Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnapref plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ZA NEKAJ več KOT # 2NADAND0BIVATE f C "GLAS NARODA' po poŠti naravnost na SVOJ DOM (izvzemii sobot, nedelj in praznikov). :: Čitajte, kar Vas zanima s i * H 14 Telephone: CHdsea 3-1242 Krniti n-tl as Second Class Matter September 25th. 14J IH at the Post Office at New York, N. V., under Art of Congress of Mart h 3rd, 1879. No. 247. — Stev. 247. MEW YORK, MONDAY, OCTOBER 28, 1940- PONEDELJEK, 28. OKTOBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi ITALIJA VPADLA NA GRŠKO ITALIJA JE OD GRŠKE ZAHTEVALA ODSTOP ZEMLJE ... PO PRETEKU TRIURNEGA ULTIMATUMA JE ITALJAN-SKO VOJAŠTVO PREKORAČILO MEJO . . . ITALJANI PRODIRAJO CEZ GORSKE PRELAZE MED GRŠKO IN ALBANIJO . . . METAXAS POZVAL NAROD JOHN L LEWIS SEJE ZAVZEL ZA WENDELL WILLKIE-JA Znani delavski voditelj pravi, da bo odstopil kot predsednik CIO, če bo Roosevolt ponovno izvoljen. — Ameiika ne potrebuje nobenega "človeka in pol". — Razlogi nasprotstva. Znani delavski voditelj John rekel Lewi*:, — ranjene. V noči 23. oktobra so se razpon i le tri bombe blizu stanovanja italjanskega generalnega jKiroenika v Port Kdda; pri tem ste bili dve osebi težko ranjeni. Italjani dol že angleške a-gento, da so naščuvale (irke k napadu. Francija bo pomagala Nemčiji Petain je kabinetu poročai o svojem razgovoru s Hitlerjem. — Ministri so soglasno odobrili sporazum. — Roosevelt poslal Petainu poslanico. KONEC SVETOVNE RAZSTAVE ... NA RAZ- Zg«>rnjo poročilo iz Rima bila prva v: -t, da se Italja-iti začeli ozirati na Grško, če- i tudi smo dišali zadnje dnj o napetosti meti Rimom in Ate- 1 liu. Grški vladi je bil vročen i-faljan>ki ultimatum, ki je zahteval, da Grška odstopi Italiji ozemlje. Ob 6 zjutraj, ko je potekel italjanski ultimatum, je bila že mobilizirana cela gr. ška armada. I'ltimatu al je bil zavrnjen ob G zjutraj. Zato obstoji voj- la zaprta Svetovna razstava v lio stanje med Grško in Italijo in osišče jc pričelo nov pohod na Balkan. Kot pravi poročilo iz Vichv-ja, .»ta se Ilit.er in maršal Pc-„ „ _ tain v svojem razgovoru glede STAVISCU BODO ZGRADILI VELIK PARK - obnove miru" v Evropi *4na- t čelno'' spomzumeia glede so-\ delovanja. | l rad no je bilo narodu sporočena samo to glede sestanko j med Hitlerjem in Petaiuom v četrtek v bližini Toursa. j Baudoin odstopil j Po kabinetni seji je biio tudi j naznanjeno, da je dosedanji jvnanji minister Paul Baudoin .odstopil in da je njegovo mesto prevzel ministrski podpredsednik Pierre Laval. Pz tega je I razvidno, da bo Laval skupno z nemškimi zastopniki izdelal j vse (»odrobnosti 1'raneosko-1 nemškega *'sodelovanja". Kakor pa pravi nek vir iz Vichy-ja, bo to 44sodelovanje" samo politično in gospodarsko. VELIK PARNIK POTOPLJEN Nemška uradna časnikarska agent ura D. X. J*, naznanja, da so nemški letalci zadeli in poškodovali \eliki angleški paznik Kmtpres of Britain, ki j«' deseti največji parni k na svetu. Isto poročilo pravi, da so parnik bombe zadele i!) milj zapadno o\l Irske, da je moštvo parnik zapustilo, parnik pa da je v plamenih. Veliki parnik j«1 bil v službi med Anglijo in Kanado; na njem sta se tudi iz Kanade vrnila v Anglijo kralj .Ilirij i'i kraljica Elizabeta lea HI.'K). --Odkar jc izbruhnila sedanja vojna, je parnik prevažalo vojaštvo in vojni materjal iz Avstralije, Nove Zelandije i. Kanade. L. Lewis je za Wiilkieja! John L. Lewis bo odstopil kot predsednik CIO, če bo Roosevelt ponovno izvoljen. Vsa ameriška javnost je v petek napeto pričakovala nje- Steel) in Ernest C. Weir (N -govega govora. Mnogi so že ; t iona 1 Ste jI, s katerimi je \ vnaprej zatrjevali, da se bo lil (*I<> ostro borbo, i ewis zavzel za republikanskega predsedniškega kaudida- Ti dokazi po Lewi ovem mnenju nikakor ne drže. X ta, toda nihče ni vedel niče.-ar i-to pravico bi lahko na^ovar gotovega. jali vernika, naj izotopi i/, cev- Zdaj je dežela na jasnem, kvene očim-, ker je v c»m ! \, — bo pomeni- Z velikan hrupom in dosto-I prostoru bo zrastel velik javni jaustvom j - sinoči ojmhioči bi-1 park. Že ob (I zvečer so nekateri Kralj Jurij poslal PeLainu zagotovilo V Konferenca glede Donave Danes mi se v Bukarešti se-s stali zastopniki Nemčije, Ita-■ I i je in Rusije, da določijo 4'no r red" na Donavi. Konferenca bo določila, kdo Imj ujflav- jo to, da CIO ni vpoŠtcval i.tujega nasve'a. To boni smatral za nezaupnico ter bom odstopil kot predsednik CIO. Ako bo Roosevelt vtretje izvoljei , ne bom milijonov delavcev in delavk, -padajočih k CIO, oviral in nadlegoval kot predsednik te velike organizacije. Voditelj CIO je govori! po [radio iz glavnega stana 1'nited Afine Workers. Lewis je v -vo-jem govora navede] razlogi*, i:: so ga dovodi i do tega njegove-ga seda n j-_ra stališča. . Poleg VM-I nekaj o!iii'!;iin : Ti možje bodo vkratkem -11 i IT z CIO kolektivne p .go<; Moške, stare od lil do ;<"t, ki -i se nedavno reg; * ir . je 1 icwi- opozoriI: — Ali se boste pokloni!: -vo-jemu cesarju vi, ki bo te ti(>-goče umrli v tuji vojni, .i » r bo izzvana po volji enega samega moža? Ali se mu 1 poklonili? Trezen razum • ai ; zapoveduje glasovati /;i \v kieja. Iiewis j,- omenil 1 udi •' m i če socialii" probleme. I«' da je v Združenih «i / i dvajset milijonov o-el>, morejo potrositi za <.'•-! [ Eden prvih in največjih kakor pet centov. daujili težki časih ter je obljubil, da Ik> Francija deležna zmage, ako Anglija zmaga v sedanji vojni. Dvajset divizij vpadlo na Grško Poročilo iz Beograda pravi, da je Italija napadla Urško s , kopnega, z morja in iz zraka z : 20 divizijami, ki -tejejo okolij 200,000 vojakov. Kot pravijo .poročila z ju go- i slovansko-albanske meje, se je mala grška armada junaško 1 vrgla proti Italjanom, ki so i pričeli prodirati čez gorske ! New Vorku, ki jc bila otvorjena • aprila, ; vrata. Na mnogih prostorih so Pred no je bila končana, je > prijateljske družbe obhajale vzpiamtela in zažarela še en- ;konec nizstave. Veselje je bilo krat v vsem svojem sijaju, na-! splošno. to pa je ugasnila. ! V veliki dvorani Perylono Uradni konec je bil pripro>t : , je predsednik razstave (Jrover Nekaj minut polnoči je s1 V. VVlialen zbral svoje uradi.i-trolnaito bilo dano znamenje, ke in sodelavce ter jim v .-voda je razstava končana, toda j**m govoru še enkrat postavi! občinstvo je še dolgo zatem pred «»«'*i veličino razstave, l'i premikalo po razstavnem pro ! j«' prišla do svojega konca in s0 štoru, nekateri so odšli šele vjj^TSem zahvalil za udano -•»-zgodnjih jutranjih urah. delovanje. Pred no ' paviljoni pričeli zapirati svoja Roosevelr opozoril Petaina Kot je v solioto državni tajnik Co rdel Hull naznanil na svoji časnikar.-ki konferenc;, je predsednik R«*oseveit opozoril vlado maršala Petaina v r , . . jijal volevažno in drugo največ-1vzrokov i<\ da peha predse, !- I.ondonu je bilo naznanje-1 / , nik Roosevelt deželo v vojno, i • ■ i • T -. i i |0 reko fj\io n. no, da je kralj Jurij pos al, ]>; lmnnt; v !)alUansklll voje;ra zastopnika So-1 ja vredna tega zaupanja. I »a bo leva. k: je generalni tajnik Tl(.s njnia Roo^eveltova ;v!u.: sovjetskega vnan jega komisa- j ^^tracija nikogar, ki bi bil rijata in zelo zmožen diplomat, i ZIimžen to zaupanje obnovit-. Izključni razgovor glede j Svoj ► obtožbo je utemeljil Donave bo osredotočen okoli J^ewi- z ve'iko nezaposlenojo. oovečauja tovornega i»rometa' T, . . . . ' , v. . .. . , Koosevemrva admmi-irrjc- med Nennajo m rwi>!jo m zla Nato je začel de'av~I,i lelj navajati pozitivna We kiejeve obljube. Willkie hoče odprav ti nezaposleno-': in revščino. X r<> dni dohodek bo skušal zvi-.-iti s povišanjem plač. V.,\ - \«► i*-sodelavce )k> idbral naj; može te d« žele. \* svoj ! • net ]h» po'dical zasfopt;:ke «1. lavstva. P« leg tega bo znižal vladne >tif»-ke. >- tem pa tudi davke posameznih dr/ 'ja-nov. Willkie j»otrdi' -v<>j.. v-rn v organizacijsko prav *o • lavstva ter j«- obljubi i*1«- Ir/i-t: \ s»* do- -danje ; ' . i dobit ve. A' dveh letih je razstavo ob- j prHaze. Skupno z armado na kopnem sta napadli Grško vojna mor-narica in zračna sila. Angeškc bojne ladje hitijo na pomoč Beograjsko poročilo dalje pravi, da angleške bojne ladje, ki so nastanjene v Sredozemskem morju, hitijo Grški na pomoč, kajti Grška ima zagotovilo Anglije, da ji pomaga s svojo vojaško s*ilo, ako bi jo kaka država napadla. ' Grški poslanik v Beogradu Raoul BHnca-Rosetti je danes izjavil, dir obstoji vojno stanje med Giško in Italijo in da m> se pričeli boji ob šestih zjutraj (ob 11 zvečer v nedeljo po newyorSkem času.) iskalo -koto 4o,<>037,1 »5*2 Medtem ko je dveh letih obiskalo razstavo skoro 45,000,000 milijonov lju ili, je v dveh letih do tedaj na j bolj obiskana razstava 1. 10.'>l v Chicagi. imela samo 38,6*26,-546 obiskovalcev. Na 1216 akrov obsega jočem prostoru, kjer se je v dvefiletih veselilo, zabavalo in smejalo okoli 4o,000,000 ljudi, so osta !»odo mogli pričeti podirati poslopja, jc treba še i o00,000, dosedanji Vichvju, da bodo ameriške dr- ti iz Rusij žave na podlagi svojego >klc- j - pa v Havani za slučaj, da bo Francija pretesno so«lelovala z nemško a!a«l«». zascslle otok Nfartini«jue in Francosko Gui- ! ano. v Nemčijo. ja ni rešila problema nezapo- | _ \VeRd,.lI Willkie r /a- ___sT,.no>ti in skuša sedaj ja„,či! ameriškemu narodu, da ii;fi Ianrtn«L.: ri,i Prosperiteto s produkeijo j s]ut'%ijn ^0je izv.. :v. za Hitler svetuje Japonski pnšk? topov ra dragega smrlo-1pTefcednik, nebo poslal ame-prem..rje jno-nega nr.ržja. !rj-kj|l 4M,rtov in „inov t. Diplomat -ki kregi v Šang Danes je v Ameriki So vedno [jki|l 1Hilter ,„j;i ha ju trdijo, da je kancler Hit- milijonov 115 tisoč ljudi brez Mor.; in ogromnega b. dela in zaslužka. In -c vedno razmahu. CIO voditelji je načel \Tj»ra- sednika Roosevela. kto-le k razstavi v veliki množini bra. velike korooracije, razstavite-1 ^ lji in konc^sijonarji, ki so na la prazna poslo«|>ja—spomeni ki velikih, slavnih dni. Pa tudi razstavi drugače napravili ve j In razstava bo kot največja ti spomeniki bodo večinoma like ali majhne dobičke, tako dosedanja razstava na svetu ilerjem šii. Kladiva so že pripravi je-, da pri razstavi najbrže ne bo i Nadaljevanje na 4, strani.) na7 da jih začno podirati. Na nikdo imel uobene izgube. Tozadevno predsednikovo po- I h'r svetoval Japon-ki, da I , . slanico jc državni p«Mltajnik • ravna svoj spor s Kitajsko, da jd, )h> najmanj pet milijonov Sumner Welles vročil franco- ! P-nmga os-šču zlomiti ozko so- »>rez dela in zaduzka. ko 1k> siv en m i>o-!aniku Gastonu Hen-! delo van je med Anglijo in Zdr. t narodno-n^rambni »program v ry-Hayeu že v četrtek, to je o-i državami na Daljnem Iztoku, uajwsjeni nega dne, ko sta imela blizu 1 Nemšk i diplomacija gre za Toursa Moj razgovor maršal j tonu da *e Japonca z mirom ! h» Amenka pro- Petain in Adolf Hitler. i > Kitajsko ..troe velikega brc-! j'ajal« Imena ter da naj zastavi v-e ko bo enkrat s Klen ion mir. Ho-jsvojo sile za >voj razmah pro- j«* <»di vedeti, kako se ad ti jugu. to je proti liolandski' mini^traci j„ pripravlja, da za-Vzhodni Indiji. I^*'1' ameiško prebivalstvo pred pretečo go spodarsko ka-tatsrofo. Nato je začel Lewis navajati razrog<-. čemu je prestopil v Willkiej' V tabor. Willkie je pogupieu A meri-kanec. f)n ni noben ari stok rat, ampak je bil rojen v siromašnih razmerah. Z delom svojib rok si je služil kruh in ve, kaj je lakota. .— Nekateri pravijo, — je Petain sprejel obvestilo Poročilo iz Viclivja naznanja, da je bilo obvestilo pred- Mu&soliiti odpotoval na konferenco Medtem ko italjanska ar-i mada prodira na Grško, jc ministrski predsednik Benito Mussolini odpotoval iz Rima v Florenco na sestanek s kanc-Hitlerjem, maršalom marsikomu ostala v prijetnem i Petanom in geenralom Fran-spominu, -ciseom Franeom, in dežele ne 'o porablja^ /.. ' van je vojne, pač J»a Z;i OO: 'je-njo vojne in za «»hranit»-% : - * 1 ru med n:iio«li. — \rsle 1 teh priii - - ■ Ijev j»* zaslužil Wil biva Can-kajšek svoje vojaške ]>otreb-ščine, ki največ prihajajo iz Združ. «li"žav% tako poSk«*lova! i, o prej, nego bi si kdo mislil. V deželi je še vedno 9 milijonov .'i tisoč oseb brez dea. Naša prva briga in skrb bo preskrbeti tem ljudem zaj>osleiije Pomisliti je ipa treba, da so časi čudežev minili. Vsak preudaren človek se bo vprašal; — Pred enajstimi leti so začeli republikam-i metati delavce na eeste. Odkar naenkrat ta velikodušnost? Kakor bi namignil, pa imajo tlelo za vse! Vsem je še živo v spominu bančni i>olom leta 1929. Polom, ki je |h> devetletni lalikomišljeui republikanski upravi povzročil milijardno izgubo investiranega denarja ter zaprl tisoče in tisoče tovarn. Kar preko noči je bilo več milijonov delavcev vrženih na cesto. To je bilo leta 1929. Leta 1930 je narod upal, da se bo republikanska administracija ka j zganila in dala nezai»osleiiLin delo. Toda nič se i:i -z:;odilo. V Ameriki je zavladala lakota revščina in pomanjkanje. (Ko >«.' jo odpravila armada lačnih obupancev v Washington pro>it dela ali kruha, je poslal takratni republikanski predsednik vojaštvo proti tem nesrečnikom. Niti leto povneje niso republikanski upravitelji dežele; iap.avi i nobenega uspešnega poskusa za omilj« nje strašne :tey iposleiio>ti. in 1932, torej tri leta po bančnem polomu, republikanski koritar>'*i diplomati še vedno niso ničesar pogodili, kar bi bilo levožem in brezposelnim količkaj v prid. Dokler se je državni voz sam od sebe pomikal, ni bilo nobenega, tako bi strogi ednega republikanskega državnika, da l.i skušal napraviti konec nesmiselnim in ugodnim bančnim Špekulacijam. Kakor ptici — noji — so vtikali glave v pesek, upajoč, da se bo že nekaj zgodilo, če ne tako, pa drugače. Ker pa le ni hotelo biti nobene izprenl&nibe na bolje, je navdalo prebivalstvo vse dežele splošno prepričanje o nezmožnosti republikanske stranke in o njeni ne>poeobnosti reševanja težkih državnih problemov. . Takrat je pokazal ameriški narod republikanski stranki hrbet ter izvolil v najvišji urad mkjža. ki je v zadnjih sedmih letih dokazal, da je zmožen voditi silno /borbo proti zlim posledicam zanikrnega gospodarstva. Njegova borba je bila dvojno težka, ker so mu republikanci neneilioma metali polena pod noge. Navzlic temu je pa Roeriko. '.Kot rečeno, bil.sem y.elo ve-«cl, ko sem' izvedel, da je prišel jugolovanki potniški parnik v ne\vyorško pristanišče. Ko sem po dolgem trudu dosmal, na katerem pomolu .ie privezan, sem se s svojim prijateljem V. odpravil v soboto popoldne v Brooklyn. Ko - v a se peljala čez Brooklvnski most, sva gledala iz vlaka vsak na svojo stran, da bi zagledala parnik. In res me pokliče prijatelj, da vidi bel parnik z jugoslovansko zastavo na zadnjem) koncu. Da je v resnici jugoslovanski parnik. sem se prepričal, ko sem na dimniku zagledal veliki črki Z. P. To je Zet sika Plovitfm. parobrodna družba. čije last je parnik "Lovčen." mpvine. Ogledujeva ga in prideva do oklepa, da je zelo lep, je lepo l>e!o pobarvan in da je lepo zaokrožen in, kakor bi reke! Ameri kanec "streamlined. '' Blizu njega je zasidran nek skandinavski parnik skoro Me velikosti, toda dognala sva da je "Lovčen" vitek kot jelka, skandinavski parnik pa o-koren kot !bor. Ker nama je M^oveen' zelo u-gajal od zunaj, se je naju lotila želja, da bi si ga mogla ogledati tudi ml znotraj. Pa kako priti na parnik? Sedaj so namreč zelo stroge prvta\|p za obiskovanje parnik o v. Pomoli so polni detektivov in .policistov, kajti rtblasti se boje sabotaže in -o j kov. Da je parnik zelo dobro stran vsakemu potniškemu parniku. (Ko smo si ogledali vse zanimivosti, naju je Mr. Kočar povabil v svojo kabino, kjer nas je pričakoval drugi Slovenec, Mr. Tonče I)ormiš, drugi strojnik parnika. Mr. Kočar nama je postregel !s konjakom in kavo. Na razpolago je dal tudi še druge likerje in vino. Ko bi vse to ibilo jugoslovanskega pridelka ali izdelka, bi vsakega malo poku-il. tako pa je bilo vse iz drugih dežel. V teku razgovora som namreč izvedel, da "Ivovčen" že 5 mesecev ni bil v svojem pristanišču v Ko-toru, temveč je bil v prometu med Pirejem na Grškem in Lizbono ter je slednjič pripeljal iz Grške in iz Lizbona 114 potni- iOnstran mostu je trt ba izstopiti iz vlaka takoj na prvi postaji ter se obrniti na desno proti pristanišču. Ko prideva prijateljem do parnika, g« nekako spoštljivo ogledujeva, kajti zdelo se nama je, kot da iz njega prihaja vonj naše do- Španski letalci v Angliji Španska vlada v Madridu je naznanila, da bo v nekaj dneh poslala tri zračne častnike v Anglijo, tla proučujejo bojeval ne meto de angleške zračne sile. Vojaški opazovalci iz tega sklepajo, da Hitler na svojem sestanku na francosko-španski meji generala Franca ni mogel pridobiti na svojo gtran. V prvi vrsti je Hitler od generala Franca zahteval, da dovoli nemški armadi prehod skozi S|>ansko za napad na Gibraltar. BRAZILSKI GUMLT NEMČIJO. ZA Iz zanesljivega vira se izvedelo, da 'bodo poslane iz Brazilije velike množine gumija v Neničijo. Gumij bo vozil japonski parnik "Buenos Aires" in pošiljatve bo napravile dolgo pot preko Japonske in Sibirije, . * IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS? V trli kritičnih časih je vsakemu * i tat e I ju dnevnih vesti potreben ta priroeni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! Velikost 9K z 14H inčev 48 velikih strani; 3ti l»arva n I h zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav; 45 svetovni h slik popolnoma o-značenih; Zanimivi svetovni dogodki. Naj nove jfii zemljevid lca£e celi svet in tndl: RAZDELITEV POLJSKE ME1> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MKJA Cena 25 centov Pofiljite avoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa. Posebnost: HAMMOND©V ZEMLJEVID, tU SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko ga izpolnite in poSljeta k izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne nemlje-vlde s novimi mejami vojskujočih ae držav, kakor bodo pieme* njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas, pri: "GLAS NARODA - XI« WE8T lMh STREET NEW YORK. N. X. «■11 • i Mihih v tem opravičene. Pri vhodu na pomol stoji carinski uradnik, ki nikomur ne dovoli na pomol, še manj pa na .kak parnik. ako nima s seboj kakega pooblastila. Midva s prijateljem nirrva imela dmgage, kot nekaj osebnih pisem, jaz pa po-lPfr tega .še lovsko karto. Slednjih carinar pravi: **Vidita, tamle -toje policisti. Strogo mi je naroet no, da nikomur ne dovolim stopiti na pomol, ee se ne izkaže s kako livt-ino, na podlagi katere mai morem dovo'iti iti na parnik. Vidva pa se mi zdita .^entlenia-na in 'bom riskiral. Pojdite -z menoj." (S!a sva ž njim ter naju je peljal do .parnika. ^ parnika pa ni bil spuščen mo^t, temveč je bila nanj naslonjena samo le-stva in sicer zato, ker obisk na parnik »ploh ni dovoljen, mornarji pa lahko plezajo po lestvi. 'Ko prideva na parnik, se o-zirava vSeokro«? in kar sva videla, bilo nama všeč. Xa t'eli zapazim čebulo in Peter Zgaga O PR K J TEDNIKIH zgrajen, je razvidno iz te^a, da se ni nfnotro "zmenil" — kot >e je izrabil MV. Kočar — ko .ie skoro sredi Atlantika za-šel v velik ciklon. "Tjovčen" je bil nekoč ame ri-ški parnik, katerega je kupila Zetiska Plovitba ter «ja je v ladjede niei Sv. Marka v Trstu pustila popraviti in predelati, zato pa tudi izgleda popolnoma modern. Po-prave >o tedaj veljale 11 milijonov dolarjev. Predno je "Ijovfen" prijel v Ne w York, je bil v mornariškem pronletu iz Trsta, ob dalmatinski obali, nato po srrških in rtrmunskili pristaniščih ter.ne Ker smo tik pred predsedniškimi volitvami, se mi je zdelo, da bi uiegnili tega ali onega zanimati naslednji podatki: Amerika je imela osem predsednikov, ki so se rodili kot angle^l i podaniki. Bili so: Washington, John Adams, Jefferson, Madison, Monroe, John Quincy Adams, Jackson in Henry Harrison. Prvi kot ameriški državljan rojeni predsednik je bil Martin Van Buren. Prvi po državljanski vojni rojen? .predsed nik je bil Harding. Ko je nastopil Lincoln dne 4. marca 18G1 svoj urad, je ži velo še pet bivši 1 i predsednikov: Van Buren, Tyler, Fillmore, Fierce in Buchanan. Trije predsedniki so bili veterani vojne za neodvisnost 1:1 s'icer—Washington, Monroe if Jackson; pet se jih je udeležilo vojne leta 1812—Jackson, William Henry Harrison, T>-ler, Taylor in Buchanan; dva sta bila veterana takoimenova- no ti skozi cela polja min, zlasti pri Siciliji in v Gibraltar*ki o-žini. V takem slučaju dve pilotni bulji v primerni razdalji vzporedno in v vijugasti črti vozita mi prej, parnik pa jima >ledi v sredini, da se tako izogne nesreči, da ne bi zadel na Trije predsedniki so umrli na dan Neodvisnosti, namreč John Ad:u:.s in Jefferson, dba leta 1826; in Monroe lea 1831. Eden -se je rodil 4. julija, namreč Coolidge leta 1872. Pet predsednikov je bilo dvakrat poročenih in sicer:—-Tyler, Fillmore, Benjamin Ha rrison. Theodore Roosevelt in Wilson. Pečlar je bil pa en sam predsednik, namreč Buchanan. Dva pr-d.-ednika jeL izvolila poslan>ka zbornica, ker se e-lektorji niso mogli .»porazume-ti—Jeffe»-sona leta 1800 in Johna L. Adamsa leta 1824. Enega predsednika je izvolila posebna komisija, namreč * Havesa leta 1877. En predsednik je bil soglas no izvoljen iu ponovno izvoljen—Washington. V slučaju enega je bil same en gla< |»i'di. To je lr!l f»reii-se pierce jn Grant t ■ ^ vozil samo med Grško in Lizbo- lo veteranov državIjanske voj |deraciji. Na tej poti ie moral vozi-' „_(, Ir . . ., . , .. . , __.-.....—want, Hayes, Garfield, En predsednik je bil po šti- Benjamin Harrison in McKhi- rili letih ]K>novno izvoljen— lev; eden -^e je udeleži špan Cleveland sko -ameriške vojno—Theodore i Ob na-*Uvn predsedniškega Roosevelt. urada je imel najstarejši pre.l- pravim: *4Glej, jugoslovanska kako mino. četbula!" Prijatelj se pr>božno "F^včen" sedaj ne bo več skloni, čebulo skrbno ptfbere in vozil v Jugoslavijo, ali splnh v jo kot kako svetinjo dene v Sredozemko morje, kajti, kot je žep, misleč, da 11*1 je 'Lovčen' rekel Mr. Kočar, "potnikov ni; pripeljal "kot v pozdrav ko> njegove domovine. (Mimo so prihajali po poslih mornarji, pozdravljala ^va jih z "wlravo brate" in odgovarjali so nama "Dobar dan." Nato vprašam nek^-i mornarja po kapitanu, pa mi pov\ da je na suhim in da bo težko dobiti tudi kakega dru^e^a častnika. V nadal.inem razgovoru pa mi pravi: "■Tini ^c mi, da ste Slovenac." Ko«jnu pot rdi ml mi pravi: "Tmamo na krovu dva »slovenska oficirja, tekajte. vam jednog pozovem." Ddšel je in res kmalu pride mlad mož v častniški uniformi in se predstavi: *4Kočar." Po kratkem raccgovoru sva od njega izvedela, da je njegovo ime Rudi Kočar, da je doma iz Jesenic na Gorenjskem in da je na parniku prvi strojnik. Dokončal je mornariško akademijo kot inžiiiir, je služil nekaj časa kot častnik pri jugoslovanski vojni mornarici, sedaj pa je ipri trgovski mornarici tor na parniku "Lovčen." Mr. Kočar je nanija zelo prijazno razkazal celi parnik ter navedel vse zanimivosti parnika, vožnje čez Atlantik itd. jO parniku -samem moram reči, da je v vsakem ožina modem in zelo okusno urejen. Krasne so verande in prom^nadni kroti, nad vse lepe rotunde in krasno izpeljana stopnišča. Vse, kakor na kakem največjem prekoocenskem parniku. Nato smo si ogledali še kabine. Ne bi verjel, da bo tako majhen parnik imel tako lepe in predvsem. tako velike kabine. V resnici so kak i ne mnogo bolj-prostorne, kot pa na mnogih velikih panjikih. In tako čiste in lqpo opremljene. Sploh je čistota in red na tem? parniku menda največja čednost. Na parniku je seveda tudi knjižnica. dvorana za kadilce in drugi pličn-i prostori — vse, kot na najbolj ralzkošnem velikem parniku. IS tem parni kom se Zetska Plovitfoa more postaviti ob če peljemo živež, nam ga vzamejo Italijani; če pa vozimo mu niči jo, nam jo vzamejo Angleži. Najbrže bomo vozili med Nem Yorkom in Lizbono 111 v tej smeri so že v teku pogajanja." Mr. Dormjiš je tudi naš rojak in je doma iz Borovnice 11a Notranjskem. Pravi, da ima v A-meriki več znancev, prijateljev, in sorodnikov, 11 ved temi je ena sestrrčna. ki je om-ožena nekje v Brooklvnu, pa ne ve. kako sedaj piše in kje stanu je. Mr. Dornfiš, ki je zc-lo živahen in družaben fant, ima celo nekje v Ameriki svojo prvo prijateljico, ki jo je pet let rad imel. Tako Mr. Kočar, kot Mr. Dormiš sta itzrazila željo, da bi vo rada tekom svojega bivanja v New Vorku scziiani'a z nekaterimi rojaki, zato sva ju s prijateljem V. povabila — ker sedaj ravno ni nobene zabave — v sredo v Slovenski Dom v Brooklvnu na "Slovanovo" pe vsko vajo. 'Vesela nad tem, kar >va videla. sva se poslovila od naših dveh mornarjev z zagotovi Toiiu da se v -redo vidimo. seduik najdaljši govor: t>81eti«i William H. Harrison je takrat spregovoril 80OO besed. Najmlajši predsednik je i-mel najkrajši govor: 42 letni Theodore Roosevelt je >prego-voril samo 50 besed. Ose 111 1 >red>ed n i kov— W a s h-ington, Jefferson, Madison, Monroe, William H. Harrison. •Tyler, Taylor iu WiUon je bilo rojenih v državi Virginiji; d oči m jih je bilo v državi Ohio rojenih sedem, namreč: Gram, Hayes, Garfield, Benjamin Harrison, McKinley, Ta ft in Harding. Sest predse*Inikov—\Vi 1 iia i If. Harriso.i, Taylor, Garfield, McKinley In Harding, je 111111-lo v uradu, in njihova mesta je prevzelo šest podpredsednikov—Tyler, Fillmore, Johc- (Komaj pa sva prišla s prija-eljem V. nekoliko od parnika. jrične za 111, noj nekaj zabavija-i in ko ga vprašani, kaj mu je, ni pravi: 44Ti. snj ta čebula ni dovenska, tudi ne jugo« ovan-»ka. Saj >i slišal, da je konjak frški. cigarete so grške, kava je turška; nič domačega. Tedaj tudi čebula ni jugoslovanska, ampak jaz pravim, da je portugalska." Tako je izmodn)-val in obmolknil. II. DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO DIN.---$ 2.2* DIN.--- DIN.---$ I — DIN.--f $ ».73 DIN.---$1S.— DIN.---$37.— V DINARJIH V LIRAH I0# LIR---9 5.SO 20# LIR---$lL2f 3M LIR---$ 16.65 SM UR---$27 JM lW LIR-----$S4*— ' um LK---$167.— Ker zaradi položaja ▼ Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzarfie več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po GABLE .OBDER, za kar je treba posebej plačati -t- wtl,. 4 V »led ni|Hr v Evnapi ni mege*« ir JogoslavjJ* In Ilalijo nakazati denarja v DOLARJIH, Unvei mm ? dinarjih ox. lirah. lato rei)» tpdl «a ne drafe «r-rtpakr dilKie. SLOVENIC PUBLISHING CO. : PpTNlftKl ODDIHI t t 310 Weii lfitb.Stre«t, New York son, Arthur, Theodore Roosevelt in Coo.idge^ Toila le zadnja dva -ta bila pozneje zoptiw izvoljena. En predsednik—Wilson— je potoval tekom »lužbene dobe v Evropo, .Iva — Harding in Franklin I>. Roosevelt pa v Kanado. Devet predsednikov je zavzemalo ure j podpredsedniško mesto: .] >hn Adams. Jefferson, Von iJuren, Tyler, Fi more, Johnson, Arthur Theodore Roosevelt in Coolidge. Dvanajst predsednikov je enkrat zaman ]x»"kušalo dos • či ta najviši urad: Jefferson, John A <1 a 111 s , John Quincy Adams, Jackson. Van Bu/ ren, William H. Harrison, Fillmore, Cleveland, Benjamin Harrison, Theodore Roosevelt, Taft in Hoover. Pet predsednikov je bilo Jamesov—Madison, Monroe, Polk, Buchanan in Garfiekl; trije John—oba Adamsa in Tyler; trije Williaiitf—prvi Harrison, McKinley in Taft; dva Andiewa—Jackson in Johnson, in dva Fianklina— Pierce in Roosevelt. č Tako, dragi rojak, z« la j imaš dovolj podatkov o predsednikih. Na pa če malo karte poznaš, ti ne bo prav posel>11 o tv'/.ko dognati, kdo bo fcsvoljen: Roosevelt alio na- pre- j redu izteklo in da >e ho pomesti Ii v neko francoski, vnnco jveljuik kmalu vrnil, je vendar tik za fronto. Droban siv dež! le neka senca ostala. Ko smo je ra-il, ko so nas iztovoriii in segli po kolaču, ni še) ni ko- Odmevi govora... V CIO se pojavlja mogočen razkol. — Mnogo CIO voditeljev je predsedniku Rooseveltu brzojavna zatrdilo svojo zvestobo. — Več vplivnih delavškik voditeljev se z Lewisam povsem strinja. INOZEMCI MORAJO PRIJAVITI SPREMEMBE NASLOVA. Govor John L. Lewisa m stanovalcev Bele hiše posebno kokarde na krilih >o zlo- j presenetil. Ze vnaprej jim je zasvetijo. V tistem tre-|biI° Jasno, da se Roosevelt na iiutku začutim: to je moral bi-j Johna L. Lewisa ne more za-ti -anio Guvnemer. ISpusti'm se za njim coskt i v. «s«*e je izjavil- — CIO se je začel rušiti, ker ga hočejo njegovi voditelji prisiliti, da bi podtp? ral gotovo politično stranko. Delavci so proti temu, da bi izročal Lev.is njihove glasove vsa ravnina je bila zavita v vo brezupnost. Ze imd j»otjo sii>o čutili, da >e je za na« nehalo numo življenje in nižino se motili. Xa drugi strani fronte imamo za fio$edc elito francoskih letal cev. Celo Xunges-er in Guy-nemer, a- asov, sita poleg. Ije-t la sta enosedežno lovsko letalo "Spad," ki je v mamičem prekašalo m**e težke*4 4 Al-batro- Tudi protiletalsko topništvo j*- bolj ostro kot tam, kjer smo l ili prej. kar sem že pri prvem poletu opazil. Granata mi je raztrgala dc-no krilc in komaj »tem priletel domov. 'V začt tku so se -koraj vsi boji za hm klaverno končali in na**e razpoloženje je padalo od dne do dne. Zvečer sediva priiateljem Ks:1 >e napet od zadnje l»orbe. •Tako irri je i-imrt presenetila. Dvignemo ltlrtwcii in ga vzamemo s seboj. *4 Tako bi hotel tudi jaz n-Zvečer naslednjega dne pri- jmreti," ntf pravi Glinkerman. peljejo na vozu iz prednjih vr>t j * * * I nest i, in se jim nič čudno ne moram zdi, ker je zašel v ekstrem ter ra dobiti! Toda krila 44Alha-'se javno zavzel za repifblikan- / kateremukoli političnemu kan murv slast, čeprav je tako vab- t rosa** niso vzdržala tako i?tr-lskega predsedniškega kandida-Ijivo dišal. j mega poleta. Začela so-drh-jta. 'Rheiugold je bil -redi med teti in ko so se že nevarno tre-; Predsednikov tajnik Stenami. Xebedcn ni govoril o!-la. -em moral odnehati. Bal phen Early je rekel: — Lewis ni m in vendar smo v-i mi- ili som >e, da se mi bo letalo v je ubral |>ot, na kateri ne ho nanj. < e je kdo začel pogo- zraku razletelo. Ko -cm prile- imel dosti tovarišev. Pred-vor, vse mu je kmalu zataknilo te' na naš aerodrom, so drugi sednik Rr»or-evelt je dobil iz ili zopet je zavla i-il molk. ya> zdavnaj pristali. raznih krajev dežele brzojav- ka fronti je podalo Živali-; ^ v katerih mu razni CIO vo-nej-e. Francoski pri v. znni 1 ditelji zatrjujejo svojo zvesto-pazovalni baloni visijo vsakij>() dan v dolgih v listah na jesen-j državni tajnik Hull očita -kem ii(4l-ii. Dobro hi bilo, kr. skn5a zavC5ti ame- bian enega na t:a — zajri«ki llan>:! 7 ne0snovano ob- ' '. , .• . , . , !dolžitvijo, *'"ia namerava pahni Wetm, zgoda., zjutraj, da n Roospvolt Ameriko v vojno. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije Letošnji zakon o registraciji iiiozeurcev zahteva, da registrirani i nožen »ci morajo takoj prijaviti vsako ^promeuijbo svoje stanovanjske adrese. kot naglasa Earl G. Harrison, ravnatelj za registracijo inozemcev , v federalnem justičm m depart-' nientu. 14 4 Nekateri inozemci pomotoma mi>lijo, da jim ni treba prijaviti, kadarkoli spremenijo -vojc stanovanje, dokler niso i dobili od nar potrdila/* izjavil :e Mir. Harrison. "Želim poudarjati. da registriran innze-mec, ki se za stalno nahaja v '/•Iruženih d:-zavali, mora nam prijaviti naslov svoj ira novega stanovanja tekom petih dni po preselitvi, ako je dobil potrdi'110 karto ali ne. Dijaki. VABILO n a MASK ARA DNO VESELICO ki jo priredi Pevsko Društvo Prešeren bi iiiM'1 sonce v hrbtu hi bi treščil naravnost iz sonca na halon . Tako l>i me šele v zadnjem trenutku opnzili. Letim visoko kot malokdaj. Pet tisoč n.etrov kaže višinomer. Zrak ;e m-ter in h*.len. Z vzhoda se mi nairlo Miza toT-ka. V j začetku majhna črna pika hitro j ra-tc in iz nje so izluči **Spad**: sovražno lovsko letalo. Samoten popotnik, kakor jaz. ki vi--oko p; <1 nebom čaka na pkn. Poplavim -e v sedežu — prišlo bo do borbe. V i-ti višini treščiva drii«r ob »Iruireire in za la- zdr\*iva JMatu. Nekateri uradniki l*ni-ted Mine Workers, najvplivnejše organizacije CIO, ne soglašajo z Lewisom. Hugh V. Brown, predsednik okraja 7 v Hazelton, Pa., kjer je eden naj močnejših ,UMW localov, je rekel, da so vsi člani v okraju i turi-tli, posetniki in druge oi|t. v to deželo pripu- Drugačiiega mnenja je pa j ščene z;i začasno bivanje, ne Ray Edmundsen, illinoiški o-jniorajo prijavljati wako spre-krajni predsednik UMW. Objavil je r?soiueijo 1 #5 UMW u-nidnikov. V resoluciji je reče- OKTOBRA, 1940 (Halloween Night) V SLOVKXSKKM DOM C, Butler ;n .">7 ulie^i, PITTSBURGH, PA. Igra znameniti M A RT IX SERROV ORKESTER iz Herminie, Pa. X A. J LEPŠA IX XAJSAUJX-VE.JŠA MASKA DOBI LBPO XAGRADO Vstopninska nagrada bo Maehine or Machinless Permanent Wave no, da bo«l]>orniee in mi preluknjajo de-no krilo. 'Poskušam vse. kar znam, liajo-trejše zavoj r-versinen-te, glisade. Toda z bliskovito naglico rpozna vsako mojo kretnjo in takoj reagira nanjo. Jasno je, da me nadkri-Ijuje. Xi samo letalo boljše, proti Rooseveltovemu tretjemu | vrže11. kaznim, ki jili zakon J šiljajo na adre.-o, navedeno ob terminu. i° rogisttaciji inozemcev določa registraciji, in poštarji -o do- Slično resolucijo so b a j e|za ono' ki no PriJavii° ~Prf'- bili navodilo, da ne -mejo i>o-sprejeli tuli uradniki Labor's ''\(lr0!?: kazni -ati ,lil novi »^^v, marvic sprejeli Xon-Partisjn League. Edmuiidson je rekel: — V IllinoLsu, — ne vštevši Chiea-go, — ima CIO 110,000 članov. .. . Xajmanj r,.l odstotkov jih ^rfU" o sprememb ' naclnirci ci t 11 ran šlo za Lewis'om, kar pomen;, $100 globe, 30 dni zapora ali oboje.** Tiskovine za prijavo naslova in za .pri javo uradu za registra- vrečo, tako majhno, kakor da bi v njej ležalo mrtvo dete. To je bilo vse, kar je ost a'o od F)s-serja. IVodja e-kadrile je pisal njegovim staršem, jaz pa naj njegovi n«'\v-ti. Bi!o je težko pisanje, najtežje, kar s«»ri-znntm zmaga. Dva dni |K>ziK'je smo obhajali moj rojstni dan. Moj sluga je pripravil kakao na belo pogrnjeni miai, in bilo je, kakor na kaki otroški zabavi. iSedcli smo okrog anize in čakali na povvljnikrt eskadrile r*oročnika Rheingobla. Oh 2. je vzletel z dvema tovarišema na Izvide. Ce® eno uro -ta se tovarna vrnila. Med zračno bit4co nta poveljnika ia»giibila izgh :'n iz vida. Izginil je za bftžečim -ovražnikom v oblakih. Xaslednejga dne letimo na izviile kakor navadno v obliki klina. Eskadrilo vodim jaz, za mano letita na de-ni brata Wemlel. na levi pa Pur in Glin- Ž«- v na-ledu ji*m trenutku ležita najini letali v ostrem zavoju in začne se divje kroženje. ^"-ak s imslaiša čim bol j približati od zadaj kajti lovci lahko s svojima, trdno pritrjenima strojnicama, -treljajo le naprej, od zadaj so lieolMjroženi. Kdor pi*vi dobi nasprotnika na tilnik, je iz- kenuan. L timo v višini 20(M>'gublien m. X< bo je jasno in -once sije naravnost na na-. Kmalu 1k> poldne. Od časa do časa se ozreiji nazaj, če je we v reo na svojih mestih in veselo jim prikitiuim. X'e vem, ali ima človek še šesti čut. Xa nkrat -e me polasti občutek, ilri nam grozi nevarnost. Ozrem se in v tistem trenutku -vidim kako tik poleg mene. ,kakih 20 metrov oddaljen. gori v dim zavit Puzov a-parat. Puz ]>a *edi \-zravnan v svojem sedežu, z obrazom o-brnjenim ]>ioti iihmm. T«"a1m on je takoj razumel in že j«* bil za mano. Poskušam re-versement, Guvnemer mi sledi. "Enkrat. k<> sem bil ravno v zavoju, me j«' dobil za trenu- mj.itudi mož- ki v njem teviIo odposlanih potrdil je v-ak dan večje-. Oni lie-državljaiii, ki pri-selijo. potem kt> -o registri- povrniti potrdilo v Washington. Seveda jako važno je. ki dnevnik '4Herald Tribuneje nedavno obljubila r?vojo podporo predsedniku Rooseveltu. fTe dni je po radio pripovedovala poslušalcem, da bi prav rada videla Willkieja v Roose-veltovem kabinetu. Rekla je, da nima proti Willkieju niče--ar. toda nekateri ljudje, ki ga obdajajo, ji ne ugajajo. )"Radovedna som," je pripomnila, "če s*1 jih bo mogel Willkie iznebiti, ako bo izvoljen. Xekateri Wilnciejevi pristaši skušajo zatirati delavstvo. V časih krize pa nikakor ne kaže-zatirati delavstva." NAZNANILO in ZAHVALA l S Č E M brata MATIJO in TONETA BOHAJAMEC. in KATINO, omoženo TOftlSlČ, doma iz Zvečega. Prosim, da se oglasijo bratu: Jakobu Boha jamec, c. "of Frank Ober^ar, Trenarv, Michigan. (3x) 7«ilustiwci -r<-:i ti;ixii;iitjaiu \ ^"in ii:i-lm -<■! <-1 ni k..m. prij;iti>ljciit ill 7I:;|||4-«>IU. tu/jj.» v»*>t. «lu na- j«* z;i vtilno z:i|.u~fil moj Ijul»ljf>i!t st-profr ip »«T-t! ' — Charles Turk Kajni je l>il r«>j»-n v Va- Mali !<■•_'. I^^ki iN.tok, .lu^eshivija. la. aprila. 1SS1*. 1'turl j<> |»r«»ri>,'rt*l> -« je vršil an lia St. J«»-» i>li i»oko|tališču k.«-toliškfin olmNlu. v In«liana|M>lis, Iml. I>a je t>i 1 ranjki priljuMjcu. erioijo ev«-tli.«-n:i z »Iružiuo; Ilarrv O'Brfeii in Jo.{;rel>a. št' enkrat lepa hvala v>*>iu skupaj, kar »o naredili za ranjkega ob bolezni ali pri potrrebu. Hvala vsem, ki so darovali za svete made. 1 »aro val i as, Mr. Matija Cinko-vic. in Klrtvenian Women's Social Club. Dolgost me veže. da se na tem mestu prav le|>o ziibvalim tslmii, Ikateri so mi bili v pomoč v njes«>vi bob-xni in ob času žab>sti. V prvi vrsti se moram zahvaliti sinu. ker je bil vedno pripravljen s svojim avtomobilom vsaki čas podnevi ali jtonoči in tako mi prihranili veliko skrbi in dela. I^m« hvala župniku Father Bockhold in Father Hart man, ki je previdel ranjketst 7. zadnjo popotnico In tudi molil rožni ven-.-e pri mrtvaškem <«lru. Hvala bratu Loui* Turk in l»otm I^nrenc Kovueb, ki .-Aa prišla iz C1>i«holm. Minn., da «ta rnu izkazala zadnji jM>»lrav: ravnotako tudi hvala bratu John Turk in sestri Mary Turk, omožena ZakrajSck iz tieveland. Ohio in se-stričnama iz Joliet. 111., Ant«4iiji in Fram'es S«-jta. Toraj s*' enkrat hvala vsem skupaj in ako je kakšna i>omota, prosim odpuščanja. Ti pa, dragi soprog in oče, |*>čivnj v miru v svobodni ameriški zemlji! Žalujoči ostali: MARY TI RK Sena, in sin JOHN in njegova žena BERTA in -in DAYD> v ItMliauapolls, Iml.: LOI1S l\'RK v ( hisholm, Minn., in JOHN TI RK in MARY ZAKRAJŠKK, brata in s«>stra v Cleveland. Ofeio; in v starem kraju zapušča HO-letno mater in eno sestro, omožcuo Antonia Anzele. Indianapolis Iml.. 1"J. oktobra, l!MO. Kratka Dnevna Zgodba -a LAS NARODA" — New YorlE Monday, October 28, !940. V S T A N 0 V,L J E N L. 1893 VOJNA TRGOVINE V LONDONU NE MOTI V METEZU MBUKIIO Roman. — Spisala: MARIJA KMETOVA :— '29—^ ,uHU *'Parzur — zdaj >nio tu. Moji go-1 je ste — zato, prosim, kar infprcj/' In odmeknila se je, da šli v>i mimo nje in tako je biia polna življenja, da so se nehote vsi sklonili, ko so šli mimo, Andiej pa bi biJ za la hip dal vso svojo srčno kri, lako je bil sreem, da je ta lepa žen-ka njegova žena, njegova '.ast. V odkritosrčnem spoštovanju jo je zunaj ladje pnijel za roko, ki jo je iie.no poljubil. Pire je nalahno vztrepetal, a je bil brž spet -am svoj in se je obrnil k Poidi, rekoč: "In viwš gospod soprog, iriilostljiva!" Meto je spreleti lo neprijetno čuvstvo pri teh besedah in je karajoče pogleda ? Pirca. Poldi pa je zardela čez in čez in toliko, da se ni okrenila in cdšla nazaj na ladjo. Jeza in bolest je bila v njenem glatsu, ko je odvrnila: "Odklej se zanimate vi zanj, gospod doktor!'' 4 * Prav od zdajle." "Se mi je zdelo Sicer imate drugačna zanimanja." 14Na primer?" 44Tak neliajta, za /božjo voljo," je dejala Meta, ki je čutila, da bodo Poldi zdaj zdaj ob "le solze in je dregnila Pirca v komolec. Poldi pa je prijela za roke in jo potegnila za -oboj. MTa človek," je siknila Poidi, ",kako si upa, da si upa!" ** Molči, Poldi. nikar ne odgovarjaj in pusti ga, saj veš, da je čudak,*' jo je mirila Meta in ji začela praviti o svoji novi obleku, da bi jo privedla v druge misli, kar se ji je za hip tudi posreči o. Pircu je bilo nekam čudno in kakor je sicer užival, ko je zbadal, zdaj mu njegovo lastno vedenje ni bilo všeč, ker se je dobro zavedal, da je izšlo 'olj se jo silila Tina in se nenaravno ravznemala bolj in .bolj, morda jc bil Gornik edini, ki nesogla-j« ni čutil in je bil zaljubljen v svojo srečo. . Akacije so dehtelo do opojnosti, nv>rie se je kopalo v nebu in neibo se je združevalo z morjem in vsepovsod je l*lla ena sama beseda lepote in poujladi. Pire je skoraj ves čas molčal. Melanija in Rižnar bi bila najrajše že doma. Meta pa je iriieta opravka le s Poldi. ker se jc bala, da ne bi spet prišlo do kake »cene med njo in Pircein. t Popoldne so se odpravili na pomol, da so vrnejo v Trst. In tedaj so jo Pire pridružil k Tini, ki sta šl^ vso pot do ladjo molče skuhaj in obema jo bilo tako tesno pri srcu, da sta se bala vs»ke besede. Ko jo že plula ladja po mavričnih l»ar-rah morja, je dejal Pire Tini: "Zasovražil 'bi vas rud." "O!" se je začudila Tina. "Tako hudi steT" Prizor na nekem trgu v Londonu, kjer se trgovina navzlic vojni nemoteno nadaljuje. Nova zaloga... , in tudi nekaj novih | / knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE dama s kameljami Spisal ALEKSANDER DIMAS Pisatelj sam pravi, tla je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v ssastor, ki zakriva oder, kjer »t? 1k> igral kos življenja. In v tem »lavnem romanu se res Igra velik kos 1» lo zanimivega življenja. cena $1.75 ITALIJANSKI VPAD NA GRŠKO (Nadaljevanje s 3. strani.) Oče poštne znamke Jugoslovan Metaxas pozval narod na časten boj Italjauskl ultimatum za odstop nekaj grškega ozemlja jo bil vročen grškemu minisrske-mu predsedniku generalu Io-anu Metavasu ob 3. zjutraj in po preteku triurnega roka ob li. je Meaxas italjanske zahteve zavrnil, tedaj so se sovražnosti pričele in Metaxas je na svoj narod izdal naslednji o-klie: "Za Grško je prišel trenutek, ko se mora boriti za svojo neodvisnost in svojo čast. "Četudi smo se držali stroge nevtralnosti proti vsem, je Italija, ki nas ne priznava za svobodne Grke, zahtevala od me ne ob treh nocoj, da odstopim del narodne zemlje in da se bodo armade, da zasedejo to zemljo, pričt le korakati ob G. zjutraj. "Italjanskemu poslani k u sem odgovoril, da smatram zahtevo in način, kako je. bila stavljena, J (torej še prod Tlillom) v Ljubljani v pogovoru z nekim Angležem po imenu Galway o-mcnil -istem enostavne pisemsko tarife, kar je, kakor je Košir sam pozni jo zatrjeval, dalo povod llillovi reformi. To ide-io poštno znamke in tarifno ro-I formo so Angleži uvoljevali vse do leta 1840. ko je bila reforma >-]vejfta in vpeljan nov poštni sistem. Ker pa je postajalo ime jRowlanda TTllla radi njegovega penny sistema preveč popular-I no. in si je Ifill lastil zamisel vpeljave poštne znamke, se je lota takrat, kot namest- nik držiivnecra knjigovod re na Dunaju živeči T.o v ron<- Kn-ir zavedrl pntiTona in začel trditi, da je on iznajditolj poštno znanVko. Na to Koširjevo trditev je saksonsko finančno ministrstvo naročilo višjemu pošt nen tu ravnate!istvu v Leipzigu. da poizveduje o tej Koširjevi trditvi in potem poroča. Od- (Nsdsljevanje prihodnjič.) ^ VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg ua&iova je razvidna Jo kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka puineui lnesee, druga dan In tretja i>a leto. L»a nam prihranite ne|MJtrel)u<'ga dela In atroAkov, Vas prosimo, da sku&ale naročul-no pravočasno poravnati, f uši ji te naročnino naravna nam ali Jo pa plačajte našen.u zu^tupuikc v VaSeiu kraju ali pa kaiereinu izmed Kastopnlkov, kujih lmeua 80 tiskana s debelimi črkami, ker »o upravičeni obiskat; tu«ti druge naselbine, kjer je kaj našito rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročU potrdilo za plačano naročnino. 'ALIFOllNl A: 8an Francisco, Jacob Laushin •OLOHAUO: Pueblo. Peter Culig, A. SaftM Walseuburg, M. J. Uajuk INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič LLINOIS: Chicago, J. BevCJw Cicero, J. Fabian (Chicago, Cx*ro In Illinois) Joliet, Jennie Bamblch La Salle. J. Spellch Maaco^tan, Frank Angustln North Chicago In Waukecan. farich IARTI^ANL>: Kltzmilier, Vr. Vodoplve* IICniGAN: Detroit. L. Plaokar 1INNES<»TA: Chtsbolss, J. Lukanl< h El j. Jam. J. Peahet Evelerh. Iannis Goal« .Gilbert, LooJp Ve**el Hlbblr.ie John PotAs Virginia, Frank Hrratlcli MONTANA: It«un«lup. M. If. Panlaa Wasboe. L. Chaoapa nERKASKA: Omaha. P. Brodertck VEW TORK: Brooklyn, Amih—y Bvei Oowtiida. .J/'ttle Falls, OHIO: Barber ton, Frank froiia Cleveland. Antou Bobek. Chas. Kar-linger, Jacob Hesnik, Jo*«- Slapnla Girard, Anton Nagode Lorain, Ixiuis Balant, John KuinA* Tonngstown, Anton KlkaU ' »REGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Besaemer, John Jevnlkar C«»nemuugh, J. Brezove« Coverdale La okoUca. Mrs. '»int Rupnik Export, Lota ^(tastU Farrell. Jerry O kern Forest City. %(atb Kamla , Fr. Blodni kar Greenaburg, r'rsnk Novak Homer ('Hv. Fr ^er^p'-hak Imperial, Vence Palcich Jobm*to« o, John Patents Krayn, Ant. TauielJ Luftprne. Frank Ballocb Midway. Jouu žamt Pittabnrah la okolica. Philip Pragar Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrer West Newton, Joseph Jovan..... WISCONSIN. Milwaukee, West Allls. Fr. Sfcak Shebojgan. WYOMING: Rock Springs, Laais T Dlamondvllle, Joe Rollcn Vnk »astspilk bds potrdila sa m ta, katero Jo prejoL Zastopa Ike toplo VnUTI 'VIJLB A&MODŠ* govor, ki ija je dobilo saksonskih fin. minisretvo. je moral biti za Košiija zelo ugoden, ker so -pi-i, ki jih je Košir predložil višji poKtni direkciji, jasno dokazali, da je Košir žo leta 183G poslal avstrijski vladi predlo«:, da odpravi pobiranje pristojbine v gotovini in naj uvode — poštno znamke. iS tem je dokazano, da se je misel po vpeljavi in uporabi poštne znamke rodila v Koširjevi irlavi in da je liroral Košir, če je že leta 1835 'govoril z Angležem Galwayem o tem premišljevati že davno prej. ('e je Košir že leta 18.1H stavil hvo-je }>r» dloi^e o poštni reformi avstrijski vladi in ta predlogi ni-o bili -prejeti, ne zmanjšuje to Koširjeve zaslugo, kajti on kot državni uradnik ni motreJ in tudi ni smol vpel.javati novih reform, kar je bilo Angležem lahko, ker sta irrio'a v t<*m irziru ]>opolnonia proste roko. tedaj slavi Angleža Tlilla jin fhalmersa. je vse.kakor pravično. «ln r=o ob nju postavi očo-I ta poštne reforme iri zamisloca ! t>o vpeljavi poštni znamko, Slovenca Lovioncn Kom r ja. Venjj"drvikrat srečamo njegovo imo v izvestju: ".Inventus Ovni-nazii acadcmici" leta 1S20. To-ira leta je imol razrod sam« en oddelek, kajti v IT. ra^rzodu dobimo Koširja ali kakor so ira takrat pisali ''Koschior Laurontiu«. Čarnilo. Solzach in T. Soctionc.,, in v prvem oddelku jo ostal v?o do leta kr jo dovršil tudi oba humanistična razreda. Bil jo prav dobei učenec in je imel v«a leta šolanja in v vse-h razredih in lirodmotih prvi rod. Kam so jo bil Košir obrml pn dovršenih anmmazijskih študijah. ni znano, najbrže je bil v T>i ubija ni v zasebni službi in m* tšrle kajsnojo vstopil v službo pri £TtbernLji. kajti ^emrov navaja v svoji knjive>t Iz domači 'ga življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR NajlH.ljSi alovi-nskl |tri|Hivei]ii:k In | >1 s« t »-1 j jt- Cankar, ki v tej knjigi |>ri|M>veix;iJe sijajno znineo |Niljsk«-ca kralja Jana Suhieiike-gii na«I Turki pri Hotiuu in s tem osvoii«ijeuje lN>lj^ke. S to zma^o je bila končana turška sil«. |hm1 katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je inilej: Josipa Jurrira naš najlHiljši ]>ri|»o~ v»MlalLil pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na ?rafiu llvor v dolini Krke na Dolenjskem. Ito-man je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PRESKI*! Poznani »lovenski pisatelj | m »pljuje čudovit »vet tu«-d žarkostjo Južiif^a sohi.-a in milo hladne aeverne noči. cena $1 ROKOVNJAČI IZPOD TRATE Spisal Kazimir Trzema-Tetmajer. Zelo zjiniiiiiva fiori-Kt o divjem lovcu -venščine v tem svoj m romanu živo in zanimivo |»opisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORNIK Pisatelj v knjiži |»ovc isto, kot pove naslov: srečal m? je z ljudmi. med katerimi so nekateri že mrtvi, drujri «e živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekn* terili tudi tragietia I'm] vsem Jta (M>pisnje rennlčno življenje posameznih. cena $1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZLTANf lČ Najlniljši i« še Živeči »loven-*ki | tesni k |»Hlaja s to zbirko zo|wt nekaj umotvorov. 1'esmi »o inanrečene nj- jjovi ženi Ani. cena $ 1 .- ZADNJI VAL Spisal IVO &ORI.I Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi ze- lo »ni mi ve jHoiatk'* o **«»-jih doživljajih v Ropaški Slatini. cena $1.— ZNANCI Spisal RADO .Ml RNIK Poznani humorist v tej knjl" »li kaže razne ziiačnje It knjl-K" sjfii označuje kot ToreaU iu orisi." cena S 1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal I'avel Keller. V tem romanu Kel!er v svetiili barvah ri~e dogi^|-ke na kmetih in |»ose|>no v gozdovih. cena SI 25 ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. lajanje se vrši v letu 1757, ko so še Indljanei kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo ml. Rojakom priporočamo, -da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek. 1*48 je bil Kožir najbrže pre-uličen na Dunaju, kjer jfa dobimo 10 let potem kot umu est u i kii državnega knjigovodje. Ke-daj-in kje umrli in kje živijo njegovi sorodniki, to \>e bo še treba izkopati iz pozab! jen ja Hi sa, v -kateri se je Košir ro-1»', se stoji in nosi iine novega •rospodarja 4 4 Fo j kar/' Leto? ob stoletnici prve ])o^t-ne znamke je dolžnost, da >e mu prizna zasluga, katero si je pridobil s svojo idejo in neizmerno koristil celemu svetu. Menda ga ni po človeku naseljenega kraja na kultnmom svetn, kamor 'hi ne bilo prišlo nvdo pisino z neznatnim li- stičeni — postno znamko in duševni oče tega li-tiča je bil is!o-venoc f.ovrcne Ko^ir. Imamo moze, pa jib nc po-Ktiaiuo, ker eino bn zbrižni iu brez boja prepuščamo .-lavo drugim. V>e tozadevne proizvedbe viši Filatel. klub Ljubljana. (