* » m amSt':*- ; . Mm r -: 7 , ♦ mm m - \ • y •’ r : \’y\ Si aV*/ ' •/. fJ % P R 0 T E K T O R RAZSTAVE: NJEGOVO VELICANSTVO ALEKSANDER I. KRALJ SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV. IV. RAZSTAVA NARODNE GALERIJE V LJURLJANI RAZSTAVA CeSke MODERNE UMETNOSTI % DRUSTVO UPODABLJAJOCIH UMETNIKOV „MANES“ IZ PRAGE AVGUST-SEPTEMBER 1924 JAKOPICEV PAVILJ ON PLAKAT RAZSTAYE: ALOIS HR SKA KATALOG NATISNILI I. BLASNIKA NASL. V UUBUANI KLISEJI GRAFICNEGA ZAVODA JAN STENC V PRAGI IN JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI. 0 MODERNA £e§KA UMETNOST. Zgodovina moderne £eske umetnosti je od devetdesetih let dalje y tesni zvezi z umetniskim drustvom, ki je zapisalo na svoj s£it ime genijalnega Josefa Manesa, osvoboditelja 6eske umetnosti od ponizanja in umetniske ozkosrdnosti v prvi polovici devetnaj- stega stoletja. Drustvo upodabljajo£ih umetnikov „Manes“, ki je stopilo v zivljenje leta 1887., je delovalo od za£etkov za okrepitev in poglobitev umetniskega zivljenja na Ceskem v dveh smereh; v svoji kolektivni volji po prerodu umetnosti je Cuvalo tradicijo, a je nje dobrine ocenjevalo in merilo kriti£no, brez nicemurnega samoljubja, odpiralo pa je obenem tudi pogled v Evropo, da bi tokovi svetovne atmosfere razgibali medio ovzdusje pod politicnim in kulturnim pritiskom zive£e dezele. Do leta 1848. se je umetnost na Ceskem razvijala pod enostranskim vplivom sterilne nemske umetnosti in sele to leto, ki je prineslo ceskemu narodu kratek sen o svobodi in samostojnosti, je zrahljalo stoletne vezi, s katerimi je bila Ceska spojena v najblizje nemsko sosestvo. Tedaj je odsel Jaroslav Cermak v Belgijo in Francijo, da se nauci slikar- skih metod zapadne umetnosti in je v tujem okolju postal monu- mentalen pripovedovavec jugoslovanske epopeje, zgodovinske in sodobne, navdusen slikar junaskega zivljenja Crnogorcev in Herce- govcev, izrazajofi na ta nafiin z romanti£no govorico ve6no hrepe- nenje Cehov po svobodi in zivljenju v plemenskem in narodnem duhu. Na zapad je potoval Antonin Chitussi, da osvobodi 6esko krajinarstvo od juznonemske delavniske sheme in da najde pri Barbizoncih klju£ do prirode, gledane z o£esom realista brez predsodkov, ki mu je narava neizdrpen vir slikarskih senzacij. Vaclav Brozik, ki ga je zvabilo akademi£no zgodovinsko slikarstvo, se je sel v Pariz uCit in je postal slikar 6eske zgodovine v njeni slavi in bedi ter se tako uvrstil v skupino svetovnih slikar- jev-historikov, katerih forum je bil oficialni pariski Salon. Toda ze so vzeli romarsko palico v roko tudi slikarji, ki so iskali vir spoznanja izven oficialne in akademiCne umetnosti, Purkine, Pinkas in Barvitius, kiso nasli v krogu revolucijonarnega realizma pod vodstvom Courbetovim ideal v resnici moderne umetnosti. Generacija devetdesetih let se je sesla v novem drustvu upo- dabljajodih umetnikov „Manes“ na programu deskega tradiciona- lizma; poklonila se je tradiciji ze pri ustanovitvi drustva s tern, da je sprejela Manesovo ime kakor tudi s tern, da je izvolila nje- govega dusevnega sina Mikulasa Alesa za prvega in dolgo- letnega 6astnega predsednika. Drustvo je druzilo umetnike raz- liCnega prepri£anja, razne osebnosti, katerih umetniski zna6aj je v mnogih ozirih dolodevala praska sola „Slikarska akademija“ in njeni uCitelji. Toda vsi so hrepeneli po umetnosti, ki bi ustrezala potrebam rasto£e 6eske kulture, vsi so bili ve6 ali manj revoluci- jonarji, streme£i za umetniskim izrazom, ustrezajocim modernemu custvovanju. Prva leta drustvenega zivljenja so bila leta kipenja in vretja, ko so se pocasi oblikovali obrisi lastnega umetnostnega programa. Prislo je neobhodno opredeljevanje duhov, ki je zdru- zevalo konservativce na enem krilu in odbijalo napredno mislefee na drugo krilo. Tudi odpadnikov ni manjkalo, ki so zapustili dru¬ stvo in iskali v drugih umetniskih zvezah zatocisca. Nastop mlajsih in izmena oseb sta sicer spremenila strukturo drustva, a sta tudi koristila celoti, ki se je krepila; kon£no so zmagale tendence, ki so kazale na francoski zapad kot na obljubljeno dezelo prave in fiiste umetnosti. Mlado pokolenje se je na ta na£in popolnoma osvobodilo nemske odvisnosti in pricelo na vso mo6 propagirati francosko umetnost. Kar je bila prej le zadeva posameznikov, si je osvojila cela generacija; naslanjanje na umetnost Mesta Luci je dobilo in- timen in trajen znacaj. Drustveni casopis „Volne Smery“ je bil v propagiranju francoske umetnosti neutrudljiv, na razstavah „Ma- nesa“ so se mnozile francoske kolekcije in dela in po letu 1900. so se utrdile tudi osebne zveze s francoskimi umetniki, od katerih je bil marsikateri ljub in veselo pozdravljen gost „Manesa“ in Prage. Takrat so tudi nastali stiki s francosko kritiko, ki je prispevala izvirne spise v drustveni Casopis (Mauclair, Mourey, Morice, Mer- cereau in dr.). DoCim je naslo slikarstvo in kiparstvo zanesljivo oporo v francoski umetnosti, se Ceska arhitektura ni mogla obrniti v to smer. Do konca devetdesetih let je obvladovala Cesko tvorbo stilnemu historicizmu udana arhitektura, ki je temeljne stavbar- ske probleme resevala rokodelsko in skrbela le za zunanjo opremo proCelja in notranjosti. Umetnost, ki je dosegla umetniski visek v stavbi Narodnega gledalisCa Josefa Zitka, je propadla v ge- neraciji epigonov; stilni eklekticizem je bujno rastel v snovno in formalno neCistem dekorativnem luksusu stavb, ki so bile zdaj go- tisko, zdaj renesanCno ali baroCno nasarjene. Nemec 0 h m a n n , ki je bil uCitelj arhitekture na umetno-obrtni soli, je nekoliko mo- derniziral historiCno oblikoslovje te arhitekture s tem, da je za- nesel razkrojne principe dunajske „Secesije“ v Cesko eklekticno arhitekturo. Toda njegov nebrzdani, nestalni temperament ni bil zmozen izvesti neobhodno potrebnega cisCenja stavbarske tvorbe z dosledno uporabo principov, ki so takrat priCeli potresati tradi- cijo. Iz Anglije je presla nova tendenca cez Belgijo na kontinent, nasla med mladino privrzencev in ze so se ustvarjala okrozja v raznih dezelah srednje Evrope. Za Cesko je bila sreca, da je nasel Dunaj v Ottonu Wagnerju osebnost, ki je bila zmozna ustvariti umetnisko sredis6e, v katerem sta se hitro izkristalizirali teorija in praksa nove arhitekture na lokalno karakteristi£en nafiin; v njem je zrastla sola, zmozna razsirjati novi nauk o snovi in obliki v sirsem okrozju. Iz Wagnerjeve sole je izsla generacija, ki je odlo- £ilno vplivala na usodo srednjeevropske arhitekture; Olbrich, Hoffmann, Kotera, Plefinik so imena ucencev, ki so sli sejat seme no vega nauka. Prihod Jana Kot£re v Prago kot naslednika Ohmannovega je pomenil odloden obrat na boljse. Propagiral je nauk svojega uditelja in druzil lastnosti propagatorja z lastnostmi resni£no tvornega umetnika ter si zasluzil s svojim delovanjem in tvorbo naslov utemeljitelja ceske moderne arhitekture. Kot arhitekt je ustvaril Cesko monumentalno in zasebno arhitekturo, ki se je vclenila v moderno svetovno umetnost kot kvalitativen Clen; kot ucitelj je vzgojil generacijo, ki je bila zmozna nadaljevati razvoj mladih umetniskih tendenc. Koterovo stremljenje se je se okrepilo s prihodom njegovega tovarisa Josipa P 1 e 6 n i k a kot nasled- nika na stolici arhitekture na umetno-obrtni soli. Mojster stroge forme in glasnik metodifine discipline je dovrsil vzgojo mlade ge- neracije, ki s ponosom in hvaleznostjo priznava svojega mojstra. Koterovi u£enci Otokar Novotny, Josef Gotar, La- dislav Machon, Josef Kalous, njegovi sledniki An¬ tonin Engel, Pavel Janak, Bohumil Hiibschmann in dr. tvorijo starejso plast modernih arhitektov, s katero se tesno druzi mlajsa plast, kjer stevilo Plefinikovih u£encev ni majhno. Po umetniski strani je 6eska arhitektura nekoliko prehitela razvoj kiparstva in slikarstva, ker je bila v sluzbi principov, ki so dopuscali obfiutek in razpolozenje le v omejeni meri. Do6im se je v Koterovem razvoju pojavila impresijonistiCnemu razpolozenju dobe ustrezajofia tendenca le za prav kratek 6as, je obvladal impre- sijonizem kiparsko in slikarsko delo za dolgo dobo. Cesko kipar- stvo je priznalo prav kmalu svojo ljubezen do Francije. Klasik te umetnosti Josef Myslbek, idealom upodabljajo^ega rene- sancizma udan umetnik, je iskal potrdila svojemu razvoju pri moj- strih francoske oficijalne plastike in si sam s pomo£jo svojega ge- nija priboril monumentalno formo ter za vedno zbrisal s Ceskega kiparstva znake provincijalne omejenosti. Po vecini je izsla iz moj- strove sole generacija, ki je sprva priznavala nauk svojega ucitelja, pozneje pa je pod pritiskom zapadnega realisti£nega vala pricela boj proti njegovi umetnosti; dolzila je renesancistifini realizem, da je postal priprega akademifrne onemoglosti in umetnosti, ki ji je zivljenje tuje. Zatajili so Myslbekovo zahtevo tektonifino trdne forme, strnjene v obrisih in telesnosti, proti nji so postavili sliko- vitost nemirnih obrisov, slikovito razbrazdanih in v svetlobi ucin- kovitih teles. Igra nemirnih modelacijskih valov, slikovito vznemir- janje povrsine form je postalo vzor. Zavrzena sta bila Myslbekov idealizem in historicizem, priprosta resnicnost, vsakdanji pojavi obcnega zivljenja so bili proglaseni za edini vir umetniske inspira- cije. Umetnost, ki je hotela podajati izraz osvobojene dlovecnosti in ki je odklanjala literarno in historifino vsebino, je vendar pa- dala znova in znova v skusnjavo, stopiti v razmerje s snovmi, s katerimi je podjarmljeni narod hranil svojo narodno zavest in iz njih Crpal krepfiilo svojih nad. In tako je v svojih principih tako revolucijonarna generacija hotela uveljaviti novi slog tudi pri mo- numentalnih nalogah. Dotim je zmagala v plaketi, reliefu in v re- alisticnih snoveh, je odrekla v delu monumentalne stroke. S a - 1 o u n o v spomenik za Husa in Suchardov spomenik F. Pa- lackega sta dokazala, da manjka impresijonistiCnemu realizmu mlade generacije smisel za sintezo forme in za resnicno monumen- talno koncepcijo. Obsojani in navidezno premagani Myslbek je pa zmagal z delom svoje starosti, s spomenikom sv. Vaclava na Vac- lavskem trgu, nad svojimi uCenci. Leto 1902., leto prve kolektivne razstave A. Rodina v Pragi, je pokazalo mladim kiparjem, kje je ognjis£e moderne umetnosti in kdo je njen mojster. Jos. Maratki se je posrefiil vstop v Rodinovo delavnico, v kateri je postal uCenec mojstrov sodelavec, Bohumil Kafka je zivel leta in leta v Parizu in postal tudi v Franciji znan in priznan umetnik. Krepilo se je umetnisko spozna- nje, delo se je zlahtnilo in Ceski kiparji so pod francoskim vplivom kmalu spoznali smisel novega realizma. Frantisek Bllek je izrazal v novi formi tragiCno veli6ino postav in idej fieske zgodo- vine, meditativno nagnjenje je pa privedlo njegovo tvorbo celo v dezelo nabozne in misti£ne vizije. Doba impresijonisti^nega realizma ni trajala dolgo. Y Mysl- bekovi soli je dorasla nova generacija, ki je hrepenela skupno s po- impresijonisti£no reakcijo po resni£ni plasticni formi, velepotezni, prijetni in strnjeni, generacija, ki ji je bila beseda sinteza odre- silno geslo. Ti mladi so rehabilitirali starega mojstra, in ceprav niso mogli obnoviti njegovega kiparskega ideala, so vendar napredovali v razvijanju njegovega nazora o snovi in obliki. V tej generaciji si je priboril vodilno mesto Jan Stursa, ki je ze v svojem mladostnem delu pokazal izreden kiparski smisel in 6igar plodoviti razvoj se je izoblikoval v tvornem delu, ki zma- guje monumentalen spomenik in portret, preprosto resni£nost in poeticno vizijo z enakim mojstrstvom. Njegova kiparska roka prica o sintetiku, ki nadaljuje delo svojega uCitelja in zmagovalno vodi razvoj sodobnega kiparstva. Ta prerojeni kiparski smisel imajo tudi Stursovi tovarisi: Otokar Spaniel, eminenten medaljer in portretist, Ladislav Kofranek, Karel Pokorny, La- dislav Benes, sami Myslbekovi ucenci. Stremljenje po skrajni enostavnosti in semtertje celo po abstraktno skovani nadaljujejo v svojih delih najmljajsi Stursovi ucenci Karel Dvofak,J. Lau¬ da, Bretislav Benda in Josef Jirikovsky. Vsi ti so le del nadepolnega pokoljenja, ki je sele nedavno vstopilo v javno zivljenje. Posebno mesto zavzema v sodobni generaciji Otto Gut- f r e u n d , ki se je u6il v Franciji in se, izhajajoC iz Bourdellovega naturalizma, vdal upodabljajofii abstrakciji ter apliciral v kiparski snovi tudi ideje kubizma. Poslednja leta pomenijo zanj vrnitev k prirodi, ki jo osvaja s pozornim odesom analitika forme, preva- jajo6 svoja opazovanja v enostaven in sumariCen tvor. Mladi pokret devetdesetih let se je raznoli6no oblikoval v slikarski stroki, ki se je takrat otresla rednistva Akademije in iskala novih potov k izrazu v soglasju s 6ustvovanjem in nazira- njem dobe. Mladi slikarji so odklonili solsko doktrino in sli v smer individualizma, zaupajod bolj svojemu instinktu kot pa solskemu nauku; proti njeni disciplini in metodi so si izvolili svobodni na6in izrazanja. Generacija se je sprva oprijela gesla plenairizma v zmot- nem mnenju, da gre tu za resni£en umetniski program. Hoteli so prestrezati prirodo in resniCnost neposredno, hrepeneli so po barvi in svetlobi in nad vse ljubili razpolozenje, fiustveno ganjeno stanje duse pred raznimi dobami dneva in leta, y prirodi prezivljenega. Zdaj poganski panteisti, zdaj literarno ganjeni simbolisti, so se stri- njali y volji, pronikniti v ustroj prirode potom skrbnega opazova¬ nja muhaste igre barvaste lu£i in povdarjati v izrazu razpolozenje bude6e Cinitelje. Tako so se po ovinkih razvijali v impresijoniste ne da bi vedeli, da se je na zapadu ze izoblikovala umetnost, ki je definitivno resila probleme, vznemirjajofie njihove glave. Iz Fran- cije so prihajala v Prago prej dela epigonov impresijonizma, kot pa delo njegovih mojstrov. Besnard, Aman-Jean, H. Martin, Le Sidaner so bili tu prej znani in obfiudovani, kot pa Manet, Monet, Degas in Renoir. A dobicek je bilo ze spoznanje, da je Francija dezela slikarskega genija, ki vodi razvoj in zgodovino umetnosti, ki je bil Ceski nje smisel in temelj zaradi nemskega okolja dolgo ne- jasen. „Volne Smery“ so zacele sistematicno prinasati dela fran- coske umetnosti v reprodukciji in ze 1. 1902. je bila otvorjena raz- stava, v kateri so se pojavila imena Monet, Degas, Renoir, Carriere, Puvis de Ghavannes, M. Denis in dr. Spoznavanje francoskega sli- karstva se je poglobilo ob pogostih obiskih 6eskih umetnikov v Franciji in ob daljsem bivanju v Parizu, tako da je bilo kmalu mo- gode potom nove razstave francoske umetnosti seznaniti Cehe z najboljsimi umetniki Francije ter razstaviti njihova kvalitetna dela (razstava 1908). Impresijoniste, njih predhodnike in naslednike, pozneje tudi te, ki so zaCetniki reakcije na to smer (Van Gogh, Cezanne), je Praga s svojimi umetniki spoznala in ocenila. Car okolja je priklenil nekatere mlade Cehe v Parizu za daljso dobo nase, nekatere tudi za vedno. Frantisek Simon se je tarn udomatil, ker je ljubil sum bulvarjev, zivljenje kavaren in plesnih dvoran, krasoto vrtov in nasadov in bliznje morje. Z gorecnostjo je slikal in se vglabljal v intimno atmosfero pariskega zivljenja, hitro je nasel primerno sredstvo, da utelesi svoje doziv- ljaje v naravi mesta in njegovem zivljenju: grafiko, posebno barvno radiranko, ki mu je kmalu pridobila mednarodnih ljubiteljev. Hugo Bettinger in Karel Spillar stasiv Parizu iz- brusila slikarski pogled in se nau6ila ceniti slikarsko plat pojavov, ustrezajodih resni£nosti ali pa izvirajodih iz idealnih predstav po- eti6ne vizije. Oba sta presla od realizma, ljubecega preproste in male scene, k monumentalnemu slikarstvu, ki idealno 61ovesko postavo razvija v arkadi£ni krajini. V generaciji „Parizanov“ za- vzema 6astno mesto Viktor Stretti, slikar fine, intimne note in uspesen v portretu. 2 njimi se je druzil prerano umrli Milos Jiranek, slikar in teoretik obenem, pisatelj finega okusa in bistrega pogleda, tip generacije, ki je stremela za tern, da bi bili ceski umetniki tudi umetnisko „dobri Evropejci‘\ Isto tragicno usodo kratkega zivljenja in nedokoncanega razvoja je imel Her¬ bert Masaryk, sin prezidenta Ceskoslovaske republike, ki je ostavil ve£ kot samo zafietke resnega dela. K doslednemu izrazanju impresijonisticnih principov je do- spel slikar, 6igar razvoj se je vrsil brez opore v vzorih in brez stika s tujino, Antonin Slavl6ek, najve^ji ceski krajinar, ki je bil priklenjen na rodno zemljo z ljubeznijo fanatika. Sprva je bil krajinar, ki isce slikovitosti motiva, kmalu pa je presel k nacinu slikanja, 6igar cilj je bil v prepisu barve, svetlobe, atmosfere in je na koncu svojega zivljenja dosegel slikarsko metodo, s katero je lahko obvladal tudi slike panoramaticne velikosti. Njegovi pogledi na Prago so najsmelejsi koraki impresijonizma na poti k monu- mentalni formi. Enakost umetniskega nazora, prijateljstvo in sode- lovanje je vezalo s Slavlfikom Antonina Hudecka, liri- £nega ljubitelja prirode, ki je razsiril svoje zanimanje tudi na izven- ^esko krajino in potoval zdaj k juznemu morju, zdaj k Baltu, dokler ga ni v poslednjih letih zvabila resna krasota Alp in Tater, V zaCetku je bil vdan ubranostnemu Caru krajine, sedaj pa isfie prej njenega znaCaja in duse, izrazajoC se z ulomkom in velepotezno formo. Tudi Bohumil Dvorak, slikar podkrkonoskih kra- jev, je prisel od razpolozenjskega slikanja k podajanju krajine in se bavi slikarsko bolj z njenim jedrom, kot pa z zunanjo povrsino. V generaciji devetdesetih let sta zrasla dva pojava eminentnih slikarjev, ki sta se okoristila z lekcijami impresijonizma, obenem pa sta si ze izbrala impresijonizmu tuje cilje. Jan Preisler, mojster barve, se od zaCetka svojega razvoja ni zadovoljeval le s prepisom dojma in barvne analize v njem; odklanjal je materija- listiCni kozmiCni nazor, ki so ga razglasali impresijonisti. On, rojen idealist, se ni dal zapeljati po krasni liniji, Ceprav je bil izreden risar, niti po Cutni krasoti barv, Ceprav jo je razumel kot nihCe drugi. Stremel je za sintezo linije in barve v monumentalni kompo- ziciji, prezet s panteistiCnim nazorom sveta in zivljenja, Cigar veliCino in krasoto je prepesnil. Zasanjani svet in zivljenje, obvla- dana s harmonijo umetnikove vizije, sta utelesena v slikah, z mo6- nim kompozicijskim ritmom spetih, v katerih irealna barva, ki se ze dotika ekspresijonistiCne stroke, smelo napada oko, sluze£a hotenemu izrazu. Proti zasanjanemu idealistu Preislerju je M a x Svabinsky tip zdravi krasoti pozemeljskega zivljenja vdanega umetnika, ki jo povzdiguje v sfero poeti£ne eksistence, ne da bi se oddaljil od resniinosti. Prevzet od 6utne drazesti linije in barve, je iskal sprva koloristifinih efektov v intimnem ozracju interieura; tvoril je delikatne slike s peresom, akvarelom in v oljni tehniki. Njegov cenilni pogled in sigurnost o6esa sta napravila iz njega prvovrstnega portretista. Razsiril je svoja upodabljajoCa sredstva z grafiko in izraza zivljenske bakanale nadaljujoc prekinjeno raz- vojno crto, ki jo je s svojim delom podal Josef Manes. Cutni Car zenstva, fiziCna krasota zivljenja v harmoniji z vesoljnostjo, je te- meljni ton njegovih slik in graficnih listov, v katerih je formalno spoznanje stopnjevano do vrhunca, ki je sploh umetniku dostopen. NajmoCnejsi pojav v generaciji devetdesetih let zori zdaj udobno v polno mojstrsko visino. Proti impresijonizmu, ki je v edinem Slavicku nasel vernega in doslednega apostola, se je zacul protest v generaciji, stopivsi v prvem desetletju tega stoletja v javnost. Mladi umetniki, zdruzeni v „Osmi“ (zaCetno Stevilo skupine je bilo 8 clanov) so iskali v tesni zvezi s francosko umetnostjo poti k sintezi, naslanjajoC se na Cezannea, Van Gogha in isCoC koristi tudi pri starejsih umetnikih. Intelektualni vodja skupine Emil Filla in raziskujoCi teoretik Bohumil Kubista, Cigar zgodnja smrt je resnemu umetniku onemogoCila dozoretje, sta skupaj zVincencem Benesem, Antoninom Prochazko, Otokarjem Kubinom, ki se je zdruzil v Parizu s francosko kulturo (Coubine), izsla iz revo- lucijonarne skupine kot osebnosti, ki so si pridobile priznanje v danasnjem umetniskem zivljenju. Filla je izsel iz ekspresijonizma, v katerem sta mu bila glavna uCitelja Daumier in Greco, in dospel do metode kubizma, ki mu ne manjkajo moCni osebni znaki. Na kubizmu lepi tudi Prochazka. Klub „Osma“ je vstopil po svojem razpadu v „Manesa“. Izzval je v tern drustvu krizo, ki je povzro- cila secesijo in ustanovitev novega drustva „Skupine upodabljajo- Cih umetnikov“, konCno pa je sklenil definitivno spojitev z „Ma- nesom“, ki se je z vstopom mladih prerodil in razvojno prenovil. DopusCajoC polni, neomejeni razvoj individualitet, druzi danes „Manes“ moderne umetnike vseh smeri, bdi strogo nad delom vsa- kega posameznika in temelji na principu umetniske kvalitete. Po- leg odloCnih kubistov Fille in Prohazke zdruzuje drustvo ekspre- sijoniste vseh nijans, Vaclava Spalo, slikarja, v katerem se pomembno javlja narodna nota, Oldricha Konicka, umetnika z razvitim kompozitoriCnim smislom, Slavo Ton- d e r o v o , slikarico z darom bistrega pogleda in sigurno roko, Bozeno Jelinkovo, ki se v nje zensko neznem delu javlja v francoskem okolju pridobljena slikarska disciplina. Mnogi slikarji, ki so se v zacetnem razvoju odlikovali z radi- kalizmom in verovali v sisteme upodabljajoCe abstraktnosti, so se vrnili na pot prirode in resnicnosti. Otakar Nejedly, u£e- nec SlaviCkov in v prvi fazi svojega razvoja impresijonist, je pre- delal pod vplivom svojega prijatelja Vincenca Benesa kubizem, pa se je vrnil k realizmu, kjer isCe v zakoniti stavbi prostora in oblike, v strogi odmerjenosti valeurjev in barve smisel slikarjeve naloge. To tendenco ima tudi Vincenc Benes, ki je, opustivsi kubi¬ zem, nasel skupne tocke s Slavickovo umetnostjo in s Cesko pre- teklostjo; kakor v delu Nejedlega zveni moCno tudi v Benesevem delu tradicijonalizem, ne da bi postal reakcijonaren in razvoj za- virajoC Cinitelj. Preko vsega evropejstva se oglasa v tej generaciji lokalna nota k besedi, ki jo lahko cujemo tudi v delu Jana Trampote, Cigar slikarskemu oCesu in srcu je Ceska krajina priljubljen predmet. Pred nedavnim Casom se je prijavila k delu v „Manesu“ ge- neracija najmlajsih. DoCim jeJan S 1 a v i C e k v zvezi z prejs- njo generacijo, isCejo Frantisek Muzika, Bedrich P i - skat in Alois Wachsmannv skrajni osvoboditvi forme svoj slikarski ideal in se brez strahu odpovedujejo vsem dobrinam rafinirane slikarske tehnike in metode. Dela, ki jih predlagajo jav- nosti, so obljube, njih izpolnitev pa spada v njihovo mosko bo- doCnost. V Ceski upodabljajoCi kulturi je grafika pomembna in dra- gocena postavka. Ceprav leze korenine Ceske grafike v starejsi dobi, se je kontinuiran in ploden razvoj priCel tudi pri nji sele v devetdesetih letih, ko je utrjeni stik s Francijo seznanil Ceske umetnike s tehniko grafiCnega dela in jim pokazal tudi uspehe mo- derne umetnosti v tej stroki. Bilo je ze omenjeno, da je imel T. F. Simon na tern polju uspehe, treba pa je pripomniti, da so bili v tej generaciji se drugi umetniki, ki so se spojili z umetnisko kul- turo tujine in dosegli zmago. Frantisek Kupka seje razvil v Parizu v grafika - ilustratorja svetovnega imena, V o j t e c h Preissig je zivel v Parizu in se zasidral v Ameriki kot priznan in iskan umetnik. V Pragi je razsirjal T. F. Simon smisel in lju- bezen za grafiCno delo in v trenotku, ko si je izbral Max S v a - b i n s k y grafifino tehniko za svoje glavno izrazno sredstvo, je postala Ceska grafika umetnost, ki si je pridobila svetovno pozor- nost in priznanje. Ni je tehnike, ki bi je ne obvladal z mojstrsko roko; doCim je v minuli dobi ustvaril svoja najvecja dela v radi- ranki, se je v poseldnjih letih poprijel z vso pozornostjo lesoreza in ga povzdignil do umetniske visine, kakrsne v svetovni umetnosti od davnih dob se ni dosegel. Zbor slikarjev-grafikov je velik in nje- govo delo je mnogostransko. DoCim stopa Stretti-Zamponi po Simonovi poti k barvni radiranki in akvatinti, obdelujoC po- sebno krasoto slikovite Prage, tvori Viktor Stretti tudi gra- fiCno in margine svojega slikarskega dela. Jan Konupek tvori z iglo cikle, vabi ga zdaj dramatifino, zdaj baladiCno zivljenje moj- strskih del svetovne in Ceske literature, ki dobivajo v grafiCnih listih novo zivljenje. Grafik-pesnik redke Custvene globine govori v listih Antonina Majerja, kateremu je ceska kmetija vir neizCrpne inspiracije. GrafiCna kultura, ki se je okrepCala po na- stopu Svaibnskega kot udtelja na grafi&ni stolid, je stopila v fazo usmerjenega razvoja z generacijo najmlajsih, brez izjeme ucencev Svabinskega, med katerimi sta Vladimir Silovsky in Jan Rambousek ze zrela in individualno izoblikovana umetnika. V dorasfeajod generadji, ki pogumno isce umetniske resnice, ustrezajofie njeni mladosti in dusevnim lastnostim, se razvija umet- nisko zivljenje kaj mnogovrstno. V vseh strokah upodabljajo£e umetnosti, v arhitekturi, v kiparstvu in slikarstvu se gibljejo nove sile, ki se odlikujejo z resno voljo in bude nade za bodocnost. Vseh teh sil ne druzi drustvo upodabljajodh umtenikov „Manes“, ki predlaga dela svojih clanov v Ljubljani bratskemu narodu v pre- sojo. Ta razstava ne odpira popolnega pogleda v Cesko upodablja- jo£o umetnost, kaze pa, kakor menim, nekaj dragocenih strani ie- ske umetnosti, ki jo je narod pristeval k svoji najvefiji nravni po- sesti v dobi pritiska in ponizanja in ki jo smatra tudi v dobi osvo- boditve za nravnega poroka trajne svobode. Antonin Matejdek. (Ponatis iz „Zbornika za umetnostno zgodovino“ 1924, st. 3. — Iz ceskega rokopisa prevel Francd Mesesnel.) SEZNAM DEL CENE DEL IN VSA POJASNILA PRI BLAGAJNI. PRODAJO POSREDUJE NARODNA GALERIJA V LJUBLJANI. SLIKE, A KVA RE LI IN PASTELI NEJEDLY OTOKAR PRAG A PLASTIKA BENDA BRETSLAV 84 Polakt 85 Dekliski akt BENES LADISLAV 86 Lastni portret iz leta 1916 87 „Plemenitost“ 1916 88 Portret inz. K. 1920 DVORAK KAREL 89 Lastni portret 90 Studija akta 91 Bratov portret 92 Portret kiparja O. Spaniela GUTFREUND OTTO 93 Portret ministra drja. E. Benesa HOREJC JAROSLAV 94 Skica za portret 95 Penelope JIRIKOVSKY JOSEF 96 Pastir6ek KAFKA BOHUMIL 97 Poljub 98 Po kopeli PR AG A bron bron bron bron mavec P R A G A bron mavec kolor. mavec bron P R A G A bron P R A G A zgana ilovica zgana ilovica P R A G A zgana ilovica P R A G A bron bron GRAFIKA 223 Plavzi v Yitkovicah 224 Nocturno 225 Prebiranje zlindre 226 Ostravski dimi 227 Krajina ob Ostravici 228 Izlivanje zlindre 229 Portret gospe M. radiranka radiranka radiranka radiranka lesorez lesorez lesorez STRETTI VIKTOR P R A G A 230 Na normanskem obrezju 231 Dunajski nocturno 232 Hrad£ani pozimi 233 Glava starca 234 Vefier na Vltavi 235 Tower-Bridge 236 Slovakinje 237 Na Temzi I 238 Na Temzi II 239 Ostende, Petite plage 240 Ostende, Grande plage 241 Prihod prezidenta Masaryka 242 Plesna dvorana 243 Jezdec v viharju 244 Malajska plesalka suha igla radiranka radiranka mezzotinto barv. akvatinta barv. akvatinta litografija litografija litografija od avt. kolor. litogr. od avt. kolor. litogr. v Prago dvobarv. litogr. dvobarv. litogr. barv. monotipija barv. monotipija STRETTI-ZAMPONI JAROSLAV PRAGA 245 Masarykovo nabrezje v Pragi 246 Malostranski trg v Pragi 247 Karlov most v Pragi 248 Miklavzev semenj 249 Barke v Benetkah 250 Sv. Tomaz v Pragi 251 Ceska vas akvatinta akvatinta akvatinta akvatinta akvatinta akvatinta akvatinta 223 Plavzi v Vitkovicah 224 Nocturno 225 Prebiranje zlindre 226 Ostravski dimi 227 Krajina ob Ostravici 228 Izlivanje zlindre 229 Portret gospe M. radiranka radiranka radiranka radiranka lesorez lesorez lesorez STRETTI VIKTOR P R A G A 230 Na normanskem obrezju 231 Dunajski nocturno 232 Hrad£ani pozimi 233 Glava starca 234 Veder na Vltavi 235 Tower-Bridge 236 Slovakinje 237 Na Temzi I 238 Na Temzi II 239 Ostende, Petite plage 240 Ostende, Grande plage 241 Prihod prezidenta Masaryka 242 Plesna dvorana 243 Jezdec v viharju 244 Malajska plesalka suha igla radiranka radiranka mezzotinto barv. akvatinta barv. akvatinta litografija litografija litografija od avt. kolor. litogr. od avt. kolor. litogr. v Prago dvobarv. litogr. dvobarv. litogr. barv. monotipija barv. monotipija STRETTI-ZAMPONI JAROSLAV PRAGA 245 Masarykovo nabrezje v Pragi akvatinta 246 Malostranski trg v Pragi akvatinta 247 Karlov most v Pragi akvatinta 248 Miklavzev semenj akvatinta 249 Barke v Benetkah akvatinta 250 Sv. Tomaz v Pragi akvatinta 251 Ceska vas akvatinta 252 Notre Dame, jesen 253 Notre Dame, pomlad 254 Corte Nuova v Benetkah akvatinta akvatinta akvatinta SIMON T. F. PRAGA 255 Dvoris6e praskega gradu 256 Reims, Na razvalinah mesta 257 Reims, V razvalinah 258 Reims, Procelje katedrale 259 Romanski most v Ronde 260 Toledo na Spanskem 261 Alhambra v Granadi 262 Oravski grad, Slovasko 263 Grad Stre6no, Slovasko 264 Karlov most in Hradcani pozimi 265 Pariski knjigarji 266 Pod mostom v Parizu radiranka radiranka radiranka radiranka radiranka radiranka radiranka radiranka radiranka barv. radiranka barv. radiranka barv. radiranka SVABINSKY MAX PRAGA 267 Josef Manes 268 Zlat veder 267 Avtorjev portret 270 Poldan v avgustu 271 Bukolika I 272 Bukolika II 273 Mitus 274 Y gozdu 275 Plakat avtorjeve jubilejne razstave VI K KAREL 276 V Tatrah 277 Colni na obrezju 278 Valecov 279 Trosky od vzhoda lesorez lesorez lesorez lesorez radiranka radiranka radiranka mezzotinto TURNOV lesorez lesorez lesorez lesorez 280 Most na Valdstynu 281 Starotesko posestvo 282 Trosky 283 Hradfcany 284 Sarka 285 Jablane v sadovnjaku 286 Na poti VONDROUS J. C. 287 Sv. Jakob v Antwerpnu 288 Sv. Martin v Ypres 289 Trije mlini v Zaandamu 290 Tyn po no£i 291 Sv. Vid v Pragi 292 Staromestni mostni stolp ARHITEKTURA GOCAR JOSEF 293 Pro£elje banke Csl. legij v Pragi 294 Portal banke Csl. legij v Pragi 295 Vestibul banke csl. legij v Pragi 296 Blagajne banke csl. legij v Pragi 297 Mlin bratov Winternitz v Pardubicah 298 Brnenska banka v Pragi 299 Portal brnenske banke JANAK PAVEL 300 Krematorij v Pardubicah 301 Tovarniska hisa J. Sochorja v Kraljicinem Dvoru 302 Tovarniska hisa J. Sochorja v Kraljicinem Dvoru 303 Krematorij v Pardubicah 304 Krematorij v Pardubicah lesorez lesorez lesorez lesorez lesorez lesorez lesorez PR AG A radiranka radiranka radiranka radiranka radiranka radiranka P R A G A PR AG A KALOUS JOSEF P R A G A 305 Talni na£rt in glavni pogled na magistrat v Zlinu 306 Talni na6rt in glavni pogled na krematorij 307 Talni na6rt in glavni pogled na Vinohradsko cerkev 308 2 reza Vinohradske cerkve 309 Perspektivni rez notranjsCine Vinohradske cerkve MACHON LADISLAV PRAGA 310 Pro6elje 6eske komercne banke v Pragi 311 Perspektivni pogled na solo v Rybarih 312 Perspektivni pogled na solo v Postoloprtih 313 Perspektivni pogled na zgradbo postnega in telegrafskega rav- nateljstva v Pardubicah NOVOTNY OTOKAR PRAGA 314 Uciteljske hise v Pragi 315 Hisa drja. C. Zemanka v Holicah 316 Sten6eva hisa v Pragi 317 Telovadnice v Holicah in Rakovniku 318 Konkurencni nacrt za dom umetnikov v Brnu 319 Konkurencni nacrt za gledalisce v Mor. Ostravi 320 Telovadnica v Rakovniku 321 Na6rt za drz. trgovsko solo v ML Boleslavi 322 Nacrt za 6esko opero v Pragi 323 Interijeri razstave Zveze csl. dela O. Nejedly, Preklana bu’kev. V. Benes, 2ena O. Konicek, Boka Kotorska wm Muzika, Kosilo na polju. . Kafka, Sedeca zena. J. Stursa, Po6ivajo£a plesalka r K. Dvorak , Portret kiparja Spaniela B. Benda, Polakt. M. Svabinsky, Zlat vecer. ' • * I. Konupek , Iz cikla „Dantejevo Peklo“. / R. Kremlicka, Vascanka. I. Rambousek, Na delu (ciklus „Na dnu“). iimimi; i mum i / n.fimnmmmu! Novotny , Telovadnica v Rakovniku Jandk, Krematorij v Pardubicah. I. Gocdr, Procelje banke csl. legij • • mm mm i' 1 ; • « \ • • ^ 1 L *•. ‘ • > SM t -U , . ■ «:• .'.(i ft » ’ V ‘ ii • - * >■ i • * • * . • -• . v.kKji' iR’.lX 1 *. v, 1 . * Vr.fr - ' 3!^ ,'• /j-r.- uv^ .* i- k. V*’ f.V. ' rf V >•■ * m ■X ' ** ’• ;fc >V • * toi ; • •-' ' p : -(‘IK ?;$ jj i A”.i0Sp^'i • . wm HKiSHI’.VraK ;i$S * * i-feii «; ummi’ :mm ' •V \ r, ; • . • **Y V * ^ •> ‘ • : ■ - - ' ... ' .'. .... .. ! • '-‘i:' ••'• - .- _—■—.U— TW V