Dušan Ludvik
1066
Dušan Ludvik OSTRICE
»Ostrice« sem poslal v to naše »sranje« dolgočasno, imajo rezko moško štimo, a po svoje jasno, ob njih spoznal sem zlo in čas - kako ta hora mit, samo še malo, pa bom v zadovoljstvo NJIM že fuil.
*
Danajci v čast bogovom žgali so izbrane ovne. Nisem NJIH tip. čemu naj me zažgo za neke klovne? Nič ni mi žal, sem zrel in plodne misli so svobodne, s Sibilo našel bom svoj mir v usodi zemlje rodne!
*
Luč, razlita čez temo, to je že nekaj! Brihtnež s pametjo: sezida si zavetje, butec brez soli: zapravil bo podjetje, jaz pa svetjem: pred nikomer ne poklekaj.
*
Iz tropa žlahtnih konj še en arabec je izločen;
ni prav, če mevža si, še manj, če preveč si odločen,
hlapca ponižajo, veljaku dajo, da se vzdigne sam,
pa le NJIM do kolen -spodrežejo, kdor zraste jim prek ram.
Naš srednji vek je bil baje zaostal, neskladen, mračen! Ni res: po duhu enoten je, v iskanju star in nov. Sedanji je morilski, krut, strupen, presit in lačen, duh ni več duh, le za sovraštvo najcenejša snov.