inaeratl te spreji majo in velja t-ietopna vrsta: 8 kr„ če se tisha lkrat, 15 a 1 4 )| 1| «| !» - S) II u 11 n •> il Pri večkratnem tiskanji flets* primerno umanjna. Rokopisi «e ne vračajo, nefranbovatu pisma sp ne sprejemajo. Nnroonino prejema oprovniAtv) (administracija) in okspedioija r,» Dnnajski cesii 5t. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen lisi za sIgvbusKI narod. Po nošti prejemar velia : Za eeiu ieto , . !0 ei. — kr. sa poiieta . . o ., — „ ta četrt ieta . . 2 ., 50 „ V administraciji velia: Za ceio leto . . S 40 kr. r.a poi leta . . i ,, 20 „ sa četrt ie'a Z ., 10 ,, V Liubiiaiii na «om DOBiljan velia 60 kr. več na leto. Vredništvo je Florijanske nlice »t. 44. zhaia po trikra na teden .n sicer v torek, četrtek in soboto. Zarad praznika izide prihodnja številka ,,Slovenca'1 v četrtek 9. junija 1881. „N. fr. Presse" pa liberalna stranka. Z Dunaja, 31. maja. Judovski listi so dolgo prikrivali neslogo tako imenovane leve ali liberalne stranke v državnem zboru, nasproti pa na veliki zvon obešali vsako malenkost, v kteri desnica ni bila vseskozi enakega mnenja. Zdaj je pa celo „N. fr. Pressi" prešla potrpežljivost, in daneB tarna o neslogi med vstavoverci ter dr-žavnozborniški levici bere levite, da je jojl Omenjeni list namreč 30. t. m. piše: ,.Vprašanje o praškem vseučilišči je med levico napravilo razdor. Nespametno bi bilo to tajiti; ker ta nesloga se očitno razodeva. Naprednjaški klub je sklenil zoper postavni načrt šolskega odseka glasovati, liberalni klub pa je sklenil— ne, nič ni sklenil, ampak storil, kar je za parlamentarično zedinjenje najne-spametnejši in naj bolj gotovo znamenje popolne brezglavnosti: on je svojim udom na prosto voljo dal, v tej zadevi po lastnem muenji ravnati. Tega skušenega pripomočka se tudi v najobilnejši meri že poslužujejo. Že je levica Čehom, Poljakom, ultramontancem in zlasti vradnim listom napravila veselje, da so se njeni udje med seboj bojevali, da je vsak drugo stališče povdaijal, da so eni priporočali, naj se postava sprejme, eni naj se zavrže, en>, naj se vsa obravnava odloži, iu da je eden teh jeklenih nasprotnikov celo bil glavni govornik za čehe! Jutri bo svet brez dvombe doživel lepo reč , da bode levica razdvojena glasovala, in sam Bog vedi, kaj bi se iz te babilonske zmešnjave še razvilo, ako bi ne bilo že skoraj konec sesije. Kako je ta nesrtčua zmešnjava nastala, kteri so bili njeni vzroki in pričetki, tega — brez ovinkov to povemo, — ne moremo povedati. Ali je bil del levičarjev morda čez noč razsvitljen od luči spravedljivost; ? To se ne zdi kaj mogoče; ker danes zvečer, ko so se vršile volitve za delegacije, ste obe stranki odbile porazumljenje in čehi n. pr. so bili brez usmiljenja od nemške večine pemske iz delegacije izključeni. Ali pa naj v tem morebiti vidimo poskušujo nekterih častilakomnih, ki se hočejo ministerstvu bližati, ker jim primanjkuje potrpežljivost opozicije? Potem pa ne umemo, kako so zamogli ti državniki nedavno vladi odreči budget, iu jo silno strastno napadati, zakaj so sploh Bkozi dve leti grofu Taaffetu nasprotovali? Ali naj mahoma sama od sebe zopet vstane blažena srednja stranka, ktero je grof Taaffe sam postavil med vzore, ki se po slavnem izreku ministerskega predsednika ne dajo doseči? Potem pa nam so nerazumljive osebe, ki jo hočejo osnovati. Ker ako se Scbarschmid pridruži njim, ki nečejo odjenjati, smo jako radovedni poznati srednjo stranko, ki Be ima okoli Rusa zbrati. Zdi Be, kakor da bi b 1 kak hud duh zmenšnjavo raztrosil med levičarji; v goščavi nasprotnih mnenj, v kteri se nahajamo, ni nobene misli, ki bi bila količkaj dosledna. Ako so mislili, si s porazumljenjem s Cehi pridobiti njih podporo v drugih vprašanjih, potem ne umemo, kako da se je to porazumljenje pogodilo ravno dva dni po glasovanji Čehov za Lienbacherjev predlog, ktero glasovanje je cela levica proglašala kot vzrok neprejenljive vojske. Ako si pa niso hoteli pridobiti podpore čehov, potem ne umemo, zakaj so se s Čehi pogajali; ker kar se je češkemu stališču privolilo, bi bili poslednji sprejeli tudi brez pogojevanja. Dalje: ako je bil liberalni klub glede dela, ki so ga od njega pooblaščeni udje šolskega odseka dovršili, tako edin, da je poslednjim izrekel naravnost svojo zahvaio in zaupnico, zakaj se ni mogel tudi v tem zediniti, da bi za to mojstersko delo glasoval? Narobe pa, ako so bili pomisliki zoper to porazumljenje celo v tem klubu tako silni, da se je iz njegove Brede stavil predlog, naj se postava šolskemu odseku zopet nazaj izroči, zakaj se je gospodu Rusu izrekla še posebna zahvala za njegov trud? Od ktere strani koli reč ogledujemo, je ne moremo umeti, naj bolj nerazumljivo pa je , kako je zamogla stranka do-zdaj vseskozi resno vladi nasprotovati, pa se dva dni pred sklepom državnega zbora pred svetom osramotiti s porazumljenjem, ki ga je — Rus sklenil. Ali naj res opoz cija, ki je skozi dve leti pogumno, srečno, vztrajno in možato zagovarjala liberalna načela in dobra izročila avstrijske Ruski zgodovinar Sergij HHihajlovič Solovjev. IV. (Dalje.) Solovjeva „Istorija Ross." se more i po množini gradiva i po kritičnej njega porabi i globokem zapopadanju i ugodnem prikazivanju prispodobiti prvim te stroke delom drugih velikih naroda. Ni preteraiio, če se ru.-ki histo-riograf postavlja v isti red z Eoglezom Ma-caulayem in Nemcem Rankeom', pa tudi ne, če se celo nad nju povdiguje. On je v svojej ruskej historiji z nenavadno doslednostjo pro-vel idejo narodne samosvesti, narodnega spoznanja, zapopadel popolnoma duh svojega naroda in smisel njegovega historičnega života, a s tim postavil mu pred oči tudi zvanje njegovo v redu velikih narodov. Svojo nalogo , nalogo ruskega historiografa, označuje on v početku svojega velikega dela s temi besedami: „Ne deliti ne drobiti rusko hi-storijo na oddilne dele, nego zediniti jih; po sledu slediti zvezo pojavov, neposredno ravrstitev oblikov, truditi se o razjasnjenju vBacega pojava po notranjih izvodih poprej nego li se iztrga iz občne zveze dogodjajev ter podvrgne zunanjemu uplivu — glej to je dolžnost historika v sedanjej dobi". S tim razumevanjem historiografije, ktero je dosledno v svojem velikem delu provel, razlikuje se tudi v tem pogledu od svojega drugač slavnega prednika Karamzina. Le ta je razumeval historiografijo tako, kakor so jo razumevali in po tem se tudi ravnali veliki zgodovinarji XVIII. veka in kakor so veliki zgodovinarji francozki pisali za veliko občinstvo početkom našega stoletja. Za njih je povest pragmatično pripovedanje dogodjajev, kteremu je glavna naloga predstaviti zunanje širenje države, zunanje razširjenje prosvete in blagostanja. Ličnosti jim stoje na prvem mestu; dati verno sliko glavnih oseb, ki so uplivali na sudbino naroda in države, smatrali so za prvo dolžnost historika. Narod, njegove sile in snage, to jim je bil podredjen predmet. A na tega nosilca države ozre se glavno Solovjev in vsa nova historiogralija. Na ta način je razbistril Solovjev tudi one dobe ruske povesti, ktere so poprej bile nepojmljive. S tega gledišča se prikazuje doba oddelnih knježevin ruskih, doba poprej nerazumljiva, kot naravna posledica prvobitnega života naroda ruskega in kot glasnik bodočega carstva moskovskega. Posle Solovjevih preiskavanj Ivan IV. ni čarobnik; doba notranjih nemirov za Laži Dimitra ne stoji nič več osamljena, izmed carevanja prvih Romanovcev in Petra Vel. vzpostavljena je zveza; vsled tega ni nič več praznine v historiji ruskej izmed dobe poprej in dobe po Petru. Kar se pa množine gradiva tiče v Solovjevej povesti ruskej, je ona mnogo obilneja nego li kterega njegovih prednikov; pa tudi nobenemu od njih ni bila v tolikej množini in v tolikem obsegu pristopna, čeravno pri sestavljanju ni imel takih pomoČDikov, kakoršnih je Karamzin imel v Malinovskem, Kalajdoviču, A. Turgen-jevu. čudno je, kako je mogel en človek zbrati in obdelati toliko gradivo. Solovjevu se ni izmaknil nobeden tiskani spomenik za rusko historijo, ni se izmaknila nobena važ-neja razprava o ruskej historiji. Ali_ razun izdanih razprav je upotrebil Solovjev rokopisne izvore obilneje od kterega koli prednika svojega: v to svrho je pregledal on razun knjižnic in zbirk rokopisnih ruske državno arhive, ki so mu bili najiskreneje odprti. Vsled tega je on tudi mogel obelodaniti množino do takrat nepoznatega gradiva. A po različnosti gradiva za razae dobe, je tudi delo Solovjevo, kakor se po sebi kaže, z obzirom na obseg različno. Vsled tega se je dogodilo, da prve štiri knjige obsega rusko prošlost od IX. do XVI. stoletja, da je povest XVI. stoletja opisana v sledečih treh knjigah (V. VI. in VII), ostalih dva in dvajset knjig pa obsega povest samo XVII. in XVIII. Btoletja do 1. 1874, in to VIII. kuj. politike, svoj tek s tako spako konča? Ali naj se v zadnjem trenutku nemško liberalna stranka iz skoraj smešnega vzroka razdrobi kakor bolognejska steklenica, ki se na drobne konce razsuje, ako je le količkaj ranjena? Ali moramo pripoznati, da prekletstvo, ki tlači liberalno stranko na Nemškem in v Italiji, prekletstvo nesloge, nerednosti, nasprotnega napadanja zarad malenkostnih razločkov tudi že pridi nemško liberalno stranko v Avstriji, ter nasprotnikom liberalnih načel pripomore k zmagi, ktere bi iz lastnih moči nikdar ne bili zadobili? Skoraj bi to verjeli. Grofu Taalfetu se je pred 10 dnevi težko sanjalo o 6lavni zmagi, ki jo danes prav brez vsega truda obhaja nad svojimi nasprotniki. Skliceval se jena konservativna načela; skušal je zarad nasprotnih korist raznih vrst poslancev za-gojzdo zabiti v sebi nasprotno stranko; poskusil je vse umetnosti, da bi združil razne parlamentarične gruče ter premagal nasprotovanje levice, — pa vse zastonj. Zdaj vidi, da Bog svoje ljubljence v spanji blagoslovlja. Še ganil se ni, in delo, ki ga je prej toliko časa zastonj poskušal, Be opravlja samo. Ne iz prepričanja, ne iz nagnjenosti, ne iz sebič-noBti se mu izročč ključi trdnjave, v kteri Be brani levica; iz zgolj ljubezni do razpada razpade opozicija. Nemško liberalna Btranka je znala razviti vse parlamentarične talente, samo tega ne, da bi ostala stranka, in ta napaka žuga z enim mahom uničiti vae njene dobre lastnosti. Pa ne! Vsa reč Be morda ne sme tako resno in žalostno soditi. Kdo nam pravi, da je s tem dejanjem konec komedije zrnot-njav? Kdo nam veli, da naj resno na avstrijske razmere obrnemo izgled, ki ga dajejo narodni liberalci, naprednjaki in ločilci v nemškem državnem zboru? Ali ne živimo v državi, kjer je vae mogoče? Levica, ki se je danes tako nedosledno in nespametno razdrobila, se jutri zopet lahko zedini, ne da bi imela za tako z^dinjenje več vzroka kakor za razrušitev Glavno pravilo za prikazen, ki jo vidimo nad avstrijauskimi strankami, je to, da se ne smemo nobeni reči čuditi. V deželi, kjer je deset let po fundamentalnih članih grof Clam-Mar tinic podpora državne vlade, kjer se nam za resno politiko razodeva, da zamore cela večina in celo ministerstvo čez manjšino 150 poslancev prestopiti na dnevni red, da pa nima moči, Be vstaviti Boglasno obsojen m muham peščice klerikalcev; v deželi kjer vstava in češko pravo spoštujeta drug druzega pravice, — v taki deželi bi se reklo preveč tirjati, ako bi od opozicije zahtevali politično doslednost. Ko to pišemo, se je politično stanje morebiti že zopet Bpremenilo. Grof Taaffe Be more na razdvojenost levice ravno tako malo zanašati, kakor na njeno skupno edinost. Enega dne se bo gospod Rua, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, polja, kjer je koval porazumljenje, zopet vruil k opozicijski armadi, in večina bo topove, ki so bili že pripravljeni, da bi preslavljali z njimi zmago, zopet obrnila proti opoziciji. Vojska se potem z nova prične; zopet se bodo napadali iu umikali, su razgrevali in hladili, in narodi, ktere vsa ta reč vendar le nabolj zadeva, se bodo začasnemu porazumljenju opo-z.cije ravno tako dobro privadili, kakor državnim pravnikom iu deklarantom, ki so s smrtno nevarnostjo od strohnelih deželnih redov skočili tako daleč, da pogumno branijo pravice državnega zbora proti državni sodniji, pa bodo zopet nazaj skočili, ako bode treba. Le sitneži hočejo vediti, kaj bode iz tega vse prišlo, kako se to vjema, kaj te hoče s tem doseči, ter godrnjajo: ,,Komur se zarad nekterih reči glava ne zmeša, ta nima glave". Ali ni to jako zanimiva izpoved, vredna da smo jo poslovenili, in da si jo zapomnimo za vse prihodnje čase? „N. fr. Presse" je hotela s tem se ve da le stranko svojo nahuj-skati, češ, da bi bilo sramotno se porazumeti s čehi ali celo s klerikalci, da naj toraj bIožoo glasujejo zoper češko univerzo. Nekoliko je res tudi dosegla. Ko se je namreč včeraj pred glavno sejo sošel šolski odsek, zahtevali so liberalni udje, naj se prva resolucija, za ktero so bili oni prej z večino vred glasovali soglasno, sprejme v postavo. Večina šolskega odseka je temu enoglasno pritrdila, da bi pokazala svojo resnično voljo za vsestransko porazumljenje in spravo. Vlada, ki v šolskem odseku ni bila zastopana, se je sicer nekoliko upirala, pa na- Smutnoe vremja, IX. knj. carevanje Mihajla Feodoroviča, X—XII. knj. carevanje Aleksija Mihajloviča. Posebno je bilo historiku obilno gradivo od dobe Petra Vel., kteremu so posvečene knjige XIII. do XVIII. (epoha preo-brazovanij). Carevanju Petra II. in Ane Iva-novue posvečene bo dve (XIX. XX.), a carevanju Elizabete Petrovne štiri (XXI.-XXIV.) knjige. Najobširneje je obdelana doba carice Katarine II., kajti samo prvih dvanajst let njene znamenite vlade obsega polnih pet (XXV,— XXX) knjig. A kako je Solovjev to gradivo kritično in vešto rabil, znano je splošno. In čeravno je delo strogo znanstveno soBtavljeno, umel mu je vendar historik takšno obliko dati umel je v pripovedanje učeno tak duh vliti, da ga vsaki izobraženi Rus može v roke prijeti ter v njem kot jasnem zrcalu devetstoletno prošloBt Bvojega naroda gledati. Vea znanstveni aparat je postavil Solovjev v opazke na kraju vsake knjige, v pripovedanju pa je večkrat izvore do besede navel; vse to daje knjigi neko živahnost. V kratkem: historija ruska Sergija Solovjeva spada po svojem sodržaju in po obliku med prva historiografska dela naše dobe, a njen pisatelj se ima nepreporno pribrojiti prvim historiogralom vseh narodov. Tudi posle Solovjeve historije ne bode historio-grafija v Rusiji mirovala; ona bode odkrila nove izvore, našla novih gledišča; ali to delo bode ostalo za njo tečaj in osnovni kamen. To priznaje tudi sedanja Rusija, ki je Solov-jevo veliko delo s tako pohlepo sprejela, da so knjige I. —XXI. izšle že v dveh, treh, štirih, in celo v petih izdanjih, in da se je vsaka daljnja knjiga z napetostjo pričakovala. Ako je Solovjev s to veliko historijo tako vspešno deloval na izobražeao občinstvo rusko: deloval je z drugim svojim delom na rusko omladino; to delo je njegova „Učebnaja knjiga ruskoj istorii" ktera je I. 1859 na svetlo prišla, a do zdaj osem izdanj doživela. O tej knjigi piše omenjeni profesor Rjumin Bestužev: ,,po tej knjigi Solovjeva bc uči ves mladi naraščaj, ki se za rusko historijo zanima; ter bode ona brž ko ne še dolgo najznameniteji repertuar znanja o ruskej davnini in najvažneji pregled vsega nastojanja o ruskej historiji". V tej učevnej knjigi so izražena vsa historiografska načela, ktera so v onej velikej historiji pro-vedena. Ta knjiga more služiti za uzor, kako Be more bistro in jasno odkriti omladini pro šlost velikega naroda na 411 straneh, kolikor jih šteje osmo izaanje in sicer prošlost v vseh odnošajih narodnjega života. Historija je podeljena na 53 poglavij, ktera obsegajo dobo od XI. veka do uključno vladavine cara Nikole Pavloviča. (Dalje prih.) posled se je vendar le vdala in je privolila v to premembo. Med posebno obravnavo pa so levičarji nasvetovali še več drugih prememb, zlasti pa je dr. Grauič zahteval, naj se v poatavo o praški univerzi sprejme tudi določba, da noben učenec češke univerze ne bode dobil državne službe, ako državnih izpraševanj ne naredi v nemškem jeziku ter s tem dokaže, da je nemščine popolnoma zmožen. Vsled tega nasveta ae je seja pretrgala inšolaki odsek se je vnovič aošel, da bi se o tem posvetoval. Minister Ziemialkovski je v imenu vlade odločno naznanil, da nikakor ne more privoliti v to, da bi se Graničev nasvet sprejel v postavo, ker bi s tem razodela nekako nezaupnico do najvišjega sklepa, s kterim so že cesar zaukazali, da morajo vsi nemščine zmožni biti, ki hočejo dobiti kako državno službo; vlada, ki bode po tem najvišjem ukazu ravnala, pa tudi zarad tega ne more privoliti v ta nasvet, ker je ravno danes grof Wurmbrand v svojem govoru rekel, da bode s to določbo nemški jezik postavno proglašen za državni jezik, kar bi pa bil hud predsodek za predlog, ki ga je \Vurmbrand že pred nekterimi meseci stavil in se bode v zbornici še le obravnaval. Večina odsekova je razun tega še povdarjala, da državni izpiti nimajo z vseučilišči nič opraviti, in da nikakor ne gre to reč štuliti v postavo o praški univerzi, ker ne zadeva samo nje, ampak tudi vsa druga vseučilišča. Ia z enako pravico, kakor bi Be zahtevalo od čeških dijakov znanje nemškega jezika, bi se moralo od nemških dijakov zahtevati znanje češkega jezika, ker bi bila sicer postava, ki enako zadeva češko in nemško univerzo, jako enostranska. K večem bi zamogla večina toraj pritrditi, da bi se Graničev predlog sprejel kot posebna resolucija. Pa po nasvetu kneza Lob-kovica se še to ni zgodilo, ampak šolski odsek je nasvetoval, naj se o tem predlogu pride na dnevni red, ker je reč že ukazana in rešena po najvišjem odloku in državna zbornica od vlade pričakuje, da se bode po tem ukazu tudi natančno ravnala. Ta sklep je bil za manjšino kakor nalašč, ker je dal priliko, da so se tudi tisti poslanci, ki so prej priporočali porazumljenje, in so vsled tega zarad lepšega morali glasovati za postavo, zopet pridružili svojim tovarišem. Ko je namreč Graničev predlog prišel na glasovanje in je večina o njem po nasvetu šolskega odseka prešla na dnevni red, je to levici kar sapo zaprlo. Tiho je obsedela, nobeu se ui več oglasil, da bi bil govoril in stavil kake nasvete, Fuks, ki se je bil že prej vpisal k enemu oddelku, se je celo besedi odpovedal, in tako se je obravnava vršila jako mirno ter je bila postava po nasvetih šolskega odseka sprejeta nespremenjena. Ravno tako hitro in brez ugovora je bila sprejeta druga postava, s ktero se namreč dovoljujejo za ustanovo češke univerze potrebni stroški. Ko je poročevalec Kvi-čala nasvetoval, naj se postavi sprejmete precej tudi v tretjem branji, da ne bode treba zvečerne seje, vstali so koroški in nekteri štajarski poslanci za ta predlog tako, da je bilo res potrebnih dveh tretjin glasov, in postavi ste bili VBled tega konečuo sprejeti in rešeni. Tako Be je toraj končala razprava o praškem vseučilišči, ki je za narod češki jako pomenljiva in važna, ker je imel kakor v ponedeljek o priliki volitev za delegacije priliko prepričati se, da se zamore od te Btranke vsega nadejati, ene same reči pa od nje nikdar ne sme pričakovati, to je pravičnosti« Menda se je zdaj vsaj ohladila tudi tista mla-dočeska kri, ki nekterim poslancem češkega kluba ui pustila glasovati za Lienbacherjev predlog, ker so se nadejali , da bodo potem liberalci tem raje glasovali za praško vseučilišče. lvien izmed njih je nekemu tovarišu, ki mu je očital, da se je bil umaknil glasovanju, kar naravnost rekel, da bosta za vsakega mladočeha, ki se je umaknil iz zbornice, pri glasovanji o praški višji šoli dva liberalca OBtala v zbornici in glasovala za^postavo. Mož je mlad, in menda še ni dosti skusil na svetu, da je levičarjem verjel in zaupal. Pa ne samo za narod češki je ta obravnava pomenljiva in važna, ker je po hudih borbah vendar le dosegel svojo lastno višjo šolo, ampak še bolj pomenljiva je tudi zarad tega, ker se je pri tej priliki jasno pokazala nesloga, ki levičarje razjeda. Liberalni listi daues sicer hvalo pojo liberalni Btranki, češ, da se je zopet složila itd., toda rana, ktero ji je vsekala obravnava o češkem vseučilišči se ne bode tako hitro zacelila, ta edinost je le navidezna, in že da nes nekteri listi poročajo, da bodo štajarski poslanci Walterskirchen, "VVurmbrand in Zchok izstopili iz kluba naprednjakov, ker bo njegovemu sklepu nasproti glasovali za praško univerzo. Pri vsi vnanji bliščobi, s ktero liberalni listi odevajo vstavoverno nemško stranko, vendar le ne morejo prikriti njene notranje gnjilobe in trohljenja, in „N. fr. Presse" jo je v zgoraj natisnjenem članku opisala resnično in tako dobro, da je bolje ne more. Naj konečno omenjam še nekega malega dogodka. Ko sem poslovenjeval pričujoči čla nek „N. fr. Presse", pride poslanec Rus ter me praša, si li pripisujem članek, ki njega obdeluje? „Tega mi ni treba, mu odgovovim ker si lahko za par krajcarjev kupim list, ali članek se mi zdi tako zanimiv , da ga hočem priobčiti tudi za take ljudi, ki nemški ne znajo.' Mislim, da sem prav storil, g. Rus, pa bo menda še dolgo pomnil priliko, ktera je njemu in celi njegovi stranki napravila toliko britkih trenutkov in sramote ! mescev in denarni globi od 500 do 1000 gl. Tudi se zamore tak iz dežele izgnati. Ista kazen zadene tistega, ki tako v §. 1. navedeno tirjatev pridobi, jo proda ali iztirjava. §. 3. Kdor je bil zavolj tega že večkrat kaznovan, naj se kaznuje z ojstrim zaporom od treh mescev do enega leta. Tudi Be lahko iz dežele prežene. § 4. Kdor dela v §. 1. označene kupčije navadno in kot svoj obrt, temu naj se naloži zapora od šestih mescev do dveh let in denarne giobe od 1000 do 3000 gl., in potem naj se iz dežele prežene. §. 5. Ako bi obsojenec ne imel denarja dovolj za denarno globo, naj se mu spiremeni zaporno kazen, tako da mora za vsakih 10 gl. en dan sedeti. § 6. Ta prestopek ima iste nasledke, ko prestopek goljufije. §. 7. Kazen odpade, če je krivi posojevalec popravil storjeno škodo, še prej da je sodnija za njegov prestopek zvedela. § 8. Kaznovalni sodnik naj tako kupčijo za neveljavno spozna, in če preiskava to po trdi (opravičuje), naj izreče, da Bi imata posojevalec in izposojovalec, kar sta si od dne tiate kupčije dala, drug drugemu s postavnimi obresti vred nazaj dati. Oderuška postava, kakor jo je sprejela državna zbornica, česar pa potrdil, iu je toraj že v veljavo stopila, Be glasi tako: §. 1. Kdor posojuje ali posojilo nadaljuj in pri tem zlorabi lahkomišljenost, revščino slaboumnost, neskušenost ali razburjenost iz posojevalca na ta način, da sebi ali kaki tretj osebi izgovori dobiček, ki je po svoji nepri merni velikosti zmožen uničiti izposojevalca ali pogubo njegovega premoženja pospešiti kriv je prestopka iu se kaznuje s strogim za porom od enega do treh mescev in z denarno globo od 100 do 500 gl. Istega kaznjivega dejanja krivega in iste kazni vrednega se stori tisti, kdor kako ter jatev pridobi, jo naprej odda ali iztirja, pa njej v<5, da je nastala na zgoraj navedeni način §. 2. Ce se v namen zakrivanja kake §. 1. navedene kupčije sklene kaka navidezna pogodba, ali spiše kako pismo, ki ima nere snične podatke v sebi, ali če se je pridobil za kako še ne obstoječo terjatev kak soduijsk odlok (sodba, plačivui ukaz, mandat) ali pa kaka sodnijska pogodba ali sodnijski izrek ali če si je posojevalec zagotovil svoj dobiče iz ktere v §. 1. označene kupčije s tem, da si je vzel od izposojevalca v poroštvo častno besedo, prisego ali drugo podobno zagotovilo zapade ojstremu zaporu od treh do šest Politični pregled. V Ljubljani 3. junija. Avstrijske dežele. Kar so ustavoverci storili v zadevi češkega vseučilišča, to se sme že imenovati graeca fides". Ker so se namreč en čas delali, kakor bi hoteli za univerzo glasovati, od jenjali so Cehi tako daleč, da so veliko premoženja Bedajne univerze prepustili Nemcem, namesto da bi se razdelilo. Ko so ustavoverci to koncesijo v rokah imeli, hoteli so uriniti pri tej priložnosti še Wurmbrandov princip o nemškem državnem jeziku kot ,,praecedenB" za vse prihodnje take naprave; in ko jim to ni obveljalo, so glasovali nasproti. „N. fr. Presse" svetuje, naj bi se oba nemška kluba zedinila pod zastavo ene in edine nemško liberalne stranke, da bi toliko uspešneje napadali potem Taaffeja. To se bo pa težko kedaj doseglo, ker so ustavoverci preveč nesložni med seboj in jim ni toliko za stvar, ko za osebno čast, dobiček in vladoželj-nost, toraj se tudi skupni komandi ne bodo uklonili. V gosposki zbornici je na vprašanje grofa Thuna minister Taaffe obljubil, da bo skušal upravo bolj ceno napraviti, to je število uradnikov skrčiti, kjer se bo dalo. Grof Thun je na to rekel, da ne samo pri mini-sterstvu notranjih zadev, ampak tudi pri drugih ministerstvih bi se dala uprava bojši kup narediti. Vnanjc države, ltuski vojni minister Miljutin bo menda v kratkem odstopil. Tiskovna svoboda se je pod Ignatijevom zopet zboljšala in se časniki več toliko ne konfiscirajo. Na Albanskem zopet vre. Turška vlada je zaprla nekaj albanskih vodij in b tem Albanci niso zadovoljni. Nemara da bo prišlo de ustaje. Turčija se drobi. Izvirni dopisi. X Vrhnike, 30. maja. Naša lepa bizantinskem slogu zidana 1. 1852 posvečena farna cerkev bv. Pavla se je letoB pomnožila z novim umetniškim delom. Imeli Bmo namreč dozdaj star priprosto slikan Božji grob , kteri je bil znabiti primeren za staro nizko cerkev, a za Bedajno lepo visoko bil je popolnoma ne« doBtojen, zraven je že tako zdelan in razbit, da je bila VBako leto velika težava ga veliki teden v cerkvi postaviti. Splošnja želja fara-nov kakor tudi visokočastitega, za lepoto božje hiše jako vnetega gosp. dekana je bila napraviti novi cerkvi dostojen in primeren Božji grob. Lausko jesen začeli smo po fari v ta namen darove nabirati; pri splošni gorečnosti faranov bila je potrebna svota v kratkem času gotova in delo smo oddali našemu domačemu umetniku gosp. Simonu Ogriuu. Veliki teden postavil se je novi Božji grob. Predstavlja nam pred oči vertu podoben kraj, na kterem raBte obilno različnobarvnih cvetic, palm iu druzih dreves. V sredi drevja stoji sv. grob pokrit z obrašenim Bkalovjem, iz kterega rase 12 rumenih lilij, kterih gornje cvetke bo iz cinka narejene in nadomestujejo svečnike, kar daje celemu delu jako naraven obraz. Zadaj za sv. grobom je omara, v kteri bo zvrstene 4 velike podobe in b posebno mehaniko Be te podobe po različnosti dneva na kviško vzdigujejo. Prav okusno izdelana pa tudi ginljiva je ta spremenitev. Veliki četrtek zagledamo Jezusa na oljski gori klečečega in na njegovi strani angelja, ki ga tolaži. Veliki petek se nam pokaže gora Kalvarija in na nji trije križi, na srednjem visi naš zveličar, na desnem iu levem razbojnika, pod Kristusovem križem pa žalostni Btoje Marija, Jezusova mati, sv. Janez in Marija Magdalena. Veliko soboto pa zopet zagledamo goro Kalvarijo b tremi praznimi križi in veliko nedeljo vidimo Jezusa častito od smrti vstalega, banderce drži v roki in s prstom nam proti nebu kaže. Za temi podobami se razprostira Jeruzalemsko mesto b irasno njegovo okolico. Celo delo je prav ve-1.ko, zares lepo umetniško izdelano in dela vso čast mojstru, kteri ga je naredil. Ni toraj čuda', da je vsa fara z delom zadovoljna in da se je veliki teden velika množica ljudi v cerkvi zbirala, pobožno molila pa tudi lepi novi Božji grob občudovala. Naj bode toraj naš v časopisih že večkrat s pohvalo imenovani umetnik g. Simon Ogrin vsem , posebno pa farnim predstojništvom, ki slikarskega dela potrebujejo, najtopleje priporočen. J. Z. Iz Dovjcga, 30. maja. Minulo je komaj dobro leto, odkar je črna zemlja zagrnila se svojim hladnim krilom mnogozaslu* ženega učitelja Matevža Mraka, in že zopet je posegla nepodkupljiva smrt v družino ranj-cega. Vgrabila je njegovo edino živo hčerko, Miciko. 27. maja zvečer med šmarničnim opravilom izdihnila je nepozabljiva ranjca svojo dušo, ter tako se preselila v boljšo domovino, stara še ne 21 let. Od ust do ust šla je hitro ta žalostna novica. Vsacega, kdor je zvedel, da priljubljene Micike ni več med živimi, je pretreslo, in videti je pri marsikteremu solzne oči. Vsakdo je zdihnil, ter rekel: ,Škoda, velika škoda je za našo faro, da nas je ta zapustila t" Ranjca bila je res vsem faranom priljubljena. S čim neki se je pa ona prikupila tukajšnjim ljudem? S svojo prijaznostjo in svojim lepim, ginljivim glasom, kteri se je kot glas sopranistovke prav ljubeznivo razlegal po cerkvi.Ranjca še komaj 12 let stara , že je začela b svojim petjem v cerkvi poveličevati božjo in Marijno čast. Od tistega časa je vedno in prav pridno vadila se v petji, ter tako svojemu spominu, glasu in uku v petji tako spretnost pridobila, de se jej na deželi ne bi dobilo kmalo enake. Pa božja vsegamogočnost je sklenila njenemu petju na zemlji konec narediti in jo t najlepših letih poklicati iz tolzne doli ne. 10. dan maja, ob slavnosti cesarjevič Rudolfove poroke je ranjca še popolnoma zdrava in vesela zadnjekrat prepevala v cerkvi. Dva dni pozneje vlegla se je i a smrtno posteljo, iz katere ni več vstala, temveč po petnajst dnevni zelo hudi bolezni previdena z vsemi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Staro in mlado, vse je vrelo k njenemu mrtvaškemu odru, jo pokropit in še enkrat vidit obče priljubljeno M ciko. Pogreb je bil 27. maja ob eni uri popoldne. Sprevod bil je dolg, kajti vdeležilo se ga je obilo občinstva in vsa šolska mladina. Ža lostno je bilo videti, kako so njene tovaršice vse črno oblečene skazovale jej poslednjo čast. Pred rakvo nesla je ena spremljevana od dveh tovaršic lep zelen venec, od kterega so viseli trakovi slovenske barve. Druge sovrstnice stopale so poleg rakve, ter svetile. Vse tukajšnje občinstvo pravi, da na Dovjem ne pomni še tako lepega sprevoda in pogreba. Čestita duhovščina je prišla daleč naproti, ter jo potem spremila k večnemu počitku. Na kraju, kjer so se Bošli pogrebci z duhovščino so jej možki pevci zapeli žalostinko: „Blagor mu, ki se spočije." Tudi na pokopališči so jej prav izvrstno zapeli: , Jamica tiha" in „Nad zvezdami." Ko je bila ranjca izročena materi zemlji, pov/.dignil je visokočastiti gospod župnik J. Ažman glas, ter govoril kratek, pa jedrnati govor, v katerem se je spomnil ranjce, ter povdarjal veliko izgubo v ranjci. Rekel je med drugim : ,,Stara in bolehna mati izgubi svojo podporo, brata svojo sestro in farani izgube v ranjci svojo priljubljeno pevko 1" Dekletam dal jo je v izgled poštenega vedenja in sploh mladini v opomin, da naj Be nikar preveč ne zanaša na svoja mlada leta, temveč^naj bo vedno pripravljena na odhod iz tega sveta. Ne eno oko ni ostalo suho med govorom, temveč vsak si je brisal z robcem solze. Žalostni in vsi zamišljeni so pokropili pričujoči njeno gomilo ter se otožno razšli. Naj v miru počiva! F. P. J. Iz Krope, 29. maja. Firma Ig. Zupan in sinovi je zopet izdelala jako lepe nove orgije aostave Kegelladna ; odmenjene so za majhno cerkev na Kinbergu. Tu se je zopet pokazal prospeh sapnikov na stožke, glede močne in-tonacije, vsak kdor jih je čul, (kterih je prišlo več) se ni mogel načuditi močnemu, polnemu in prijetnemu glasu teh majhnih orgelj, vsak bi jib bil primerjal polovico večjim po številu sprtmenov. Jako pohvalno je omeniti v vsih oddelkih celih orgelj lepega in okusnega dela, mehanike itd. Imenovana firma ima sedaj v delu ene velike orgije dveh manualov, in poled istih ene srednje velikosti, predpisana dispozicija kaže veliko milobnih fino donečih spremenov, v skupnem pazdatno mogočnost. Želimo velikega vspeha, ker do sedaj pri večjem izboru milobnih spremenov in na novo sistemo, ni imela ta firma prilike pokazati še svoje umetnije pri velikih orgijah. Domače novice. V Ljubljani, 4. junija. (Sokol) napravi binkoŠtno nedeljo veselico na ,,zelenem hribu"; nedeljo potem pa izlet k sv. Joštu in v Kranj. (Prebivalstvo na Kranjskem.) Našteli so na Kranjskem 481.176 ljudi, za 14.842 več, ko pred enajstimi leti. Toraj se je prebival- stvo namnožilo za 3-2 odstotke. Na Štajarskem seje pomnožilo število za 65 odstotkov. Okraja Kranj in Radolica imata celomenj prebivalcev, ko pred 11 leti. Menda bo se mnogi izselili. Na eni štirjaški milji živi na Kranjskem 2653 ljudi, v Avstriji brez Ogerske pa v obče 4059, na Ogerskem 2652, tedaj je Ogerska primerno ravno tako obljudena, ko naša Krajina. Z Bosno vred šteje cela Avstrija 39 miljonov prebivalcev. (Mestni zbor) je imel včeraj sejo, ter je bila na vrsti volitev podžupana, osmerih odsekov, povišanje takse od psov, pomnoženje mestne straže. Več poročamo prihodnjič. (Zadeva Tomaža Fajserja.) Med opekarsko cesto in konjiško kosamo leži posestvo g. Tom Pajsarja, kteri edini je do zdaj imel lastninsko pravico do tega posestva, kajti njegov svet je bil zagrajen, je imel miren užitek ter ]e tudi davke plačeval od tega sveta. Ker je pa magistrat sedaj hotel javno pot čez ta njegov svet speljati, se je on sili udal in je le vsled sodnijske obravnave odstopil mestu za cesto toliko prostora, kolikor ga je v mapi narisanega, akoravno je bila ta pot do zdaj njegova neovrgljiva lastnina. Kmalo po obravnavi je magistrat pustil nasipati cesto in mu odvzel skoraj polovico več širjave za cesto, kakor je na mapi zapisano in za kar se je sodnijsko pogodil. V seji mestnega zbora 30. maja potegnil se je odbornik Begali za P., da bi se mu krivično odvzeti prostor odškodoval. Ta ugovor pa ni bil potrjen, in zdaj smo radovedni, ali bo prišel narodni mož kedaj do svoje pravice ali ne. (Občinska volitev) Po dolgem odlašanju je vendar enkrat bila volitev občinskega zastopa: Š, Mihel Štopiče, Podgrad, Vavtavas 2. t. m. in bili so izvoljeni: g. Ant. Vindišar z 21 glasovi za župana za odbornike pa: gg. Fr. Kastelic, J. Dejak, J. Radov čev č, J. Laitz, J. Jerišek, Jože Petruna, M. Ilrovat, Fr. Vidmar. Svetovalci po predlogu so enoglasno voljeni. Obernilo se je na bolje. Živeli. Razne reči. — Ljudsko štenje. Število prebivalstva na Ogerskem smo že objavili. Zdaj je znano tudi število prebivalcev v drugih deželah. Po deželah se kaže tako: Galicija..........5,953,170 duš, Ceska..........5,557.134 „ Dolenja Avstrija . . 2,329.021 „ Moravska .... 2,151.619 „ Štajarsko .... 1.212.367 „ Tirolsko .... 805.426 „ Gornja Avstrija . . 760.879 „ Bukovina .... 569.599 „ Šlezija..........565 772 „ Krajina..........481.176 „ Dalmacija .... 474.489 „ Koroško..........348.670 „ Istra............295.854 „ Goriško..........210.241 „ Solnograci .... 163.566 „ Trst z okolico . . 144.437 „ Predarelsko . . . 107.364 „ Skupaj . . 22,130.684 prebival. Če prištejemo še nekaj čez 15 miljonov ljudi na Ogerskem, vidimo, da ima cela Avstrija nad 37 miljonov prebivalcev. Med tem ko se je prebivalstvo na Ogerskem le malo zvišalo, vidimo v „Cislajtaniji" še precejšen napredek, namreč za 1,734.054 ljudi v desetih letih, to je 8'5 odstotkov. Po deželah ae je prebivalstjo namnožilo v dolenji Avstriji (Dunaj) za 17 odstotkov, v Trstu za 13 2, v Istri in Bukovini za 10-9, v Galiciji za 0 3, na Če- škem za 8, na Štajarskem za G-5, na Preda-relskem za 4-6 odstotkov. V drugih deželab so odstotki se manjši, vendar nikjer tak o majhni, ko na Ogerskem. Pomnožilo se je prebivalstvo v vseh deželah, toda najmenj na Goriškem in na Tirolskem. Na te številke pr demo še nazaj. Tržne cene v Ljubljani. Pšenica hektoliter 8 gld. 65 kr.; — rež' 6 gl. 50 kr.; — ječmen 4 gld. 70 kr.; — oveB 2 gld. 90 kr.; — ajda 5 gl. 20 kr.; — proso o gl. ~ Kr.; — koruza 5 gld. 20 kr. , —- krompir 100 kilogramov 3 gld. 40 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. 50 kr. — masla kilogram — gld. 80 kr.; — mast 80 kr.; — špeh frišen 60 Ur.; špeh prekajen 70 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 48 kr.; — teletnine 60 kr. ; —■ svinjsko meso 5G lir. — Sena 100 kilogramov 3 gld. 20 kr. slama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trde 6 gld. 20 kr. mehke 5 gld. Ka stradajoče (»rate na .Vo- ie 3S6 60 — London 117,90— — Oe«, kr. cekini o.66. — ŽH-trnakov'9.31. Javno priznanje. Napravili smo letos v naši farni cerkvi nov Božji grob. Naredil ga je uaš domač umetnik gosp. Simon Ogrin. Pokazal se je s tem delom mojstra, ki ima za slikarijo posebno spretno roko. Zato mu gre za njegovo delo hvala po vsi fari, in tudi podpisani so z njegovim delom t.ako zadovoljui, da ga zamorejo z dobro vestjo vsem cerkvenim predstojništvom za slikarske dela posebno toplo priporočiti. Predstojništvo farne cerkve na Vrhniki dno 22. aprila 1881. M. Šli bar, Janez Krištof, dekan ključar. Tomaž Javornik ključar. Za darila o binkoštnih praznikih se priporoča al. občinstvu katol. bukvama na stolnem trgu z zalogo raznovrstnih molitvenikov, vedfh in manjših podobic, molekov iz svete dežele, križccv, svetinj in mnogo drugih pripravnih reči. Za letos se sm<$ posebno priporočevati Sveto leto to je a) molitve pri obiskovanji treh cerkev s trojnimi litanijami; b) Poduk o odpustkih. Jutranja in večerna pobožnost, sv. maša in kratek poduk, kako sv. križev pot moliti in c) sostavek popolnih in nepopolnih lahko zadobljivih odpustkov. Potem takem je knjižica, spisana po vis. čast, gosp. proštu J a r c u , tudi za poznejše čase prav pripravna in podučljiva. Velja z ličnim zavitkom 20 kr., vezana po 35 kr. Kdor jih 50 vkup vzame, dobi jih 5 po vrhu. Prodaja mrve. Na vrtu kmetijske družbe na Poljanah ec bode prodajalo po dražbi trojo koscev (po željah nazočih lahko tudi vkup) prav izvrstno lepo mrve in sicer obe košnji ob enem V Četrtek po Binkoštih, tO jo 9. rožnika ob 10. dopoldne. Umetne zobe iu zobovje postavlja po najnovejšem amerikanskem sostavu v zlatu, vulkanitu brez bolečin. Plombira z zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolno brez bolečin a prijetnim mamilom. (8) A. Paichel, zobni zdravnik poleg Hradeckega mosta v T. nadstr.