490 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Kot tretje, kar velja izpostaviti v obravnavi celjske industrializacije, je vloga tuje podjetni{ke pobu-
de. Tako kot v {ir{em slovenskem prostoru tudi celjsko industrializacijo v pomembnem dele‘u spodbu-
dijo in zaznamujejo podjetniki od drugod, tudi iz precej oddaljenih krajev. Prinesejo voljo, zamisli in
kapital. To nedvomno govori o obsegu doma~e podjetnosti in konkuren~nih zna~ilnosti slovenskega
okolja, konkretno celjskega.
^e v ~asu pred drugo svetovno vojno lahko govorimo o raznovrstnosti zasebnih podjetni{kih praks,
oblik in pobud, pa je bilo v obdobju po drugi svetovni vojni vsega tega konec. Vkalupljenje gospodar-
ske dejavnosti po enotnem vzorcu je bilo vsesplo{no in dosledno. Prostora za lokalne posebnosti ni
moglo in tudi ni smelo biti. Proces odpravljanja predvojne gospodarske strukture je imel zunanji odraz
v zaplembah in podr‘avljenju zasebnih podjetij. Ta prehod avtor slikovito prika‘e na primerih posa-
meznih podjetij oziroma usod njihovih lastnikov. Nemalokrat, ali bolje re~eno praviloma, so bile te
usode, nedolgo tega {e pomembnih in cenjenih mo‘ in ‘ena, tragi~ne, celo zelo tragi~ne. Dokaj podrob-
no predstavi tudi oblike, zna~ilnosti in dose‘ke socialisti~ne industrializacije v petdesetih letih. Nato pa
presenetljivo v skromni pregledni obliki zaklju~i z vi{kom socialisti~ne industrializacijske vneme, ki jo
je ozna~ila globoka gospodarska kriza v osemdesetih letih, kar je davek stanju arhivskega gradiva, na
katerem tudi temelji knjiga.
Popotnica, ki spremlja natis in izid knjige Milka Mikole o celjski industrializaciji je ve~pomenska.
Ni mo~ prezreti, da po svoji vsebini in izpovedni mo~i pomembno dopolnjuje celovitost podobe celjske
preteklosti. Avtor je zaznal in se je potrudil s svojim delom premostiti obstoje~o vrzel v obse‘nem
seznamu del na temo celjske zgodovine. Na drugi strani pa ima tudi {ir{o vplivnost. Prav gotovo jo
bodo redno jemali v roke raziskovalci, ne le celjske temve~ tudi slovenske preteklosti. Pri pisanju
gospodarsko zgodovinskih pregledov bo knjiga Milka Mikole nedvomno {e dolgo nepogre{ljiva na
seznamu literature oziroma citiranih del. Njeno uporabnost pa bo poleg vsebinskih razlogov ohranjal
tudi natan~en osebni register, ki omogo~a enostaven dostop do podatkovnih informacij.
@arko Lazarevi}
Mile S. Bjelajac, Generali i admirali Kraljevine Jugoslavije 1918–1941: studija o voj-
noj eliti i biografski leksikon. Beograd : Institut za noviju istoriju Srbije, Dobra, 2004. 362 strani.
Beograjskega zgodovinarja Mileta Bjelajca poznamo kot avtorja ve~ {tudij o vojski prve jugoslo-
vanske dr‘ave (Vojska kraljevine SHS 1918–1921, Vojska kraljevine SHS/Jugoslavije 1922–1935).
Pred dvema letoma je izdal knjigo, ki je zanimivo dopolnilo omenjenima. Gre za prikaz elite starojugo-
slovanske vojske, ~e kot elito razumemo najpomembnej{e ~astnike t. j. generale in admirale.
Nastanek starojugoslovanske vojske je poseben proces, ki ga je uokviril nastanek nove dr‘ave, v
katero so se zdru‘ile razli~ne skupnosti in tako tudi razli~na vojska oz. vojaki. Dolo~en vpliv je imelo
tudi dejstvo, da so se v enotno vojsko Kraljevine SHS zdru‘ile zmagovalke in pora‘enke iz prve svetov-
ne vojne.
Prvo poglavje nas vpelje v nastanek generalitete v novo nastali dr‘avi in opozori na nekaj vpra{anj,
ki so se pojavljala. V zvezi z generali nove skupne vojske naj omenim le, da so bili l. 1919 v skupno
vojsko sprejeti 3 generali in 3 admirali iz nekdanje avstoogrske vojske. Vsi trije generali pa so bili ob
upokojeni ‘e do l. 1923.
Sprejem nove zakonodaje l. 1923 je dolo~il tudi pogoje za napredovanje v generala in admirala. (O
tem je govora v drugem poglavju.) Glede na velikost vojske je bilo predvidenih 150 generalskih mest.
[tevilo se je kasneje pove~alo na ve~ kot 180. Polkovnik ali general ni‘jega ranga je lahko napredoval
le, ~e se je izpraznilo generalsko mesto. To se je lahko zgodilo, ~e je general od{el na mesto vojnega
ata{eja ali bil razporejen v rezervo.
Tako reko~ ves ~as stare Jugoslavije je v voja{kem vrhu tlelo nezadovoljstvo zaradi nespo{tovanja
zakonskih meril za napredovanje, zaradi protekcije posameznikov ali o~itnega spregledovanja drugih.
Ti o~itki so bili usmerjeni tudi na kralja Aleksandra. V tej knjigi Bjelajac, podobno kot v prej{njih
{tudijah, dokazuje, da ne moremo govoriti o oviranju nekdanjih avstoogrskih ~astnikov v njihovem
napredovanju. Povsem drugo vpra{anje pa je zanimanje za voja{ke poklice pri posameznih narodih.

491 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Naslednji dve poglavji sta posve~eni odnosu kralja Aleksandra, in po njegovi smrti kneza Pavla, do
generalov. Podrobno so opisani postopki imenovanj na nekatere pomembne polo‘aje. Seznanimo se
lahko z Aleksandrovim nespornim primatom v voja{kih vpra{anjih. Opisana je tudi posebna vloga
generalov ob politi~ni krizi, od poletja l. 1928 do za~etka l. 1929, ki je na koncu pripeljala do neparla-
mentarne vlade, ki jo je vodil kraljev zaupnik general Petar @ivkovi}.
Bjelajac ob{irno opi{e okoli{~ine dr‘avnega udara 27. marca 1941. Med vzroki za dr‘avni udar
navaja tudi nezadovoljstvo vojske tako z notranjo, kot z zunanjo politiko. Spoznamo vodje udara (gene-
rale Kosi~a, Ili}a in Simovi}a) in njihove medsebojne povezave, ki pri nekaterih segajo vse v ~as {olanja.
O tragi~ni usodi voja{ke elite govori poglavje Silazak sa istorijske scene 1941–1945. Poraz v april-
ski vojni je jugoslovanske generale porinil v razli~ne usode. Tako jih je veliko {tevilo uspelo oditi v
emigracijo, kjer so sku{ali delovati naprej. Mnogi so kon~ali v ujetni{kih tabori{~ih. V domovini so se
pojavili v slu‘bi NDH, v Nedi}evi Srbiji, iskali stike z Dra‘o Mihajlovi}em … Konec vojne je za
mnoge pomenil, da so ostali brez domovine, saj so ostali v tujini, kjer pa so se organizirali na razli~ne
na~ine in poskrbeli za svoje pre‘ivetje.
Zadnje poglavje pred leksikalnim delom nam predstavlja dru‘beni status in zna~aj voja{ke elite.
Bjelajac pi{e, da je bilo skoraj tri ~etrtine (368 od 502) generalov rojenih v mestih in trgih. Vsi ostali,
razen 13, za katere ni na{el podatkov, so bili rojeni na vasi. Med generali, ki so svojo voja{ko kariero
za~eli v Avstro Ogrski, jih je bilo kar nekaj iz nekdanje Vojne krajine, kar je bilo povezano tudi z
njihovim voja{kim poreklom. Pri mnogih je bil namre~ tudi o~e vojak. Zanimivo je socialno poreklo, ki
ga je lahko identificiral pri 30 odstotkih generalov. Dve tretjini star{ev (Bjelajac govori o poklicu oz.
socialnem izvoru star{ev, vendar gre vsaj pri poklicu predvsem za poklic o~eta) te skupine generalov je
bilo javnih uslu‘bencev (mdr. politi~ni funkcionarji na razli~nih ravneh, ~astniki), ve~ kot petina jih je
bila samostojnih podjetnikov (predvsem trgovci) oz. obrtnikov ali v svobodnih poklicih, desetina star{ev
je bilo kmetov. Bjelajac opozarja na dejstvo, da je bilo veliko primerov, ko sta bila brata ali ve~ bratov
~astnikov, ki so se povzpeli do generalskega ~ina – 29 generalov je imelo brata istega ~ina. Po Bjelajcu
je voja{ka kariera omogo~ala napredovanje po socialni lestvici in pridobivanje vi{jega ugleda v dru‘bi,
ki se je naglo socialno razslojevala, a po~asi gospodarsko razvijala. Avtor nato opisuje primere dru‘in-
skih povezav razli~nih generalov, npr. s kom so bili sorodstveno povezani v sva{tvu, preko porok svojih
otrok itd. Prostor je namenjen tudi generalskim soprogam, njihovemu izvoru in njihovim dru‘inskim
povezavam. Kako se je voja{ki poklic v dru‘inah generalov nasledil, nam pove podatek, da je od 64
sinov 49 generalov postalo aktivnih ~astnikov. Veliko {tevilo generalskih sinov je {tudiralo, kar pa velja
tudi za precej{en del generalskih h~era. Zadnje odstavke poglavja o socialnem statusu generalov je
Bjelajac namenil prikazu gmotnega polo‘aja generalov v stari Jugoslaviji. Tu je zanimivo prebrati,
kako je bilo urejeno pla~evanje generalov. Danes so nam zanimivi dodatki, ki so bili del pla~e, npr.
dodatek za ‘eno, stanovanje, za kurjavo, draginjski dodatek ali planinski dodatek. Posamezni generali
so svoj gmotni polo‘aj izbolj{evali z dotami svojih soprog, z dedi{~inami. Po upokojitvi so mnogi
vstopili v gospodarstvo. Praksa je bila, da so vi{ji poveljniki v posameznih krajih stanovali v okolju, ki
je bilo primerno njihovemu dru‘benemu polo‘aju. V primeru prekinitve dela v vojski, upokojitve ali
npr. smrti so se morali dru‘inski ~lani izseliti iz slu‘benega stanovanja v 3–4 mesecih. Voja{ka stano-
vanja so lahko najeli le poro~eni ~astniki. Samski so obi~ajno stanovali v posebnem delu voja{nice ali
so najemali stanovanja pri zasebnikih. Avtomobili so tudi v stari Jugoslaviji povzro~ali spremembe v
transportu in tudi v dru‘benem ugledu. Uporaba avtomobila je bila dolo~ena zelo natan~no. Za osebno
rabo so lahko imeli avto le vojvoda Bojovi}, kraljev adjutant, pet poveljnikov armadnih okro‘ij (armij-
ska oblast), poveljnika mornarice in letalstva ter poveljnik mesta Beograd. Osebna uporaba avta je bila
mogo~a tudi, ~e je nekdo na prireditvi zastopal kralja, vojnega ministra ali poveljnika armadnega okro‘ja.
Po Bjelajcu je zanimivo, da med omenjenimi uporabniki ni na~elnika Glavnega general{taba.
Najobse‘nej{i del knjige je biografski leksikon 502 generalov in admiralov starojugoslovanske
vojske. Bjelajac je zbral in objavil podatke o rojstvu in smrti posameznika, o njegovem {olanju, slu‘bo-
vanj in napredovanju. Navaja tudi podatke o odlikovanjih, ki so jih prejeli posamezniki. Na koncu je
dodal {e dru‘inske razmere, kjer poleg star{ev generala oz. admirala na{teva tudi podatke o soprogi in
njenem poreklu, ter podatke o morebitnih sorodstvenih zvezah, predvsem sva{tvu. Za la‘je iskanje
oseb v leksikalnem delu, ima knjiga na koncu {e seznam generalov z navedbo strani, kjer je njihov
‘ivljenjepis.

492 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Zadnji del knjige nam ponuja v branje in analizo {estnajst preglednic. Preglednice prina{ajo sezna-
me voja{ke strukture od predvojne Srbije do ~asa tik pred napadom na Jugoslavijo leta 1941. Za la‘je
spoznavanje o ~asu {olanja je uporabna tabela o razredih {olanja v srbski vojski. Pogosto je bilo zanimi-
vo vpra{anje tako v strokovnih krogih, kot v {ir{i publiki, o zastopanosti narodov, ki so ‘iveli v Avstro-
Ogrski, v najvi{ji voja{ki strukturi stare Jugoslavije. Med 502 generaloma in admiraloma najdemo 63
nekdanjih ~astnikov avstroogrske vojske, od tega jih je bilo 17 rojenih na slovenskem ozemlju.
Knjiga je vsekakor uporaben pripomo~ek za raziskovalce voja{ke oz. zgodovine nasploh. Uporab-
na je tudi kot zanimiv leksikon za ljudi, ki potrebujejo nekaj informacij o polo‘aju generalitete in jih
zanimajo ‘ivljenjske zgodbe posameznikov. Morda lahko knjigi zamerimo le izostanek celotnega oseb-
nega registra. @e omenjeni seznam generalov je omejen le na strani v biografskem razdelku. Tako
pogre{amo navedbe drugih strani, kjer se omenjajo posamezniki, in seveda bi v seznam oseb sodili {e
ostale osebe, omenjene v knjigi.
Bojan Balkovec
Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i dru{tvene znanosti Hrvatske
akademije znanosti i umjetnosti. Zagreb : Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 2004. 315 stra-
ni. (Volumen ; 22)
Kot ‘e nekaj let nazaj, bomo tudi tokrat predstavili zadnjo publikacijo v naslovu omenjene hrva{ke
zgodovinske ustanove. V njej tokrat prevladujejo prispevki z dalmatinsko tematiko.
Damir Karbi} objavlja razpravo: [ubi}i Bribirski do gubitka nasljedne banske ~asti (1322) (str. 1–26).
Avtor kriti~no obravnava dosedanjo historiografijo o hrva{kem plemi{kem rodu [ubi}ev Bribirskih in
sicer od prvih omemb v virih do izgube banske ~asti bana Mladena II. leta 1322. Gre za primer izjemne-
ga vzpona nekega plemi{kega rodu v srednjeve{ki mad‘arsko-hrva{ki dr‘avi. Vzpon [ubi}ev-Bribir-
skih je bil najvi{ji v zadnjih desetletjih 13. in v prvih desetletjih 14. stoletja. V tem ~asu so postali
[ubi}i skoraj samostojni vladarji, ki so v svojih rokah zbrali pomembne urade in polo‘aje v kraljestvu
in so dominirali v okolnih obmo~jih, zlasti v Bosni in Humu. Aktivno so sodelovali tudi v mednarodni
politiki. Razprava je oris vzpona in padca [ubi}ev skozi 11 generacij v 220 letih.
Kre{imir Ku‘i} objavlja ~lanek: Gdje je i kad Toma Arhi|akon do‘ivio hrvatska vjerovanja vezana
za pomr~inu mjeseca – doprinos interdisciplinarnoj metodi istra‘ivanja (str. 27–33). Split~an Toma
Arhi|akon (1200–1268) je bil zaupnik ne le doma~inov temve~ tudi pape‘ev in je opravil vrsto diplo-
matskih in mirovnih misij. Toma je pisec najpomembnej{e kronike hrva{kega srednjega veka. Poleg
krajevnih, dr‘avnih in cerkvenih dogodkov je zapisoval tudi astronomske pojave. Gre za son~na mrka
iz let 1239 in 1241. Presenetljivo je, da v njegovem delu ni nobenih datiranih navedb o luninem mrku,
obstaja pa notica o hrva{kem praznoverju v zvezi s tem mrkom. Na nekem potovanju v domovini je bil
ob luninem mrku pri~a verovanju, da je mogo~e po‘re{ne demone z lune pregnati z ropotanjem po
kovinskem posodju.
Branka Grbavac je prispevala kraj{o razpravo: Prilog prou~avanju ‘ivotopisa zadarskog plemi}a
Franje Jurjevi}a, kraljevskog viteza (str. 35–54). Na podlagi objavljenega in neobjavljenega gradiva je
prikazano delovanje kraljevskega viteza Franja Jurjevi}a, ki je bil najpomembnej{i ~lan zadrske plemi{ke
dru‘ine Jurjevi}. Jurjevi} ima najve~ zaslug za vzpostavitev in ohranitev an‘uvinske vladavine posebej
v Zadru, pa tudi v drugih dalmatinskih mestih. Zaradi svojih zaslug je zasedal pomembna mesta ne le v
upravi mesta Zadra, temve~ tudi drugod. Za to je dobil od kralja Louisa plemstvo v rangu kraljevskega
viteza. Od 1358 do svoje smrti je bil trogirski knez. V prvem delu razprave so biografski podatki o
vitezu Jurjevi}u in ~lanih njegove o‘je dru‘ine. Pomemben vir za prou~evanje Jurjevi}evega ‘ivljenja
je njegova oporoka, napisana v Trogiru 1377, ki je objavljena v drugem delu razprave. Iz nje so razvid-
ne zveze, ki jih je imel s posvetnimi in cerkvenimi strukturami srednjeve{kega Zadra in Dalmacije.
Sabine Florence Fabijanec objavlja obse‘no razpravo: Dru{tvena i kulturna uloga zadarskog trgov-
ca u XIV. i XV. stolje}u (str. 55–120). Avtorica zelo iz~rpno prikazuje dru‘beno in kulturno vlogo
trgovcev v srednjeve{kem Zadru. Najprej obravnava njihovo stanovsko pripadnost in politi~no vlogo v
zvezi s skupinami, ki so jim pripadali, »ve~jo« (majores) in »manj{o« (minores), ki sta se vzpostavili ‘e