Naše narodno prosvetiio delo. Javne šolske ljudske knjižnice. —pk Prva javna šolska knjižnica v Marlborski okolici. Razglasi na šolskem poslopju in po občinskih razglasnih deskah naznanjajo prebivalstvu, da se je za Radvanje otvorila »Javna šolska knjižnica«, iz koje se i74.osojujejo knjige vsak dan popoludne (v poletju samo ob nedeIjah). Do leta 1919. je v Radvanju docela nemška osnovn.i šola z bogato SUdmarkino knjižnico in z raznimi prireditvami s sodelovanjem Šulferajna ponemčevala prebivalstvo. Nemško šolo je na5a vlada leta 1919. ukinila ter jo pretvorila v slovensko, ki ni premogla niti ene slovenske knjige. Vztrajnemu delu šolskega vodje Radoslava Knailiča se je vkljub pasivnemu zadržanju domačega prebivalstva posrečilo nabrati primerno vsoto. (Zbirka otrok, darovi Mariborskih denarnih zavodov, takozvani klerikalni zavodi se prošnji niso odzvali, okrajna glavarstva v Maribou in Pokrajinske uprave v LjubIjani). Knjižnica se je otvorila dne 17. decembra 1923 na dan rojstnega dne Njega Vel. kralja Aleksandra. Do 10. januarja 1924, t. j. v dobrih treh tednih se je proti nagradi po 1 Din in po pol Din izposodilo 200 knjig, kar dokazuje, da se začne prebivalstvo za slovensko knjigo zanimati. Knjižnica obstoji iz oddelka za otroke, za mladino in odrasle ter šteje 437 vezanih slovenskih knjig, nevezane se ne izposojajo. Žalibog so posamezni oddelki nepopolni, ker po knjigarnah ni dobiti manjkajočih knjig. Ta okolnost sili šolsko vodstvo, stopiti pred svoje tovariše in tovarišice z rodoljubno prošnjo, naj bi mu med prebivalstvom svojega šolskega okoliša našli in darovali oziroma proti zmerni ceni odstopili sledeče knjige: Slovenske Matice a) Knezove knjižnice III. do VI.,, VIII. do XXI. XXIII. itd. zvezek, b) Zabavne knjižice I., 11., IV. do VIII., X. do XXV. zvezek in od XXVII. zvezka vse naprej; Krajčeve Narodne biblioteke 17., 18., 35., 39. do 56., 64 snopič itd. naprej, potem Ljudske knjižnice od XVI. zvezka naprej; Zbirke slovenskih povesti od 5. zvezka naprej; »Prosveti in zabavi« od 4. zvezka naj)rej; Narodne knjižnice Zvezne tiskarne od 33. zvezka naprej; »Narodne založbe Celjske« od III. zvezka naprej in Moliorjeve večernice od 1. do 39., 45., 46., 48., 54. in 74. zvezek. S livaležnostjo sc sprejinc tudi vsaka druga knjiga, zlasti so dobro došli Colomovi, Jurčičevi, Tavčarjevi in drugi romani. kakor tudi vsaka drtiga knjiga. Sodelovati za vračanje odtujenih rojakov v krilo inatere Slavije bodi nam vzvišeno delo rodoljubja. Darovane knjige se naj odpremijo po doinačem šolskem vodstvu službeno v Radvanje, za odkup i)onudene pa naj počakajo tain, da se oskrbi za nje kupnina. — Šolsko vodstvo Radvanje, pošta A_ar.bor.