m.
8
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin (Uradni list SRS, št. 6/66 in 5/76).
9
Ta odredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
1473.
Na podlagi tretjega odstavka 23. člena zakona d davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76) izdaja republiška sekretarka za finance
PRAVILNIK
o spremembah pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev
1.	člen
V 5. členu pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev (Uradni list SRS, št. 40-230/70, 10-114/72, 1-2/ 75 in 2-27/77) se zneski »50 din« nadomestijo z zneski »100 din«, zneski »100 din« pa z zneski »300 din«.
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 401-4/76
Ljubljana, dne 9. decembra 1977.
Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r.
1474.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 21. seje, dne 2. decembra 1977, Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije predpisuje
ZAČASNI PREDMETNIK IN ZAČASNE UČNE NAČRTE
za poklic lesarski tehnik
1
Predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS ter veljajo do uvedbe predmetnikov in učnih načrtov, ki bodo sprejeti na osnovi koncepcije usmerjenega izobraževanja.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani pred-v metnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
St. 79/54-77
Ljubljana, dne 5. decembra 1977.
Predsednik
strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
1475.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70. št. 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 21. seje. dne 2. decembra 1977. Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije predpisuje
ZAČASNI PREDMETNIK IN ZAČASNE UČNE NAČRTE
za poklic kmetijski tehnik 1
Predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa V Uradnem listu SRS ter veljajo do uvedbe predmetnikov in ličnih načrtov, ki bodo sprejeti na osnovi koncepcije usmerjenega izobraževanja.
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani pred-' metnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
St. 79/54-77
Ljubljana, dne 5. decembra 1977.
Predsednik
strokovnega sveta za vzgojo in Izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
1476.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, si. 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 21. seje, dne 2. decembra 1977, Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije predpisuje
ZAČASNI PREDMETNIK IN ZAČASNE UČNE NAČRTE
za poklic tekstilni apreter
1
Predmetnik in učni načrti začnejo vel jati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS ter veljajo do uvedbe predmetnikov in učnih načrtov, ki bodo spreleti na osnovi koncepcije usmerjenega izobraževanja.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
St.->79/54-77
Ljubljana, dne 5. decembra 1.977.
Predsednik
strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje -	SR Slovenije
Stanc Kranjc 1. r.
1477.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 21. seje, dne 2. decembra 1977, Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije predpisuje
ZAČASNI PREDMETNIK IN ZAČASNE UČNE NAČRTE
za poklic tekstilni barvar
1
Predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS ter veljajo do uvedbe predmetnikov in učnih načrtov, ki bodo sprejeti na osnovi koncepcije usmerjenega izobraževanja.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
St. 79/54-77
Ljubljana, dne 5. decembra 1977.
Predsednik
strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
1478.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS. št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 21. seje, dne 2. decembra 1977, Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije predpisuje
ZAČASNI PREDMETNIK IN ZAČASNE UČNE NACRTE
za poklic tekstilni tiskar 1
Predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS ter veljajo do uvedbe predmetnikov in učnih načrtov, ki bodo sprejeti na osnovi koncepcije usmerjenega izobraževanja.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
St. 79/54-77
Ljubljana, dne 5. decembra 1977.
Predsednik
strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije Stane Kranjc 1. r.
1479.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 17. členu zakona o srednjem šolstvu — združeno besedilo (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-176/72 in št. 18-185/74) in po sklepu 21. seje, dne 2. decembra 1977, Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije predpisuje
ZAČASNI PREDMETNIK IN ZAČASNE UČNE NACRTE
sa poklic konfekcionar usnjenih oblačil
1
Predmetnik in učni ftačrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS ter veljajo do uvedbe predmetnikov in učnih načrtov, ki bodo sprejeti na osnovi koncepcije usmerjenega izobraževanja. 2
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v ustrezni obliki.
St. 79/54-77
Ljubljana, dne 5. decembra 1977.
Predsednik
strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
1480.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 7. členu zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in po sklepu 21. seje, dne 2. decembra 1977, Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije predpisuje
PREDMETNIK IN UČNE NACRTE za poklic upravljalec naprav za centralno ogrevanje
1
Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji.
St. 79/54-71
Ljubljana, dne 5. decembra 1977.
Predsednik
strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
1481.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), po 7. členu zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in po sklepu 21. seje, dne 2. decembra 1977, Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije predpisuje
PREDMETNIK IN UČNE NACRTE za poklic strojni embaler
1
Predpisani predmetnik in učni načrti začnejo veljati osmi dan po objavi predpisa v Uradnem listu SRS.
2
Zavod SR Slovenije za šolstvo bo predpisani predmetnik in učne načrte objavil v posebni publikaciji.
St. 79/54-77
Ljubljana, dne 5. decembra 1977.
Predsednik
strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije
Stane Kranjc 1. r.
MK.
Na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 in v zvezi z 272. členom statuta je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 16. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o začasnem prenehanju plačevanja posebnega prispevka iz dohodka, ki zapade v plačilo v času od 1. 9. 1977 do 31. 12. 1977
1
V	naslovu sklepa in v prvem odstavku L točke se datum »od 1. 9. 1977« spremeni v »od 1. 7. 1977«.
2
V	2. točki se v prvi vrsti za besedo »mesec« doda »julij, avgust«.
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-130/18-77
Ljubljana, dne 16. decembra 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBLJ ANICA-, SAVA
1183.
Skupščina OVS Ljubljanica-Sava je na podlagi 14. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju OVS Ljubljanica-Sava
za obdobje 1975—1980 na skupnem VIII. zasedanju zbora uporabnikov voda in zbora delavcev vodnogospodarskih organizacij dne 9. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1978 1
Tarife vodnega prispevka razen tarife splošnega vodnega prispevka in tarife prispevka za naplavine se za loto 1978 povečajo za 16 %>. Osnova, od katere se računa povečanje, so tarife vodnega prispevka, ki so predvidene po samoupravnem sporazumu o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju OVS Ljubljanica-Sava za obdobje 1976—1980 za leto 1978 ko-i-girane s sklepom VI. zasedanja skupščine OVS Ljubljanica-Sava z dne 10. februarja 1977.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
Predsednik skupščine območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava
Ivan K upnik 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
1484.
Na podlagi določil 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Brežice
1.	člen
V odloku o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Uradni list SRS, št. 1/74 in 10/74) se 2. člen spremeni in pravilno glasi:
1.	Za kmetijska zemljišča, ki se jim spreminja namembnost, se plača prispevek:
a)	10 din/m1 od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda;
b)	6 din/m2 od njiv, fravnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. kat. razreda;
c)	2 din/m2 od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. in VIII. kat. razreda ter ostalih kmetijskih zemljišč iij gozdov.
2.	Če se na kmetijskih zemljiščih V. do VIII. kat. razreda gradijo šole, vrtci, zdravstveni objekti, sc plača prispevek za spremembo namembnosti 0,50 din/m2 zemljišča.
3.	Če se spreminja namembnost kmetijskega zemljišča za gramoznice, peskokope, kamnolome in glino-kope se plača 5-kratni prispevek glede na prispevek iz 1. točke tega člena.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-5/77-1
Brežice, dne 6. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Franc Skindcr 1. r.
1485.
Na podlagi 202. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) in 14. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn (Uradni list SRS, št. 18/77) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
' I. člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 tor njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo prizna a'nine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, druž benih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbeno pomoči sc lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne
vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Brežice.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim j c po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do
15.	5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oz. no 13. 10. 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojnin kem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti, in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9, 1943 oz. po 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	Stalna priznavalnina
2.	Občasna priznavalnina
3.	Enkratna priznavalnina
4.	Pomoč za zdravljenje
5.	Zdravstveno varstvo
6.	Pomoč'oskrbovancem v domovih počitka
7.	Sosedska pomoč.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz. 1., 2. ir. 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR F’oveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojno in borci iz
4.	in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 800,<i vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki sc po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek Iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske delavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in
3.	točke 3. člena tega odloka je naj višja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka od 80%> vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Najnižja stalna priznavalnina upravičencem iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke 3. člena in 7. člena tega odloka je enaka višini vsakoletne kmečke starostne pokojnine.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka ima,, o tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih jc umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem sc lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
8.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance-de-lavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine, iz 12. člena tega odloka pa zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Brežice o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
Neupravičeno prejete zneske priznavalnin je stran- , ka dolžna vrniti.
10.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
IT. člen
Naj višja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
12.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po do-sedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oz. 80°/» tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni.
13.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno in če so zagotovljena finančna sredstva v proračunu.
Izjemoma se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednjih premoženjskih lestvicah:
—	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 "/o vsakoletnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, sc lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 1'50 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača 50 "/o zneska računa za hotelske storitve,
—	vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za "hotelske storitve v višini 25e/e, ne glede na dohodek.
14.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918. staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Izjemoma se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni.
Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega
130 "/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja lahko plača ves znesek.
Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojnihskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača 50 %> zneska računa.
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača ves znesek.
Izjemne primere obravnava komisija individualno.
15.	člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 50 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko podeli pomoč za osebno rabo v višini razlike med 50°/o mejnega zneska in ostankom dohodka.
16.	člen
Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 30 “/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV.
17.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Brežice odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Brežice, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Brežice.
v	18. člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev in invalidov NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Brežice, pristojen za varstvo borcev in invalidov NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
19. člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, razen priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz
11.	in 12. člena se zagotavljajo v proračunu občine Brežice v okviru dogovorjene porabe.
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4. do 7. točke 4. člena tega odloka zagotavlja Skupščina občine Brežice v svojem proračunu iz lastnih sredstev v okviru finančnih zmogljivosti.
20.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918/19 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912/18 (Uradni list SRS, št. 14/75) in pravilnik o oblikah in višini družbene priznavalnine za udeležence NOV ter njihove družinske člane, borce za severno mejo 1918—1919 in slovenske dobrovoljce iz vojn 1912—1918 ter njihovim najožjim družinskim članom (Uradni list SRS, št. 17/75).
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918 ze treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. januarja 1978.
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc od 1. januarja 1977 dalje.
St. 191-8/77-6
Brežice, dne 6. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skiniler 1. r.
1486.
Na podlagi 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS. št. 24/75), 4. in 9. člena zakona o prekrških' (Uradni list SRS. št. 12/77) ter 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 sprejela
»O 1) L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Brežice •
1.	člen
Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Brežice (Uradni list SRS, št. 16/77) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Brežice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo ukrepi za nemoten potek cestnega prometa in varnost udeležencev v cestnem prometu na javnih prometnih površinah v naseljih na' območju občine Brežice.
2.	člen
Javne prometne, površine v naseljih po določbah tega odloka so: vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste oz. površine k javnim, stanovanjskim in poslovnim objektom. ,
II. PROMETNI REŽIM
3.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, ureja zadeve po določbah tega odloka in skrbi za zagotovitev, in izvajanje ustreznega prometnega režima v naseljih na območju občine.
V ta namen lahko odredi naslednje ukrepe:
1.	določi prednostne in stranske ceste;
2.	določi enosmerne ceste;
3.	omeji hitrost vožnje skozi naselje;	•
4.	prepove promet na posamezni cesti ali drugi prometni površini, ki ni javna cesta, za vsa vozila ali za posamezne vrste vozil;
5.	določi parkirne prostore, avtobusne postaje in postajališča, način parkiranja in prepoved ustavljanja in parkiranja vseh ali - posameznih vrst vozil na določeni cesti;
6.	uredi promet pešcev in promet z vprežnimi vozili;	,
7.	odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu:
8.	odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišče v bližini šol;
9.	uredi gonjenje in vodenje živali;
10.	odredi posebne tehnične in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu;
11.	ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.
Pred odreditvijo posameznih ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena se mora občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, posvetovati z drugimi pristojnimi organi in organizacijami, krajevno skupnostjo in komisijami pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
4.	člen
Parkirni prostori v naseljih so splošni in posebni.
Splošni parkirni prostori so na javnih prometnih površinah, kjer parkiranje ne prepoveduje prometni znak.
— Posebni parkirni prostori so:
—	kjer je parkiranje z znaki posebej urejeno,
—	kjer je parkiranje časovno omejeno,
—	posebej rezervirani parkirni prostori.
5.	člen
Avtobusne postaje in postajališča so lahko samo na za to določenih krajih in morajo biti označena z ustreznim napisom oz. znakom.
Avtobusno postajališče mora biti zgrajeno zunaj vozišča na cestah, kjer je promet gostejši. Taka postajališča določi občinski upravni organ iz 3. člena tega odloka v soglasju z upravljalcem cest.
6.	člen
Parkirni prostori 'morajo biti označeni s prometnim znakom in po potrebi z označbo na vozišču. Prometni znak mora vsebovati obvestilo o vrsti vozil, ki se jih sme parkirati in čas dovoljenega parkiranja.
Parkiranje je dovoljeno le znotraj obeleženih parkirnih površin.
7.	člen
Na parkirnih prostorih, kjer je parkiranje časovno omejeno, morajo voznik na vidnem mestu na no-trajni strani vozila namestiti parkirno uro in jo naravnati na čas prihoda na parkirni prostor. Po izteku dovoljenega časa za parkiranje mora voznik vozilo odpeljati.
8.	člen
Ne glede na omejitve prometa oz. prepoved ustavljanja ali parkiranja po določbah tega odloka smejo na javnih prometnih površinah ustavljati ali parkirati vozila s prednostjo, ki so na intervencijski vožnji, ter službena vozila, ki so potrebna za odstranjevanje prometne ovire, za opravljanje komunalnih in drugih nujnih del ter za opravljanje PTT dejavnosti. Ta vozila morajo biti vidno označena z oznakami, ki predstavljajo oviro na cesti.
Določbe iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo tudi za vozila zdravstvenih delavcev ob obisku bolnikov ali nudenju pomoči ponesrečencem ter za vozila invalidnih voznikov, če tako ustavljeno ali parkirano vozilo ne predstavlja nevarnosti za druge udeležence v prometu.
9.	člen
Oskrbovanje organizacij združenega dela, organov in drugih organizacij ter občanov je treba opraviti, kjer je to možno samo z dvorišča ali drugega podobnega prostora.
Izjeme od določbe iz prejšnjega odstavka tega člena so dovoljene samo v primerih, ko je oskrba možna samo z javne prometne površine. Razkladanje in nakladanje v primerih iz tega odstavka je treba opraviti hitro in brez odlašanja. Zaradi nakladanja in razkladanja ne sme biti oviran promet. Po opravljenem razkladanju, nakladanju oz. odstranitvi blaga mora naročnik oz. uporabnik javno prometno površino temeljito očistiti.
V	času razkladanja, nakladanja in vseh drugih primerih, razen v primerih; zastoja prometa ali zaradi ravnanja po prometnem znaku, motor ustavljenega vozila ne sme obratovati več kot tri minute.
10.	člen
Prepovedano je parkirati, čeprav ni posebnega posebnega znaka o prepovedi parkiranja, na peš poteh, pločnikih, zelenicah, parkih, pred vhodom za vozila v stavbo, dvorišče ali garažo, v hišnem prehodu za pešce, na prostoru, določenem za odlaganje posod za smeti, na stezah med stanovanjskimi zgradbami, če bi ostalo za druga vozila manj kot tri metre proste širine in nad komunalnimi napravami (hidranti, jaški itd.), kjer je to posebej označeno.
11.	člen
Stanovalci ne smejo puščati vozil na javnih prometnih površinah oz. na splošnih in parkirnih prostorih v naseljih, če imajo možnost parkiranja na dvoriščih ali v garažah.
12.	člen
V	naseljih je prepovedano voziti s kolesi z motorjem in s kolesi po pločnikih oz. jih prislanjati ob pločnike.
V	naseljih je prepovedano prislanjanje koles z motorjem in koles ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo na javne prometne površine.
Ob zgradbah in drugih objektih ali pločnikih prislonjena kolesa z motorjem ali kolesa, ki predstavljajo oviro za varno odvijanje prometa, se lahko odstranijo na zahtevo delavca milice na stroške lastnika.
13.	člen
Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlagajo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za notranje zadeve, zlasti:
—	ureditev prometa pešcev in kolesarjev,
—	ureditev dostavnega prometa,
—	ureditev prometa pred šolami in vzgojno varstvenimi ustanovami,
—	določitev lokacij za avtobusna postajališča,
—	ureditev prometa pred izhodi iz objektov organizacij združenega dela in drugih organizacij ter organov,
—	ureditev parkirnih površin in parkiranja ter druge ukrepe, ki zadevajo ureditev prometa in prometne varnosti udeležencev v prometu.
Krajevna skupnost v lastni pristojnosti ureja promet pešcev, kolesarski promet in' parkiranje ter garaži ran j e izven javnih prometnih površin in določa na teh prometni režim (odprta dvorišča, s katerimi upravljajo hišni sveti in druge površine).
III.	POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN
14.	člen
Za dela na javnih prometnih površinah, razen za redna vzdrževalna dela, mora izvajalec imeti dovoljenje.
Zahtevek za izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne prometne površine se vloži najmanj 10 dni pred nameravano uporabo ter mora vsebovati navedbo začetka in trajanja del, skico postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometa ter obvozne smeri, če dela terjajo začasno zaporo prometa.
V	primeru, ko posebne uporabe javne prometne površine ni bilo mogoče predvideti vnaprej, mora izvajalec v najkrajšem možnem času sporočiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gradbene zadeve o posebni uporabi javne prometne površine.
Dovoljenje za zaporo prometa na določeni cesti ali za zasedbo javne prometne površine izda občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve.
V	dovoljenju se določi 'rok za izvedbo del, način zavarovanja ter obvozna smer.
Ureditev obvoza z namestitvijo ustreznih prometnih znakov opravi izvajalec, če ni v dovoljenju pristojnega upravnega" organa drugače določeno.
O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora investitor ali izvajalec del obvestiti javnost.
Pristojni upravni organ lahko odredi, da mora izvajalec del na prometnih površinah opraviti dela v nočnem času.
15.	člen
Delo na vozišču ali pločniku mora biti vidno označeno in zavarovano s predoisanimi prometnimi znaki tako, da je zagotovljen varen promet.
Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli razsvetljeno s predpisanimi svetilkami.
Kdor prekoplje vozišče, stezo ali pločnik, ga mora v roku, določenem z odločbo, spraviti v prejšnje stanje, do takrat pa redpo vzdrževati.
Kadar je potrebno zaradi gradnje zasesti pločnik, stezo ali del vozišča tako, da se postavi oder, mora izvajalec gradnje speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala in vode, razsvetljen in urejen za varno hojo.
Takoj ko preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne znake, branike, ograje in druge ovire, ki jih je postavil med izvajanjem del.
16.	člen
Za izvedbo občasnih javnih prireditev lahko občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, na predlog organizatorja prireditve dovoli začasno preusmeritev prometa, da se ne moti potek prireditve.
Začasna preusmeritev prometa mora biti izvršena tako, da je zagotovljena varnost prometa.
Stroške začasne preusmeritve prometa plača organizator prireditve.
,	17. člen
Organizator športne ali druge javne prireditve z motornimi vozili mora imeti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, za izvedbo prireditve, čeprav se prireditev odvija na cestah in prostorih, ki niso javne ceste ah javni prostori.
IV.	POSEBNI VARNOSTNI UKREhl
18.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, lahko na predlog oziroma v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve, z odločbo odredi odstranitev ograje, žive meje, dreves in podobnih objektov, če tak ukrep narekuje nepreglednost cesto, križišča ali varnost prometa.
Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, po enakem postopku z odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire za 70 cm višine, če ograja, živa meja ali druga podobna ovira zmanjšuje preglednost križišča na določeni točki ceste.
Pristojni upravni organ lahko izvede ukrepe iz T. in 2. odst. tega člena na stroške lastnika, če zavezanec v določenem roku ne izpolni obveznosti, ki so mu bile z odločbo naložene.
19.	člen
Investitor za gradnjo javnih in drugih prometnih površin mora pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti še soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve.
20.	člen
Voznik motornega vozila mora po javni prometni površini, na kateri je voda ali snežna brozga, voziti tako, da ne onesnaži drugih udeležencev v prometu ali pročelja zgradbe.
21.	člen
Na javnih prometnih površinah v naseljih je prepovedano žaganje drv in praviloma tudi opravljanje trgovinske ter obrtne dejavnosti ali storitev.
Izjemoma lahko upravljalen prometne površine v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve, dovoli njihovo uporabo za opravljanje trgovske ter obrtne dejavnosti ali storitev.
Na javnih prometnih površinah je prepovedano prekladanje tovora z vozila na vozilo, razen v primeru okvare vozila.
22.	člen
Na poslovnih, gospodarskih in stanovanjskih zgradbah v družbeni in zasebni lastnini, ki so neposredno ob javnih prometnih površinah, je treba namestiti ustrezne snegobrane ali kako drugače preprečiti možnost nenadnega sesutja snega s streh.
Zgradbe iz 1. odstavka tega člena določi občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, na podlagi predlogov, ki jih po predhodnem ogledu na kraju samem soglasno posredujeta komisija za prometno varnost občanov v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela ter svet pristojne krajevne skupnosti.
V.	POST AVL J ANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH
ZNAKOV
O	23. člen
Za postavitev, vzdrževanje in odstranitev cestnoprometne signalizacije, za gradnjo in vzdrževanje parkirnih prostorov, za opremo cest in ulic z drugimi napravami, ki zagotavljajo varnost prometa v naseljih, skrbijo organizacije, ki so pooblaščene za urejanje, vzdrževanje in opremljanje javnih prometnih površin.
24.	člen
Postavitev nove ali nadomestitev cestno-prometne signalizacije financirajo investitorji ali upravljale! prometnih površin.
25.	člen
Odredbo o postavitvi, spremembi ali nadomestitvi prometne signalizacije izda občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve.
Splošni nadzor nad postavljanjem in vzdrževanjem cestno-prometne signalizacije opravlja občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve.
26.	člen
O postavljenih prometnih znakih vodi pooblaščena organizacija register prometnih znakov.
Register prometnih znakov mora vsebovati naslednje podatke:	•
1.	tekočo številko prometnega znaka,
2.	uro in datum postavitve prometnega znaka,
3.	vrsto postavljenega cestno-prometnega znaka,
4.	številko in datum odločbe in naziv organa, po kateri je bil cestno-prometni znak postavljen,
5.	naziv organa, številko in datum odločbe, s katero je bil cestno-prometni znak spremenjen ali odpravljen,
6.	rubriko za opombe.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
27.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če ravna v nasprotju s prometnimi znaki oz. ukrepi, ki jih odredi občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, v skladu z določili 3. člena tega odloka,
2.	če ustavlja vozilo na kraju, ki ni določen kot avtobusno postajališče, če je avtobusno postajališče zgrajeno ali opremljeno brez soglasja pristojnega upravnega organa ali če avtobusno postajališče ni ustrezno označeno (5. člen),
3.	če njeno vozilo nima posebne označbe, ki predstavlja oviro na cesti, ali če tako označeno vozilo stoji na javni prometni površini, kjer parkiranje ni dovoljeno in ne izvršuje namenskih opravil (8. člen),
4.	če ne oskrbuje z dvorišča ali drugega podobnega prostora, kjer obstaja ta možnost (1. odst. 9. člena),
5.	če razkladanje ali nakladanje ne opravi hitro in brez odlašanja ali če uporabljeno javno prometno površino temeljito ne očisti (2. odst. 9. člena),
6.	če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa opravlja dela na javnih prometnih površinah ali če se ne ravna po dovo'jenju za zaporo ceste ali dela ceste ali dela ne opravi v določenem roku (14. člen),
7.	če dela na vozišču ali pločniku predpisano ne označi, razsvetli ali po prenehanju uporabe takoj ne odstrani prometnih znakov, branikov, drugih ograj in ovir (1., 2. in 5. odst. 15. člena),
8.	če v določenem roku ne vzpostavi na vozišču, stezi ali pločniku prejšnje stanje in ga do takrat redno ne vzdržuje (3. odstavek 15. člena),
9.	če ob postavitvi gradbenega odra ne uredi prehoda za pešce tako, da je zavarovan pred padanjem materiala ali vode ali ga ne razsvetli oz. ne uredi za varno hojo pešcev (4. odst. 15. člena),
10.	če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa začasno preusmeri promet zaradi izvedbe javne prireditve (16. člen),
11.	če brez dovoljenja izvede športno ali drugo javno prireditev z motornimi vozili na cestah in drugih prostorih, ki niso javne cegte ali javni prostori (17. člen),
12.	če opravlja trgovinsko ali obrtno dejavnost oziroma storitve na javni prometni površini brez dovoljenja (1. odst. 21. člena),
13.	če na javni prometni površini preklada tovor iz vozila na vozilo (3. odst. 21. člena),
14.	če ne namesti na poslovni ali stanovanjski zgradbi ustrezni snegobran (1. odst. 22. člena),
15.	če redno ne vzdržuje cestno-prometno signalizacijo ali parkirne prostore (23. člen),
16.	če ne postavi, spremeni ali odpravi prometni znak po odločbi pristojnega upravnega organa oz. če prometni znak postavi, spremeni ali odstrani brez odredbe (1. odst. 25. člena),
17.	če o postavljenih prometnih znakih ne vodi tekoče register prometnih znakov (26. člen),
Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori kakšen prekršek iz 1. odst. tega člena.
28.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori ali opusti katero izmed dejanj iz 27. člena tega odloka.
29.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik takoj na mestu:
1.	če ravna v nasprotju s prometnimi znaki oziroma ukrepi, ki jih odredi občinski upravni organ, pri-
stojen za notranje zadeve, v skladu z določili 3. člena tega odloka,
2.	če parkira vozilo v nasprotju z določili 6. člena tega odloka,
3.	če nima parkirne ure, jo ne uporabi ali po izteku dovoljenega časa parkiranja ne odpelje vozilo (7. člen),
4.	če pri nakladanju ali razkladanju blaga ovira promet (2. odst. 9. člena).
5.	če pri ustavljenem motornem vozilu pusti motor v teku več kot tri minute (3. odst. 9. člena),
6.	če parkira vozilo v nasprotju z določili 10. člena tega odloka,
7.	če parkira vozilo v nasprotju z določili 11. člena tega odloka,
8.	če se vozi s kolesom z motorjem ali s kolesom po pločniku ali če kolo z motorjem oziroma kolo prisloni ali pusti ob zgradbi ali drugem objektu, ki meji na javno prometno površino (1. in 2. odst. 12. člena),
9.	če po javni prometni površini, na kateri je voda ali snežna brozga, vozi tako, da onesnažuje druge udeležence v prometu ali pročelja zgradb (20. člen)
Pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zveži s samostojnim opravljanjem dejavmosti, se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena, ' razen za prekršek iz 8. točke, z denarno kaznijo 330 dinarjev takoj na mestu.
Za prekrške iz 1. odst. tega člena, razen za prekršek iz 8. točke, se kaznuje z denarno kaznijo 100 dinarjev takoj na mestu tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Denarno kazen iz tega člena izterja na kraju samem pooblaščena uradna oseba enote službe javne varnosti.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Obveznosti, določene s tem odlokom, morajo ustrezni organi in organizacije ter občani izvrševati najkasneje v roku 90 dni od dneva, ko začne veljati ta odlok.
Organizacija iz 26. člena tega odloka mora opraviti popis prometnih znakov na cestah, ulicah, trgih in na drugih javnih površinah ter nastaviti register prometnih znakov najkasneje do 31. decembra 1977.
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o časovni omejitvi parkiranja motornih vozil v mestu Brežice (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/67 in 19/68),«
32.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ko začne veljati ta odlok prenehata veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Brežice (Uradni list SRS, št. 16/77) in popravek odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Brežice (Uradni list SRS, št. 17/77).
St. 34-10/77-1
Brežice, dne 6. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skindcr 1. r.
1487.
Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji redni seji dne 7. decembra 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga lokacij trgovske hiše,
avtobusne postaje in postaje milice v Brežicah
1
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije razgrne predlog lokacij: trgovske hiše, avtobusne postaje in postaje milice v Brežicah.
V času javne razgrnitve lahko poda k lokacijam svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in na oddelku za gospodarsko upravne zadeve Skupščine občine Brežice. Javna razgrnitev bo na oddelku za gospodarsko upravne zadeve vsak delovni dan od 7. do
15.	ure, v sredo pa od 7. do 17. ure.
St. 350-7/77-4
Drežice, dne 7. decembra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice
Stanc Ilc 1 r.
GROSUPLJE
1488
Na pod’aaj -rpkona o samoprispevku /Uradni list SRS. št. 3/73). zakona o referendumu (Uradni list SRS. št. 29/72), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju vasi Malo Mlačevo, krajevne skupnosti Mlačevo (Uradni list SRS, št. 17 77) in izida referenduma dne 25. septembra 1977 je zbor delegatov krajevne skupnosti Mlačevo dne 18. oktobra 1977 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju vasi Malo Mlačevo, krajevne skupnosti Mlačevo
I
Uvede se kraievni samonrisoevek na območju krajevne skupnosti Mlačevo, ki obsega naselje: Malo Mlačevo.
II
Samoprispevek se predpisuje za financiranje krajevne poti do naselja in skozi naselje Malo Mlačevo ter za ureditev kanalizacije na omenjenem območju.-
III
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. 10. 1977 do 31. 9. 1982.
IV
Samoprispevek se plačuje v denarju.
S samoprispevkom bo zbranih 240 000 dinarjev sredstev, ki bodo namenjena izključno za financiranje navedena v točki II.
V
Ocena vseh investicij je 600.000 dinarjev. Nosilci ostalih investicij so občinska komunalna in cestna samoupravna interesna skupnost ter krajevna skupnost Mlačevo.
VI
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
—	po stopnji 2 °/o delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov ter upokojeni občani od neto pokojnin,
—	po stopnji 3 %> občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtno in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice od odmernih osnov,
—	po stopnji 6 °/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
VII
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo: delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 1500 dinarjev, delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
VIII
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oz. od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja.
Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.	j
IX
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključno za izvajanje del iz 4. točke tega sklepa ter sc zbirajo na zbiralni račun: 50130-780-17202 — krajevni samoprispevek občine Grosuplje s pripisom »Za krajevno skupnost Mlačevo — naselje Malo Mlačevo«.
X
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se te prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
XI
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja gradbeni odbor, ki je dolžan o zbranih sredstvih in porabi le-teh, seznanjati občane na krajevno običajen način.
XII
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1977 dalje.
'	Predsednik
zbora delegatov KS Mlačevo Franc Kastelic 1. r.
IDRIJA
1489.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/73, 58/75 in 7/77) ter 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
t
1.	člen
V tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 1/73, 2/73, 4/73, 8/73, 2/74 in Uradni list SRS, št. 9/75. 7/76, 13/76 in 17/76) se tarifna številka 1 spremeni tako, da se glasi:
»Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3 %>.«
Druga točka opombe k tarifni številki 1 se spremeni tako, da se glasi:
»Davek po tej tarffni številki se ne plačuje od prometa rabljčnih stvari, ki se opravi med občani, med zasebnimi pravnimi osebami ter med občani in zasebnimi pravnimi osebami neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posrednikih oziroma kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.«
Za drugo točko opombe se doda nova tretja točka, ki se glasi:
»Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.«
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz prvega odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 25/77 in 47/77).
Davčna osnova za umetne brezalkoholne pijače in sodavice je:
—	za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo,
—	za proizvajalce, uvoznike, prodajalce na debelo ali prodajalce na drobno, ki take pijače trošijo sami
ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena brez prometnega davka.
Davčni zavezanci za umetne brezalkoholne pijače in sodavice so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki kupijo te pijače za nadaljnjo prodajo končnim potrošnikom oziroma za lastno končno porabo in enote, ustanovljene izključno za gostinske storitve članom delovnih skupnosti in članom organizacije (gostinske enote negostinskih organizacij).
2.	člen
Tarifna številka 3 se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 %> iz domačih surovin, računano po vrednosti:
dinarjih od litra
—	od naravnega vina, vina tipa »biser«
in vinsko sodnih pijač	2,00
—	od penečega vina	4,00
v odstotku
—	od	medice	15
—	od	piva	35
—	od	naravnega	žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih alkoholnih	pijač	45
2.	od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 %> iz domačih surovin, računano po vrednosti	45«.
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače iz te tarifne številke so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena izkazana, v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni .davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 "/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 421-1/77
Idrija, dne 9. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
1490.
Na podlagi 229. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. decembra 1977 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnikov — porotnikov Občinskega sodišča v Idriji
Za sodnike — porotnike Občinskega sodišča v Idriji se izvolijo:
Vinko Klavžar, Orehek 7, Leonarda Mavrič, Idrija, B. Dedejiča 6, Doroteja Djopudja, Cerkno 168, Rafael Kogej: Idrija, Grilčeva 32, Edvard Špik, Bukovo 38, Karlo Golja, Cerkno 289, Marija Hvala, Cerkno 241, Danilo Rejc, Cerkno 91, Marija Ravnik, Cerkno 241, Bogdan Rupnik, Idrija, Gorska pot 13, Alojzija O grič, Idrija, Triglavska 4, Zdravko Čelik, Cerkno 143, Julij Kogej, Sp. Idrija 123, Marijan Bizjak, Idrija, Za gradom 18, Franc Pagon, Cerkno 54, Dragica Basile, Idrija, Grilčeca 27a, Valentin Kacin, Idr. Krnica 23, Filip Kavčič, Idrija, Kajuhova 27, Matilda Kranjc, Cerkno 76, Stanko Seljak, Idrija, Gorska pot 7, Mira Treven, Idrija, Ulica zmage 8, Vladimir Carli, Idrija, Carl Jakoba 1, Ivanka Likar, Idrija, Ljubljanska 2, Franc Božič, Idrija, O. Zupančiča 50, Ivan Platiša, Poče 31, Zdravko Feltrin, Bukovo 17, Vojko Božič, Idrija, Študentovska 1, Nevenka Podobnik, Idrija, Gor-tanova 8, Andreja Kogej, Sp. Idrija 44, Peter Rejc, Sr. Kanomlja 40, Vlado Sedej, Idrija, Gregorčičeva 41, Fran: Svetlik, Sp. Idrija 92, Jakob Loštrek, Pečnik 19, Bojan Vončina. Idrija, Za gradom 9, Marko Mikuž, Črni vrh 3, Ivan Černilogar, Idrija, Triglavska 3, Bjo-židar Stufca, Orehek 3, Ivana Jovanovič, Idrija, Triglavska 3, Štefanija Troha, Idrija, Gregorčičeva 39, Valentin Hvala, Vojsko 61, Stanislav Kobal, Idrija, Gregorčičeva 29, Ivan Zajc, Otalež 2, Franc Lapajne, Idrija, Ljubljanska 2, Albina Zajc, Idrija, Bazoviška 11, Ernest Žakelj, Dole 8, Albina Tušar, Idrija, p. Dedejiča 6, Anton Černilogar, Šebrelje 67 in Cvetka Mozetič, Idrija, O. Župančiča 32.
St. 74-1/77
Idrija, dne 9. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
KAMNIK
1491.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, it. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela dne 5. decembra 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Tarifna številka 1. tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 7-367/77) se dopolni in glasi:
»Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3%>.
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz drugega odstavka 14. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev.
Davčna osnova je določena v tarifi posebnega republiškega prometnega davka.
3.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamna in naravnih biserov in predmetov izdelanih s takim kamenjem ali biseri.«
2.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni in glasi.
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 %> iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra
din
—	od naravnega vina in vinsko sadnih
pijač vključno vina tipa »Biser«	2
—	od penečega vina	4,
2.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 %> iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od prodajne cene
•/.
—	od	medice	15
—	od	piva	30
—	od	naravnega	žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih	alkoholnih	pijač	50
3.	od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvede-
nih z manj kot 50 Vo iz domačih surovin, računano po vrednosti v odstotku od prodajne cene	50
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci
so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 °/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpiši o kakovosti teh pijač.«
3.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
Št. 020-41/77-7
Kamnik, dne 13. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetclj 1. r.
1492.
Na podlagi 4. in 31. člena zakona o upravnih tak sah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23-1470/77), ter 176. člena, statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela dne 5. decembra 1977, zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah na območju občine Kamnik
1.	člen
Na območju občine Kamnik sc za spise in dejanja v upravnih stvareh, ter za druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse.
Za spise in dejanja v upravnih stvareh, ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o imravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23-1470/77).
2.	člen
Kot organi so po tem odloku mišljeni:
1.	upravni organi občine Kamnik,
2.	samoupravne organizacije in skupnosti, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke.
/	3. člen
Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje ali v gotovini.
4,	člen
Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave, ki jih določa zakon o upravnih taksah.
5.	člen
Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščeni prodajalci.
Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izdaja izvršni svet občine.
Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic na drobno morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic. Taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v poslovnem času pooblaščenega prodajalca.
6.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbi, in nadzoruje izvajanje upravni organ skupščine občine, pristojen za dohodke.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa sc od 1. januarja 1978 dalje.
8.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah v občini Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7-48/72).
Št. 020-42/77-7
Kamnik, dne 13. decembra 1977.
Predsednik
'	Skupščine občine Kamnik
Franc Svetclj 1. r.
1493.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 13-688/77) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na seji zbora združenega dela dne 5. decembra 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Kamnik
1.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti in občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso podpisale samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi In občanov na področju komunalnih dejavnosti v občini Kamnik, plačujejo prispevek za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela, oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in iz dohodka občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
3.	člen
Osnova za izračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se obračunava po stopnji 0,60 •/• ter plačuje Samoupravni komunalni skupnosti občine Kamnik.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku predpisanem za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmeri občinska davčna uprava.
Prispevek za leto 1977 se obračuna in plača ob zaključnem računu, oziroma za občane ob obračunu davkov za leto 1977.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-39/77-1
Kamnik, dne 13. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
1494.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 14. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 18/76) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na seji zbora združenega dela dne
5.	decembra 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. decembra 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1977 sprejela ODLOK
o osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn
1.	člen
Pravico do občinske priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilno vojno do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v na-
rodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oz. 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918 do 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
2.	člen
Občinske priznavalnine po tem odloku so:
1.	stalne,
2.	začasne,
3.	enkratne.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo udeleženci narodnoosvobodilnega boja iz 1., 2. in 3. točke prvega člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskili prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz
4.	in 5. točke 1. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
Dohodek od obrti se izračunava na podlagi davčne osnove za preteklo leto.
4.	člen
Najvišja stalna priznavalnina udeležencev narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 1. člena tega odloka je enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 1. člena tega odloka pa 80 °/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
Najvišja stalna priznavalnina, ki je navedena v prvem odstavku tega člena, je lahko izjemoma tudi višja.	I
5.	člen
Ce se spremenijo pogoji iz tretjega člena tega odloka ali drugi pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Vsak uživalec je dolžan vsako spremembo, ki vpliva na priznanje priznavalnine takoj javiti organu, ki je izdal odločbo.
Uživalec priznavalnine je dolžan vrniti prejeto priznavalnino, kolikor se ugotovi, da je posredoval netočne podatke, ali da ni prijavil vsake spremembe, ki bi vplivale na priznanje priznavalnine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do priznavalnine iz prvega odstavka tega člena, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
6.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz prvega člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 %> vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 3. člena tega odloka.
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 3. člena oziroma do občasne ali enkratne priznavalnine iz 6. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz prvega člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
8.	člen
Za pridobitno nesposobne po tem odloku se smatrajo:
1.	otroci oseb navedenih v prvem členu tega odloka, do 15. lr'a starosti, Če se redno šolajo pa do vključno 26. leta starosti;
2.	žene, ki imajo 2 otroka v starosti pod 15 let ali enega pod 7 let starosti;
3.	žene. ki so dopolnile 55 let in moški, ki so do-dopolnili 60 let starosti:
4.	za vse ostale osebe pa na podlagi mnenja zdravstvene službe.
9.	člen
Uživalci stalne priznavalnine In njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče. mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določen z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
Udeleženci narodnoosvobodilnega boja iz 1., 2. in 3. točke 1. člena tega odloka, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih
zdraviliščih ob pogojih, ki veljajo za zavarovance delavce, če te pravice nimajo zagotovljene na drugi podlagi.
10.	člen
Otrokom družin zaslužnih in socialno ogroženih udeležencev narodnoosvobodilne vojne iz prvega člena tega odloka se lahko prizna denarna pomoč za šolanje, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen nagritde učencev v gospodarstvu.
Višina štipendije je odvisna od dohodkov gospodinjstva, vrste šole, ki jo obiskuje, upoštevajo pa se kriteriji samoupravnega sporazuma o izvajanju štipendijske politike.
11.	člen
Sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem republiškem dogovoru o splošni porabi v občinah.
12.	člen
O dodelitvi, zavrnitvi, spremembi ali ukinitvi ter o višini priznavalnine odloča komisija za zadeve, invalidov in borcev narodnoosvobodilne borbe Skupščine občine Kamnik v skladu z določili družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi in določili tega odloka.
Postopek se začne na podlagi vloženega zahtevka stranke, oz. predloga organizacije Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja ali na predlog komisije.
13.	člen
Oddelek za občo upravo in družbene službe skupščine občine Kamnik opravlja administrativna dela komisije in vodi evidenco upravičencev in porabljenih sredstev ter izdaja odločbe.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča Republiški komite za vprašanja borcev (narodnoosvobodilne vojne in vojaških invalidov SR Slovenije.
14.	člen
Komisija za zadeve invalidov in borcev narodnoosvobodilne vojne Skupščine občine Kamnik mora do
1.	1. 1978 že priznane priznavalnine uskladiti s tem odlokom.
15.	člen
Spremembe in dopolnitve tega odloka se sprejemajo po enakem postopku kot ta odlok.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o priznavalninah objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 8-63/69, 24-239/71 in 17-156/74
17.	člen
Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. 1. 1977.
St. 020-47/77-7
Kamnik, dne 13. decembra 1977.
Predsednik	'
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r,
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1495.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 52/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), 144. člena statuta in 5. alinee 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list ŠRS, št. 9-192/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 12. decembra 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Tarifna številka 1. tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 17-783/76 in 20-991/76) se dopolni in glasi:
»Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3 %>.
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oz. poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz drugega odstavka 14. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev.
Davčna osnova je določena v tarifi posebnega republiškega prometnega davka.«
2.	člen
Tarifna številka 3 se spremeni in glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1.	od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot SO1/« iz domačih surovin, računamo po vrednosti — v določenem znesku od litra
dinarjev
—	od naravnega vina, vina tipa »biser« in
vinsko sadnih pijač	2
—	od	penečega vina	4
2.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot SO0/« iz domačih surovin, računano po vrednosti
odstotek
—	od medice	15
—	od	piva	30
—	od	naravnega žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih alkoholnih	pijač	45
3.	od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvede-
nih z manj kot 50 %> iz domačih surovin, računano po vrednosti	50
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela iz samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	' Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obUne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všeto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 %> alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.«
3.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 010-34/77-4
Ljubljana, dne 12. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine ^ Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
1496.
Na podlagi 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72), 80 in 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 12. decembra 1977, seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1977 in seji družbenopolitičnega zbora dne 12. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi izida referenduma za spremembe meja krajevnih skupnosti Bežigrad, Boris Kidrič, Posavje in Stadion in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti
1.	člen
Na referendumu za ustanovitev novih krajevnih skupnosti na območju občine Ljubljana Bežigrad je izglasovan predlog za ustanovitev novih krajevnih skupnosti.
2.	člen
Na podlagi izida referenduma se določijo območja novih krajevnih skupnosti in to:
1.	KS Bežigrad obsega območje med železniško progo od podvoza na Titovi cesti do Drenikovega podvoza, Samovo ulico (neparne številke) in Titovo cesto (neparne številke) od Samove ulice do železniškega podvoza na Titovi cesti.
2.	KS Boris Kidrič obsega območje med Titovo cesto (parne številke) od Linhartove ceste do Dimičeve ulice, Dimičevo ulico (parne številke), Dečkovo ulico
(neparne št. 1—23) od Dečkove ulice na Stolpniško ulieo, Stolpniško ulico, od Stoipniške ulice po Linhartovi cesti (neparne številke) do Titove ceste.
3.	KS Boris Ziherl obsega območje med Titovo cesto (parne številke; od železniškega podvoza na Titovi cesti do križišča Linhartove ceste, Linhartovo cesto (parne številke) do križišča s Topniško ulico, po Topniški ulici (parne številke) do Vilharjeve ulice, po Vilharjevi ulici (neparne številke) do Titove ceste.
4.	KS Brinje oh sega območje med Titovo cesto (neparne številke) od bodoče obvoznice do Tolstojeve ulice, Tolstojevo ulico (v celoti), južno posestno mejo Ljubljanskih mlekarn. Kamniško progo in bodočo obvoznico do Titove ceste.
5.	KS Ivan Kavčič obsega območje med Titovo cesto (parne številke) od Dimičeve ulice do bodoče obvoznice, bodoča obvoznica od Titove ceste do zahodne ne j c Tomačevskega boršta, v ravni črti do križišča Dečkove ulice in poljske poti, Dečkovo ulico in Dimičevo ulico (neparne št.) do Titove ceste.
6.	KS Ježica obsega območje med ulico Ježica (v celoti) do Saveljskega mostu in preko križišča Udvan-čeve ulice in obvoznice do reke Save, reka Sava ter v ravni liniji na ulico Pod Klancem, ulico Pod Klancem (neparne številke) in Titovo cesto (parne številke) od ulice pod Klancem do ulice Ježica.
7.	KS Stadion obsega območje med Titovo cesto (neparne številke) od Tolstojeve ulice do Samove ulice, Sa...ovo ulico (parne številke) do Drenikovega podvoza, Kamniško progo, južno posestno mejo Ljubljanskih mlekarn in Tolstojevo ulico (izključno).
8.	KS Stožice obsega območje med Kamniško progo, Ulico prvoborcev (neparne številke), ulico Pod Klancem (parne številke) in v ravni črti do reke Save, po reki Savi preko vzhodnega dela hipodroma In zanodne meje Tomačevskega boršta in po bodoči ob-voznici do Kamniške proge.
9.	KS Urške Zatler obsega območje med Kamniško progo, ulico Ježica, (izključno), Titovo cesto od ulice Ježica do Ulice prvoborcev (neparne številke) in Ulico prvoborcev (parne številke) do Kamniške proge.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 013-7/77-8
Ljubljana, dne 12. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
1497.
Na podlagi 5. člena sklepa o razpisu referenduma za spremembo meja krajevnih skupnosti Bežigrad, Boris Kidrič, Posavje, Stadion in ustanovitve novih krajevnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 20/77) daje občinska volilna komisija Ljubljana Bežigrad
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu za spremembo meja krajevnih skupnosti Bežigrad, Boris Kidrič, Posavje, Stadion in ustanovitve novih krajevnih skupnosti, ki je bil dne 22. novembra 1977
Na glasovanju o referendumu za spremembo meja krajevnih skupnosti Bežigrad, Boris Kidrič, Posavje, Stadion in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti dne 22. 11. 1977 so bili ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
—	v volilni imenik je bilo vpisanih 22.893 glasovalcev
—	od tega jih je glasovalo 19.000 glasovalcev ali 83,02 %
—	za predlog je glasovalo 18.166 glasovalcev ali 79,35 «/o
—	proti predlogu referenduma je glasovalo 763 glasovalcev,
—	neveljavnih glasovnic je bilo 77
Na podlagi glasovalnih spiskov občinska volilna komisija Ljubljana Bežigrad ugotavlja, da je bil na referendumu dne 22. 11. 1977 izglasovan predlog za spremembo meja krajevnih skupnosti Bežigrad, Boris Kidrič, Posavje, Stadion in ustanovitve novih krajevnih skupnosti.
Tajnik	Predsednik
Franci Mekinda 1. r.	Andrej Hrovat 1. r.
Člani
Ante Pavič 1. r.
Bojan Inkret 1. r.
Ivo Rebek 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1498.
Na podlagi 3. in 4. člena zakona o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št 7/77) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center je Skupščina občine Ljubljana Center na 34. seji zbora združenega dela dne 6. decembra 1977 in na 33 seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Ljubljana Center
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona ter družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejo, da si ustvarijo pogoje za hitrejši, ekonomičnejši in skladnejši razvoj naselij ter za izboljšanje svojih komunalnih in stanovanjskih razmer.
H. UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
2.	člen
Do ustanovitve enote komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem oz. stavbne zemljiške skupnosti v občini Ljubljana Center, upravljata s stavbnim zemljiščem v občini Ljubljana Center občinska skupščina in njen izvršni svet.
3.	člen
Občinska skupščina sprejema srednjeročne plane in letne programe urejanja stavbnega zemljišča, investicijske programe za dela na urejanju stavbneep zemljišča ter ukrepe, ki so potrebni za njihovo uresničevanje.
4.	člen
Izvršni svet občinske skupščine skrbi, da se stavbno zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti m napravami ter, da se smotrno uporablja glede na njegovo namembnost, ki jo določajo urbanistični dokumenti. Pri tem zlasti:
__ predlaga občinski skupščini sprejem ustreznih
planov in programov urejanja stavbnega zemljišča ter ukrepov, ki so potrebni za njihovo uresničevanje;
—	oddaja dela za urejanje stavbnega zemljišča organizacijam združenega dela kot izvajalcem;
__ daje pobudo in sklepa samoupravne sporazume
in družbene dogovore s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi racionalnejše in bolj učinkovito urejanje in uporaba stavbnega zemljišča in
—	opravlja druge zadeve s področja upravljanja stavbnega zemljišča, ki jih določa zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in ta odlok.
5.	člen
Strokovna dela v zvezi z urejanjem in oddajanjem stavbnega zemljišča ter druga opravila s področja upravljanja s stavbnim zemljiščem opravlja za komunalne zadeve pristojni upravni organ občine.
Posamezna strokovna dela pa lahko izvršni svet s pogodbo poveri posebni, za taka dela usposobljeni, organizaciji združenega dela.
III.	RAZPOLAGANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
6.	člen
Stavbna zemljišča v občini 'oddaja v uporabo temeljnim in drugim organizacijam združan:ga dela, samoupravnim interesnim skupnostim in samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnopravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico do roka iz 2. člena tega odloka izvršni svet občinske skupščine v skladu z določbami 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in odlokom o načinu, pogojih in postopku oddaje stavbnega zemljišča.
IV.	KONČNE DOLOČBE
7.	člen
, .Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 465-4/75
Ljubljana, dne 19. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
1499.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 3974) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center je Skupščina občine Ljubljana Center na 34. seji zbora združenega dela dne 6. decep-bra 1977 in na 33. seji zbora krajevnih skupnosti dne
6.	decembra 1977, sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za urejanje mestnega zemljišča na območju občine
1.	člen
Odlok o ustanovitvi sklada za urejanje mestnega zemljišča na območju občine (Glasnik, št. 4/65, 25/6o in 26/66) preneha veljati 31. 12. 1977.
Sredstva, pravice in obveznosti ukinjenega sklada za urejanje mestnega zemljišča se prenesejo do ustanovitve enote komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem občine Ljubljana Center oz. stavbne zemljiške skupnosti občine Ljubljana Center na račun sredstev občine Ljubljana Center s posebnim namenom po stanju 31. 12. 1977.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 021-018/66
Ljubljana, dne 19. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA SISKA
1500.
Na podlagi 3. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16,67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 37. seji Zbora združenega dela dne 1. decembra 1977 in na 37. seji Zbora krajevnih skupnosti dne 1. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o sprejetju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 6 — soseska 6
1.	člen
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 6, ki sta jih izdelala Ljubljanski urbanistični zavod v juliju 1976 in aprilu 1977, št. projekta 2184/76 ter Studio MSSU v oktobru 1976, št. projekta 230.
Zazidalni načrt SS 6 je bil sprejet pod takratno oznako S 6 z odlokom o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik, št. 7-19/65).
2.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta obsegajo območje centra'' soseske 6 v Šiški in sicer za urejanje in izgradnjo manjkajočih objektov. Izgradnja bo potekala v dveh fazah.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju, vključno s predračunom komunalne ureditve in pravilnikom za izvajanje, ki obravnavata dvofazno ureditev za izgradnjo centra.
4.	člen
Spremenjeni in dopolnjeni zazidalni načrt je stalni na vpogled občanom in organizacijam pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Šiška, pristojnih za urbanizem, pri geodetski upravi Ljubljana in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-07/77
Ljubljana, dne 1. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stanc Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
ŽALEC
1501.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 163. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 179. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76). 7. točke odloka o minimumu obveznih sred-s' ■ za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ, št. 5V75) in 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi roka za nabavo sredstev za zaščito pred vojnimi akcijami
1.	člen
S tem odlokom se odreja, da morajo delovni ljudje in občani, temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljevanju organi in organizacije) nabaviti osebna in kolektivna zaščitna sredstva za zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi (v nadaljevanju RBK) do decembra 1982.
2.	člen
Sredstva za RBK zaščito morajo biti v skladu z določili odloka zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ, št. 51/75), pripravljene v obliki kompletov z naslednjo vsebino:
1. za delovne ljudi in občane:
—	prvi povoj,
—	zaščitna maska (civilna maska MC-1, otroška maska DM-1 ali prorična maska),
—	zaščitni plašč,
—	standardni osebni pribor za dekontaminacijo ali tale sredstva za osebno dezinfekcijo in dekontaminacijo: 20 g praška za dekontaminacijo, 50 g pralnega sred-
stva, 100 g mila, 25 g sode bikarbonc, 100 ml alkohola, 50 g vate, 1 zavitek papirnih robcev in 1 sireto proti živčnim bojnim strupom.
2.	za organe in organizacije:
a)	na vsakih 50 zaposlenih:
—	priročno lekarno, ki vsebuje: 10 povojev, 10 zavojev — obvez, 10 trikotnih rut, 10 zavitkov obliža s sterilno gazo, 3 zavitke navadnih obližev, 10 varnostnih zaponk, škarje, svinčnik in bolničarsko torbico,
—	nosila,
—	komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi, ki vsebuje: 1 kg praška za dekontaminacijo telesa, 250 g sode bikarbone, 1,5 kg mila, 2 litra čistega alkohola, 1 kg vate, 50 zavitkov papirnih robcev in 25 siret proti živčnim bojnim strupom.
b)	na vsakih 10 zaposlenih:
—	komplet za dekontaminacijo predmetov, ki vsebuje:
na vsak Im1 2 * 10°/a katastrskih površin 100g kapo-rita in na Im2 površin strojev in vozil 10 g pralnih praškov,
—	čitalec osebnega dozimetra,
—	radiološki in kemični detektor in
—	osebni radiološki dozimeter.
3.	za kolektivno RBK zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah so organi in organizacije, ki upravljajo stanovanjske hiše dolžni preskrbeti kot minimum obveznih sredstev, na vsakih 20 stanovalcev:
—	nosila,
—	priročno lekarno (katere vsebina je opisana pod točko 2),
—	komplet za dekontaminacijo za vsako hišo, ki vsebujfe: na vsako Stanovanje 250 g kaporita.
4.	za vsako zasebno družinsko hišo mora lastnik
zagotoviti:	,
—	za dekontaminacijo hiše 1 kg kaporita.
3.	člen
Organizacije združenega dela, ki se v njihovih prostorih zbira večje število občanov, kot so: železniške in avtobusne postaje, gostišča' šole, kinematografi idr. fnorajo poleg sredstev za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev poskrbeti tudi za potrebne količine sredstev iz 2. točke 2. člena tega odloka za kolektivno RBK zaščito 25 "/o povprečnega števila občanov, ki se utegnejo hkrati znajti v teh prostorih.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja oddelek za ljudsko obrambo.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 850/4-77
Žalec, dne 24. novembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. inž. kmet. 1. r.
1502.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni Ust SFRJ, št. 22/74), 52. in 205. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 an 6/77), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1977 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi In organizaciji štabov in enot civilne
zaščite
I. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE
1.	člen
Za organizacijo ukrepov zaščite ljudi in dobrin, reševanje ljudi in dobrin, odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov, vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite, se v občini Žalec ustanovijo naslednji štabi za civilno zaščito:
—	občinski štab za civilno zaščito,
—	štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in
—	štabi za civilno zaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
2.	člen
Občinski štab za civilno zaščito deluje v okviru sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pa v okviru odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kot njegovi strokovni organi.
3.	člen
Občinski štab za civilno zaščito je operativni in strokovni organ občinskega izvršnega sveta, za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine. 4 5
4.	člen
Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti je operativni in strokovni organ sveta krajevne skupnosti, ki organizira, pripravlja in vodi zaščito in reševanje ljudi ter dobrin na svojem območju.
Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti.
5.	člen
Štab za civilno zaščito v temeljni in drugi organizaciji združenega dela, v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti je operativni in strokovni organ odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Za svoje delo je odgovoren delavskemu svetu oziroma drugemu ustreznemu organu upravljanja organizacije in odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Štab za civilno zaščito temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organiza-
cije in skupnosti imenuje njen delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja.
II. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE
6.	člen
Enote civilne zaščite so:
—	občinske enote civilne zaščite,
—	specializirane enote civilne zaščite in
—	splošne enote civilne zaščite.
7.	člen
Enote civilne zaščite ustanovijo: izvršni svet občinske skupščine, sveti krajevnih skupnosti, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pa delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja. V stanovanjskih hišah ustanovijo enote civilne zaščite štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti v skladu z načrtom civilne zaščite v krajevni skupnosti.
8.	člen
Specializirane enote civilne zaščite so:
—	enote za gašenje požarov,
—	enote za reševanje ljudi in dobrin iz ruševin, ob požarih in poplavah,
—	enote za odstranjevanje ruševin,
—	enote za prvo medicinsko pomoč,
—	enote za prvo veterinarsko pomoč,
—	enote za radiološko, biološko in kemično zaščito,
_ enote za oskrbo prizadetega in ogroženega prebivalstva,
—	'enote za vzdrževanje reda in zavarovanje premoženja in
—	druge enote v skladu s potrebami.
9.	člen
Specializirane enote civilne zaščite ustanovijo: izvršni svet občinske skupščine, sveti krajevnih skupnosti, delavski sveti oziroma drugi ustrezni organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v skladu s potrebami, ki so opredeljene v načrtih civilne zaščite.
10.	člen
Izvršni svet občinske skupščine na predlog občinskega štaba za civilno zaščito ter v skladu z republiškim in občinskim načrtom civilne zaščite določi katere krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti morajo ustanoviti enote civilne zaščite za skupne potrebe občine. S sklepom o ustanovitvi enot civilne zaščite za. skupne potrebe občine določi tudi njihove minimalno sestavo.
11.	člen
Splošne enote civilne zaščite se ustanovijo v naseljih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v stanovanjskih in drugih stavbah ali po ulicah za več stavb skupaj, ki ne izpolnjujejo pogojev za specializirane enote civilne zaščite.
Enote civilne zaščite v stanovanjskih zgradbah imenuje hišni svet ali organ, ki upravlja s stanovanjskimi hišami.
12.	člen
Občinski štab civilne gaščite lahko v izrednih situacijah odredi, da se nekatere ali vse enote civilne zaščite v občini združijo in pod enotnim vodstvom izvajajo zaščitne in reševalne akcije, če smatra, da bo združena enota uspešneje opravila zaščitne ali reševalne akcije.
13.	člen
Štabi za civilno zaščito morajo izdelati načrte za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje ljudi in dobrin.
Občinski načrt civilne zaščite sprejme izvršni svet občinske skupščine, v krajevni skupnosti ga sprejme svet krajevne skupnosti, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pa njihovi pristojni organi.
14.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo občine Žalec skrbi za izvajanje tega odloka in izdaja strokovna navodila.
III.	KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite (Uradni list SRS, št. 51/72).
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 850/3-1977
Žalec, dne 24. novembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. inž. kmet. I. r.
1503.
Skupščina občine Žalec je po 125. členu statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) ter na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1977 sprejela
O D I, O K
o priznavalninah in družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
1. člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči sc lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Žalec.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, če jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do l./ julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma po 13. oktobru 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	pomoč za šolanje otrok
5.	pomoč za zdravljenje
6.	zdravstveno varstvo
7.	pomoč oskrbovancem v domovih počitka
8.	sosedska pomoč
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega SO"/« vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmctjjske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
Za pokojnino družinskega člana se šteje znesek pokojnine za mesec december iz preteklega leta. Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz preteklega leta.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku n..;nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev' v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka do 80 %> vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upo-r a število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove di užine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni ' 'jr.i ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
8.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance-delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Ce se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine, iz 12. člena tega odloka pa zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Žalec o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
Kolikor uživalec priznavalnine med letom ne sporoči spremembe, ki bi imela za posledico znižanje ali ukinitev stalne priznavalnine, je dolžan preveč izplačani znesek povrniti.
.	10. člen
Občasna ati enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 Vo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
11.	člen
Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
12.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po do sedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska, naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oziroma 80 °/o tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni.
13.	člen
Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičeno podeli, če njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in če se otroci uspešno šolajo.
Pomoč za šolanje se lahka podeli:
—	za učence osnovnih šol do višine 40 °/o,
—	za dijake srednjih in poklicnih šol do 60°/o,
—	za študente višjih ali visokih šol do 75 %> vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Upravičencem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20 »A nad merili iz prejšnjega odstavka.
i	14. člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo neprekinjeno do 15. maja 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno. Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Zl. zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici:
—> udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 °/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih
pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 "/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahkp plača 50u/o zneska računa za hotelske storitve,
—	vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25%), ne glede na dohodek.
15.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni.
Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja lahko plača ves znesek.
Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača 50 %> zneska računa.
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača vesi. znesek.
Izjemne primere obravnava komisija posamično.
16.	člen
če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 30% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko podeli pomoč za osebno rabo v višini do 30% mejnega zneska in ostankom dohodka.
17.	člen
Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne se lahko podeli denarna pomoč Za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 50% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne.
18.	člen
Komisija za zadeve invalidov in borcev narodnoosvobodilne vojne Skupščine občine Žalec odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in ob-
činske organizacije zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Žalec, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna Izvršnemu svetu Skupščine občine Žalec.
19.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev narodnoosvobodilne vojne, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Žalec, pristojen za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne, je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev narodnoosvobodilne vojne in vojaških invalidov SR Slovenije.
20.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloka razen priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena se zagotavljajo v proračunu občine Žalec V okviru dogovorjene splošne porabe.
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4. do 8. točke 4. člena tega odloka zagotavlja Skupščina občine Žalec v svojem proračunu iz lastnih sredstev.
21.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o priznavalnini in posebni družbeni pomoči (Uradni vestnik Celje, št. 36/66, 13/68, 7/69, 10/70 in Uradni list SRS, št. 42/71).
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku o priznavalnini in posebni družbeni pomoči za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn in njihove družinske člane je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. januarja 1978.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 554-2/77-2
Žalec, dne 24. novembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1504.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 14. in 15. člena zakona o volitvah delegatov in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74), 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) ter po .sklepu seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 24. novembra 1977
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije
1. Razreši se dosedanja občinska volilna komisija: kot predsednik
Milan Bratušek, sodnik Občinskega sodišča Žalec
kot namestnik
Stane Plausteiner, sodnik Občinskega sodišča Žalec
kot tajnik
Ivonka Kragl, sekretar skupščine
kot namestnik ^	...
Draga Mirnik, vodja odseka za splošne zadeve
kot člani
Franc Lednik, delavec v upravi SO Žalec Marija Nahtigal, tajnik kluba samoupravljal-cev občine Žalec
Franc V e r d e v, delavec v upravi SO Žalec kot namestniki
Ciril Prezelj, član izvršnega sveta Inge Sovine, delavec v upravi SO Žalec Milena A n 11 o g a , delavec v upravi SO Žalec
2. Imenuje se občinska volilna komisija v naslednjem sestavu:
predsednik	j
Jože Cerjak, predsednik Sodišča združenega dela Celje
namestnik
Milan Bratušek, sodnik Občinskega sodišča Za-
POPRAVEK
V 1. členu odloka Skupščine občine Grosuplje 0 poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 20-1314/77) se v 3. vrstici za besedo ' »Grosuplje« postavi pika, nadaljnje besedilo pa se do konca stavka črta.
Sekretariat
Skupščine občine Grosuplje
VSEBINA
skupščina sr Slovenije
Stran
1465.	Zakon o referendumu in o drugih oblikah osebnega
izjavljanja	1653
1466.	Zakon o volitvah in odpoklicu organov upravlja-
nja in o Imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela	1^57
1*67. Zakon o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hii, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini za leto 1977	1663
1466. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih	1663
1469. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev 1663
1479. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
upravnih taksah	1663
tajnik
Ivanka K r a g 1, sekretar skupščine namestnik
Draga Mirnik, vodja odseka za splošne zadeve člani
Inge Sovine, tajnik zbora združenega dela Vera Orešnik, analitik za kadrovske zadeve Mojca Nahtigal, tajnik Kluba samoupravljavcev občine Žalec
namestniki
Irena Janič, statistik
Jožica Razgoršek, organizator
Rafko Mlakar, vodja plansko-analitske službe
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1471.	Sklep, da se ne začne postopek za oceno ustavno-
sti zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih	1676
REPUBLIŠKI dPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1472.	Odredba o varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi
za varstvo rastlin	1671
1473.	Pravilnik o spremembah pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti
in iz intelektualnih	storitev	1671
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1474.	Začasni predmetnik in začasni učni načrt za poklic
lesarski tehnik	16«
147$. Začasni predmetnik in začasni učni načrt za poklic
kemijski	tehnik	1612
1476.	Začasni predmetnik In začasni učni načrt za poklic
tekstilni	apreter	16«
1477.	Začasni predmetnik	in	začasni učni načrt za poklic *
tekstilni	barvar	16«
1478.	Začasni predmetnik in začasni učni načrt za poklic
tekstilni	tiskar	16«
POPRAVEK
V sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni Ust SRS, št. 19-1242/77) se v VI točki za besedama »osebni dohodki« dostavi »oziroma«.
Pomočnik
generalnega sekretarja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Anton Grabenšek 1. r.
1479.	Začasni predmetnik In začasni učni načrt za poklic
konfekcionar usnjenih oblačil	16«
1486.	Predmetnik in učni načrt za poklic upravljalec naprav za centralno ogrevanje	1673
1481.	Predmetnik in učni načrt za poklic strojni emba-
ler	1673
1482.	Sklep o spremembi sklepa o začasnem prenehanju
plačevanja posebnega prispevka iz dohodka, ki zapade v plačilo v času od 1. 9. 1977 do 31. 12, 1977	1673
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
1483.	Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto
1978 (Ljubljanica - Sava)	1674
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1684. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Brežice	1674
Stran
1485.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvo-
bodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Brežice)	1674
1486.	Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih na
območju občine Brežice (prečiščeno besedilo)	1677
1487.	Sklep o javni razgrnitvi predloga lokacij trgovske
hiše, avtobusne postaje in postaje milice v Brežicah	1681
1488.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob-
močju vasi Malo Mlačevo, krajevne skupnosti Mlačevo (Grosuplje)	1681
1489.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve (Idrija)	1682
1490.	Sklep o Izvolitvi sodnikov-porotnikov Občinskega
sodišča v Idriji	1683
1491.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Kamnik)	1683
1492.	Odlok o občinskih upravnih taksah na območju občine Kamnik	1684
1493.	Odlok o določitvi obveznega prispevka za financira-
nje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v	občini Kamnik	1684
1494 Odlok o osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn (Kamnik)	1685
1495.	Odlok o spremembi in dopolnitvi	odloka o	poseb- -
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana	Bežigrad)	1687
Stran
1496.	Sklep o ugotovitvi izida referenduma za spremembe
meja krajevnih skupnosti Bežigrad, Boris Kidrič, Posavje ‘n Stadion in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti (Ljubljana Bežigrad)	1687
1497.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za spremembo meja krajevnih skupnosti Bežigrad,
Boris Kidrič, Posavje, Stadion in ustanovitve novih krajevnih skupnosti (Ljubljana Bežigrad)	1688
1498.	Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim
zemljiščem v občini Ljubljana Center	1688
1499.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustano-
vitvi sklada za urejanje mestnega zemljišča na območju občine (Ljubljana Center)	1689
1500.	Odlok o sprejetju sprememb in dopolnitev zazidal-
nega načrta za območje zazidalnega otoka SS 6 — soseska 6 (Ljubljana Šiška)	1639
1501.	Odlok o določitvi roka za nabavo sredstev za za-
zaščito pred vojnimi akcijami (Žalec)	1690
1502.	Odlok o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot
civilne zaščite (Žalec)	1391
1503.	Odlok o priznavalninah in družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn
ter za njihove družinske člane (Žalec)	1692
1504.	Sklep o razrešitvi in imenovanju občinske volilne
komisije (Žalec)	l6'14
— Popravek sklepa o uskladitvi pokojnin med letom 1695
— Popravek odloka o poprečni gradbeni ceni In poprečnih stroških komunalnega urejanja * stavbnih zemljišč v občini Grosuplje
i
i
izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS - Direktor In odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnine za leto 1977 240 din Inozemstvo 450 din - Reklamacije se upoštevajo .e mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo in uprava Ljubljana. Veselova 11 poštni oredal 779 V’n - Telefon direktoi uredništvo uprava In knjigovodstvo 20 701 prodala preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50ioo-fm:L4n:m - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št 421-1 72