Sploine vesti. — Pov. UJU Ljubljana je z ozirom na nastali položaj v organizaciji poslalo na po= vratku s kongresa iz Zagrcba dne 23. avgusta 1930. sledečo brzojavko: »Jzvršnemu odboru UJU v Beogradu. Ne ipriznavamo izvolitvc novega odbora in ne konstituiranja. Priznava= mo stari odbor. — UJU poverjeništvo Ljub* Ijana: Andrej Skulj.« — Konstituiranje odbora UJU. Prejeli smo v objavo slcdeči dopis: Uglednom Izvrš* nom odboru Udruženja . Jugoslavenskoga Učiteljstva u Beogradu. iV> zaključku upravc povjereništva UJU Zagrcb, i solidarišuči sc sa stanovištem povjereništava Ljubljana, Split i Zagreb na minuloj X. glavnoj skup» štini Udruženja u Beogradu, molim, da me ne smatrate potpredsjednikom UJU sve do= tle, dok se nastali spor u Udruženju nc riješi sporazumom sviju strana. — U^ Zagrebu, 27. augusta 1930. — Drugarski Vas poštuje i po= zdravlja — Jelisava Vavra, v. r. — Ostavka na mesto v Izvršnem odboru UJU. Tov. Pavlc I-lere je z ozirom na nastali položaj podal dnc 23. avgusta 1930. pismeno ostavko na mesto v novem izvršnem odboru UJU in mesta ne sprejme, doklcr ,se razmcre ne urede. — Konstituiranje giavnega odbora UJU na podlagi novih volitev na kongresu. »Na* rodna Prosveta« od 31. avgusta t. 1. iporoča, da se je konstituiral glavni odbor UJU sle* dečc: Predsednik g. Milan Rabrcnovič, I. pod= prcdsednica gdč. Jelisaveta Vavra, II. pod« prcdsednik g. Milorad Vujanac, tajnika gg. Milan Mihajlovič in Damjan Rašič, urednika »Narodne Prosvete« gg. Milan V. Popovič in Dušan M. Prica, urednik »Učitelja« g. Vujica Potkovič. Volitev vseh tunkcijonarjev sc jc izvršila soglasno. — Tako »Narodna Pro* sveta«. Bcograjski listi so pa poročali, da je bilo na seji od 37 članov navzočih lc 19, to= rej jih je manjikalo 18, in sicer vseh zastopni« kov vnanjih poverjeništcv. Kakor doznavamo se je za zadevo interesiralo tudi ministrstvo, ki je pozvalo na referat razne učiteljskc oseb= nosti iz Beograda, da so poročali o položaju. Tudi zastopnikom zagrebškega poverjeništva UJU jc bila dana prilika, da so obrazložili položaj na mcrodajnem mcstu. Kakor čuje* mo, se dela na to, da se čimprej sestanejo mcrodajni zastopniki vseh poverjcništcv, da definitivno urede zadcvo. \ — Pojasnilo k poročilom o kongresu UJU. Z ozirotrrna časopisne vesti, da jc pov. UJU Ljubljana odšlo s kongrcsa zaradi levičarsko scstavljcnc liste, izjavljamo, da to nc odgo* varja istini. Pov. UJU Ljubljana jc zahteva= lo, da se nc voli po novih pravilih, doklcr niso odobrcna nova pravila in da ostanc do potrditve novih pravil stari odbor v funkcfji, ki je bil lani v Zagrebu praviino izvoljen za tri leta. O kakem poilitičnem pretchtavanju oscbnosti ni bilo govora. •— Poverjeništvo UJU Ljubljana. — Kaj je s poboljšanjem materijalncga položaja učiteljstvu? »Narodna Prosvcta« od 31. avgusta t. J. prinaša na uvodnem ;mestu sledeče poročilo: »Prcdsednik našega Udruže* nja g. Milan Rabrcnovič je bil 28. pr. m. spre* jet od g. ministra prosvetc in mu je dal pojasnila o stanju v našem Udruženju, o prili= kah in potrebah UJU. Ob tej priliki se je govorilo tudi o poboljšanju matcrijalnega sta« nja učiteljstva. Na podlagi objašnjcnja in za= gotovila g. ministra, da sc bo učiteljskc žcljc in potrebe v tem poglcdu upoštcvalo in ima učiteljstvo v najkrajšem času pričakovati povoljne rešitve tega vprašanja. — Nov kurz v naši državni prosvetni po« iitiki napram nemškim narodnim manjšinam. ¦l'c dni objavijajo listi oficijozno poročilo o novem stališču, ki ga bo vlada zavzela na^ pram našim nemškim narodnim manjšinam. io poročilo znači toimačenje in deino izpres menitev izdanih (zakonitih določb, ki jih vse= bujejo šolsK:i zakoni. Stališčc, Ki bi ga zavzela vlada, naj bi bilo sledeče: »Lojaino držanje nemških narodnih manjšin v naši državi je omogočilo vladi gcnerala Petra Zivkoviča naj* večjo obzirnost do kuiturnih, prosvetnih in sociailnih potreb naših državljanov ncmške narodnosti. Z uvcljavljcnjcm načela največje tolcrance inozemskih elementov v naši na* rodni državi, ki so tudi z dcjanji doKumen= tirali svojo državljansko pripacinost, bo omo= gočen neoviran kulturni razvoj nemške narodne manjšine. Ukrepi, ki jih izvaja vlada gcncrala Zivkoviča sedaj in Ki jih namcrava še izvesti napram nemškim manjšinam, prcd>* stavljajo važen dogodek v odncžaju naše dr« žave do narodnih manjšin, zlasti do nem.ške narodne manjšine. — Izenačenjc v vseh drzavijanskih pravicah je načelo, ki se strogo izvaja s strani sedanjega režima ne samo na= piam našim lojainim državijanom, marveč tudi napram vsem lojalnim inorodnim ele» mentom. To bo nedvomno služilo za še večjo poglobitcv prijateljskih odnošajev med našo kraljevino m Nemčijo tcr bodo odstranjeni vsi vzroki onih malih in drobnih sporov, ki so poprej, zilasti v dobi zadnjih parlamentar« nih režimov, nastali baš v tretiranju nemške narodne manjšine v Jugoslaviji. — Po mero* dajnih informacijah vašega dopisnika bo vla« da generala Živkoviča v nasprotstvu z dose* danjo praKso uvedla z novimi reformami v narodnem in kulturnem življenju nemških narodnih manjšin načelo toleriranja in prizna= vanja nemške narodnosti na ta način, da bo= do o teh vprašanjih odločali roditelji. V ko^ ukor bi prišlo ,v vprašanju narodnosti do spora med šolskimi oblastmi in roditelji, bo o tem odločala komisija, v kateri bosta dva zastopnika šolske oblasti in dva zastopnika manjšinskih roditeljev. Predvideno je tudi osnovanje analfabetskih tečajev z nemškim učnim jezikom, toda pod pogojem, da sc vrši istočasno tudi pouk v narodnem jeziku. Gle« de osnovnih šol je predvideno, da se vrši pouk na nemških manjšinskih šolah do vkiljučno drugega razreda samo v nemškem jeziku, od tretjega razreda dalje pa se uvaja kot obvezen tudi pouk narodnega jezika. Da sc bo doseglo izenačcnje obch jezikov v viš* jih razredih, se bo pouk pospešil. — Nadalje je vlada generala Petra Živkoviča sklenila, da se nemški kulturni organizaciji »Sch^vvaebi« scher Kulturbund«, čegar delovanje je bilo vse do sedaj prepovedano, zopet dovoili na* daljnjc delovanje pod pogojem, da se bo ta nemška kulturna manjšinska organizaclja ba« vila samo s kulturnimi vprašanji ter sc iz= ognila vsake politike in sploh vsega, kar bi se moglo smatrati za prekoračenje programa po ipravilih, ki so ;od oblasti potrjene. V nizu teh reform je predvideno tudi dovoljenjc za osnovanje privatncga učitaljišča nemškc na^ rodne manjšine s pravico javnosti. — Ti ukre= pi vladc gencrala Pctra Živkoviča bodo nas leteli nedvomno na izredno odobravanjc samo pri naših narodnih manjšinah, ne tudi v Nemčiji.« — 2elje dnevnega časopisja ob pričetku šolskega leta. Ncdeljski »Slovenec« prinuša članek pod naslovom »Ob začetku šolskcga leta«, ki zadeva osnovno šoilo. Ker ga marsikdo ni čital in ker je za nas zelo aktualen ga ponatiskujemo ter dajcm<5 učiteljstvu v r*zmišljanje. Članek se glasi: »Tc dni začno osnovne, meščanskc in srednje šole s po« ukom. Zopet pošiljajo starši svoje otroke s skrbjo in nadami v varstvo učiteljev, ki naj jim podajajo znanja, pomagajo naj.pa tudi pri vzgoji. Poudariti moramo, da je vzgojna stran mnogo važnejši-del šolanja kot pa vte= pavanje v glavo raznih znanosti in vednosti. Zato bi bilo potrebno, da se vzgoji naše mla= dine posveča vsa pažnja. Posebno v naših srednjih šolah, kjer se poučuje mladina obch spolov skupaj, jc še poscbno potrebno, poudariti vzgojne momente, ki naj določijo na= ši mladini prave smernice za življenje. Saj vcmo, da je že večkrat zlasti na srednjih šo= lah prišlo mcd mladino obeh spolov do ne= ljubih dcjanj, ki so spravila skrbnc staršc v velike neprilikc. Poscbna skrb učiteljstva bi morala zaradi tega biti, da strogo nadzoruje učencc v šoli, pa tudi izven nje. Dobro bi pa bilo, da bi sc tudi srednjc šole razdelile po spoilu vsaj v mestih, kjer je po več šol iste vrste. — Kakor je vse hvalc vredno, da smo dobili oporo v zakonih, vendar moramo z ob« žalovanjem ugotoviti, da še ni urejena razme. stitev učiteljstva, s čimer bo trpel zlasti za= četek pouka na šolah. Tako se bodo zopet dogajali slučaji, da bo na nekaterih šolah prc^ več učiteljstva, drugod sc pa pouk ne bo mo; gel začeti, ker ne bo učitoljstvo pravočasno na svojih mcstih. Sicer jc v zakonu določcn rok, do katerega naj bi sc razmestitve izvr* šile, vendar ga ni mogoče držati, ker je res nemogoče izvršiti v ministrstvu ogromno delo v kratkem času. Tu bi bilo na mestu, da bi imele banske upravc pravico premeščenja, saj mora ministrstvo itak ctelati po predlogih banskih uprav, ki poznajo ^sptrebc in zahtevc šolstva. S pošiljanjem predlogov v ministr-stva se pa samo zavlačuje de;lo in ovira nor« malen početek šolstva. — Še druga stvar jc, ki nam je na srcu. To so naše meščanske šole. ČudViio se nam zdi, da zakona za te šo!e ni. V zakonu o narodnih šolah poznamo dve vr* sti šol: osnovna šo]a in višja narodna šola. Ni nam znano, v kakšnem odnosu je višja narodna šola z meščansko šolo, ker o tem v zakonu ni ničesar določenega. Znano nam pa je, da so nekateri upravitelji ob koncn !an^ skega šolskega leta vpisovali v višjo narodno šolo in učcncem tcr staršem pripovcdovali, da sta višja narodna in meščanska šola cnakovredni šoli. S tem so zavedli mnoge starše v zmoto. Zato bi bilo v intcresu našega šol.stva, da se to vprašanje reši. Pri nas so se meščan^ ske šole lepo razvijaile, absolventi teh so se posebno izkazali v svobodnih pokljcih, pa tudi v strokovnih šolah so navadno z dobrim uspehom lahko nadaljevali študijc. Zaradi tega bi bilo rcs škoda, ako bi se uniči.e. Zdi se nam tudi umestno pripomniti. da bi bilo predvsem v interesu gmotne strani šolstva, da bi sc v krajih, kjer so meščanske šole, ne otvarjale višje narodne šolc. Meščanska šola naj bi bila pa obvczna za učence, ki jo ob* iskujejo, kakor je bilo to določeno po starem avstrijskem zakonu o osnovni ¦ šoli. — To smo želelr ob začetku šolskega leta v procvit našega šolstva, za katero narod mnogo žrt« vuje.« — Nemorala. Tovariš pride na šolo k šofekemu upravitelju in si ogleduje šolsko poslopje in upraviteljcvo stanovanje, ako bi mu konveniralo, da podvzame korakc za imcnovanje v dotični kraj, ker ima tam v bližini privatno posestvo. Seveda dotično upravitclj« sko mesto ni ne prosto in tuili sedaj nameščeni upravitelj ne misli prositi proe in tudi ni povoda za njegovo premcstitev. Prijazni Ijudje so pa že vedeli navesti kraj, kamor naj bi bil premeščen. Najmilejšl izraz, ki ga moramo porabiti za tak slučaj je — predrz* nost in zasluži vsakdo, ki se poslužuje takih metod za nameščanje, da se mu pokažejo — vrata. — Vabilo na XLI. redno veliko skupščino »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« v ponedeljck, dne 8. septembra 1930. ob 11. uri dopoldne v Ribnici, v telovadnici mcščanske šole. Spbred: 1. Nagovor predsednika. 2. Taj« nikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo (5 članov). 6. Volitev nad« zorništva (5 članov). 7. Volitev razsodišča (5 članov). 8. Proračun za 1930. leto 9. Slučaj= nosti. —• Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Me« toda v Ljubljani«. — Novo mesto. Ponoči 28. avgusta je umrl po kratki bolezni (močna angina in oslabljenjc srca) tovariš v naši pisarni gosp. Anton Lenarčič, ki je došel iz Logatca tu sem pred 4 meseci. Pogreb je bil v soboto ob 17. uri. Našc sožalje! —g Clanom Učit. Samopomoči. V teh dneh dobite položnice za tri smrtne slučaje. Umrli so sledeči člani: Ema Raunachcr, Ljub* ljana, Fran Kocbek, Gornjigrad in MarJJa Živko, Pobrežje pri Mariboru (217. d° 2l9' smrtni slučaj). Članski prispcvek znaša J^a člana '16 Din, za zakonske pare 31 -Djn- . Me pozabite na zaostarike ki so v •poc.tnicah močno narasli! Zamudnikom je poslala dru* štvena uprava v <teh dneh pismene opominc « položnicami. Ne odlašajte z nakazib! — Za zadnje tri smrtne slueajc. so prejeh dedici iz društvene bla^ajnc zncsek 37.335 Din. — Učit. Samopomoč ima koncem avgusta t. 1. 2502 člana, posmrtnina znaša 12.510 Dm.  Usposobljenostni (praktični) izpiti se bodo vršili na državncm moškem učiteljišču v Mariboru dne 25. scptembra ob 8. uri zju* traj, Pravilno opremljene prošnje naj prispo uradnim potom v roke komisije vsaj do dne 20. septembra t. 1. Vse drugo na oznanilni deski državnega moškega učiteljišča. (Prim. »Učiteljski Tovariš« z dne 14. avgusta 1930.). — Zahvala. Mesto cvetja na Kocbekov grob sta poslala g. Joško Bizjak, šolski upra= vietlj v Celju in njegova soproga gospa Fina 200 Din za uboge gornjegrajske šolske otro* ke. Za ta velikodušni dar se jima iskreno zahvaljujc šolski upravitelj Jos. Korban. — Poroka' Dnc 16. avgusta sc je poročil v Škofji Loki g. inž. Tone Komel iz Cclja z učiteljico gdč. Elo Blaznikovo iz Škofje Loke. Mlademu paru želimo obilo sreče! — Poročila sta se v stolni cerkvi v Ma= riboru gospodična Čuček Helena. učitcljica v Grlincih in gospod Prcbevšek Slavko, stavbni inženjer v Mariboru. Bilo srečno! — Učiteljski pevski zbor napravi turnejo po Romuniji. Ob priliki kongresa UJU je predscdnik Učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane tov. Drago Župančič prišel v stik z osebjem romunskega poslaništva in se z njim dogovoril o veliki turneji slovenskega Učitcljskega pevskega zbora po Romuniji. Določil se je termin in koncerti. Najprej se bo priredil koncert v prestolici, nato pa v vseh večjih krajih Romunije. — Učiteljska tiskarna je založila »Uvere= nje o priznani stalnosti, lci se rabi kot priloga k prošnjam za poviške. Stane 50 p.  »Ročni katalog« za leto 1930./31. je iz= šel in ga ne pozabitc naročiti skupno z dru* gimi šolskimi tiskovinami in šolskimi potreb* ščinami. Preurejen je po novih zakonih, ki so izšli v zadnjem času. Posebno bodo upravite= ljc zanimala navodila za scstavo in opremo šolskih računov. — Tiskovino »Uverenje« o priznani stal= nosti v državni službi, ki se jabi kot ,priioga k prošnjam za 4. skupino in 2. stopnjo, je za» ložila Učiteljska tiskarna in stane 0*50 Din. Naročajte gornjo tiskovino! — Državoznanstvo. Dr. Fran Ogrin (Kamnik) je izdal in založil Dopolnilo k »Dr= žavoznanstvu«. To obsega pregled nove dr= žavne organizacije in novih zakonskih pred* pisov, izdanih do konca julija t. 1. (20 strani). Razpored v Dopolnilu je isti, kakor v prvot; ni knjigi, tako da se morejo najti takbj vse nove zakonske določbe glede 'dotične stvari. Prvotna knjiga in DopoJnilo se moreta dati — zaradi enakcga formata — skupno vczati, sicer pa se vlepi slednje v prvo. Cena prvotni knjigi (broširani) je znižana na 20 Din, skup« no z Dopolnilom pa stane 26 Din, samo Dopolnilo 12 Din (brez poštnine). 'Ker je prvot= na knjiga v Jiekaterih delih že zaostaila, je rabljiva le z Dtmolnilom, potrebna pa vsako= mur in primeri-ia kot pomožna knjiga v šo= lah. Dobi sc pri banovinski zalogi šolskih knjig, v knjigarnah in pri pisatelju.