Celje - skladišče
D-Per
III 19/1967
lili
llllllllllllllllllll
1119670445,2
\y
COBISS e
LETO IV. ST. 2 e CELJE, FEBRUAR 1967
GLASILO KOLEKTIVA
OB 1. MAJI)
Nekaj misli o poslovni morali in dobrih poslovnih običajih
V razgibanem gospodarskem življenju se pogostokrat srečujemo s pojmi, ki so predmet spodaj nanizanih izvajanj, ne da bi v bistvu doumeli njihov pomen in pravo vsebino.
Kaj je pravzaprav sploh morala? Morala je neke vrste družbena zavest o tem, kaj velja kot pošteno, častno, humano, nravstveno. Ta zavest na nek način ureja ravnanje ljudi. Morala torej predstavlja sistem svojstvenih pravil, družbenih norm. Po tej strani je tesno povezana s pravom, ki predstavlja najbolj dograjen sistem norm za ravnanje ljudi. Normativna komponenta Pa je skupna obema pojavoma, čeprav je precejšna razlika med sankcijami zaradi kršitve pravnih norm na drugi strani. Izvrševanje pravnih norm zagotavlja posebej za to organiziran državni aparat, izvrševanje moralnih sankcij pa zagotavlja družba in okolje, kateremu kršitelj pripada.
Moralna načela, ki normirajo poslovanje gospodarskih organizacij na trgu, imenujemo na splošno poslovno moralo. Ta izraz uporablja tudi naša zkonodaja. Poslovna morala zajema zelo široko področje in se nanaša na medsebojna razmerja gosp. organizacij, na njihova razmerja s potrošniki, v določeni meri tudi na razmerja med organizacijami in državnimi organi. Poslovna morala se torej uveljavlja na širšem področju kot samo v konkurenci. Poslovna morala je dobila svoj izraz ža v številnih pravnih normah, ki zagotavljajo, da se pogodba izpolni. Na področju poslovanja gospodarskih organizacij se upoštevanje poslovne morale uveljavlja zlasti preko dveh pojavnih oblik: dobrih poslovnih o-bičajev ter načela vestnosti ter poštenja.
Opredelitev dobrih poslovnih običajev povzroča teoriji in praksi nemalo težav. Med številnimi zakonskimi predpisi, ki omenjajo dobre poslovne običaje in se nanje sklicujejo, govori o njih v 5, čl, tudi novi
Temeljni zakon o blagovnem prometu. Na splošno se kot kršitve dobrih poslovnih običajev lahko po o-koliščinah primera smatrajo zlasti tista medsebojna poslovna dejanja gospodarskih organizacij, ki v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji prizadevajo škodo družbeni skupnosti, drugim gosp. organizacijam ali posameznikom. Bivši temeljni Zakon o ureditvi poslovnih razmerij je taksativno našteval, kaj vse predstavlja hujšo kršitev dobrih poslovnih običajev, medtem ko se je zgoraj citirani zakon o blagovnem prometu odločil za eksemplifikativno označitev.
Pri opredeljevanju dobrih poslovnih običajev je treba predvsem u-gotoviti njihovo tesno povezanost s poslovno moralo, čeprav bi se morda dalo iz zakonov sklepati, da gre za dve različni kategoriji. Vsekakor pravilna je razlaga, da so dobri poslovni običaji izraz poslovne morale. Zavedati se moramo dejstva, da dobri poslovni običaji le pripomorejo k realizaciji moralnih pravil, sai sami po sebi niso norme, temveč faktično ravnanje v katerem se izražajo moralna pojmovanja in moralne norme na poslovnem področju.
Če ravnanje, ki izraža moralna pojmovanja in norme, imenujemo dobre poslovne »običaje«, hočemo. s tem povdariti, da tudi zanje veljajo splošne značilnosti običajev. Taka splošna značilnost je zlasti trajnost, ustaljenost ravnanja. Vendar je treba ustaljenost pri dobrih poslovnih običajih pojmovati širše. V življenju se pojavljajo namreč vsak dan povsem nova ravnanja. Če poslovni krogi odklanjajo tako ravnanje, češ da je nepošteno, gre za kršitev dobrih poslovnih običajev. Čeprav je torej oblika kršitve povsem nova, nosi element trajnosti: moral-n opojmovanje, ki se je moralo oblikovati dalj časa.
Za dobre poslovne običaje je značilno da veljajo kot domnevana vo-(Naflaljevanje na 2, strani)
Obrnilo se je leto in pred nami je spet 1. maj — praznik, ki mu ni enakega na koledarju, praznik, ki je zares naš in katerega proslavljamo s toliko večjim zanosom ter veseljem spričo dejstva, da smo si v revoluciji, v povojnih letih izgradnje opustošene domovine in v eri bliskovitega razvoja ter utrjevanja družbenega samoupravljanja sami ustvarili pogoje za njegovo poveličanje.
1.	maj — praznik dela. tam v daljni preteklosti poln delavčevega trpljenja, nezadovoljstva in srda — ob iskri upanja na svetlejšo bodočnost, je dandanes okrašen z radostjo, s prešernim veseljem in srečo, ki jo ob tem dnevu uživamo vsi skupaj in vsak po svoje.
Zelo daleč je že tisti dan, ko je bil 1. maj po Internacionali proglašen za mednarodni delavski praznik. Od tedaj pa do naše osamosvojitve in svobode so se zvrstila že mnoga mračna obdobja, katerih grenkobo je naš zavedni delavski razred najbolj izrazito okušal. Zato nam danes prvomajski dnevi prinašajo . toliko več vedrine, ko se spominjamo, v kakšnih okoliščinah in pod kakšnimi pogoji smo jih že doživljali.
Ker nam v ranih majskih dneh podaje roko za nas pomembni in odločujoč dan zmage, je prav. da si rečemo, da smo šele tedaj 9. maja nutek. ko je bilo poplačano krvavo trpiienie našega ljudstva med sovražnikovo okupacijo. Otresli smo se krvoločnega sovražnika. pometli smo z ostanki preteklosti in lahko rečemo, da smo šele tedaj 9. maja zaživeli pod svetlejšim soncem, pod soncem svobode, bratstva in enakosti.
Vsem članom kolektiva čestita k prvemu maju — prazniku dela in k
9.	maju dnevu zmage
Uredniški odbor
Nekaj misli o poslovni morali in dobrih poslovnih običajih
(Nadaljevanje s 1. strani) lja strank, kadar se stranke ne dogovorijo o konkretni ureditvi nekega pravnega razmerja. Vemo pa. da stranke lahko z dogovorom na splošno izključijo veljavnost običaja. Domnevno voljo strank ki izhaja iz uveljavljenega ravnanja, nadomesti resnična, v pogodbi izražena volja. Prav v tem se dobri poslovni običaji ločijo od splošnega pojma običajev.
Posebno področje, ki ga je treba omeniti v tem okviru, predstavlja nelojalna konkurenca. Kot nelojalna konkurenca je mišljeno vsako- ravnanje gospodarske organizacije, ki nasprotuje dobrim poslovnim običajem in načelom zdrave tekme v blagovnem prometu in ki povzroča ali lahko povzroči škodo drugim gospodarskim organizacijam potrošnikom ali gospodarstvu države. Vsaka kršitev dobrih poslovnih običajev pa še ni nelojalna konkurenca. Podan mora biti še en element, namreč obstoj konkurenčnega razmerja.
Pojem dobrih poslovnih običajev je povezan še z nekaterimi drugimi pojmi, ki jih je oblikovalo naše pravo. V sodni praksi se pogosto identificira kršitev dobrih poslovnih običajev in načela vestnosti in poštenja. Prav tako se včasih verižna trgovina in druge oblike špekulacije smatrajo kot kršitev dobrih poslovnih o-bičaiev.
Vrednost in poštenje sta temeljno načelo, ki se ga moralo stranke držati pri poslih blagovnega prometa. To načelo ie sprejeto v 3. uzanco naših splošnih uzanc za blagovni promet. Sami po sebi sta vestnost in poštenost vrednoti, ki pripadata moralni sferi: vseeno pa ie dolžnost njunega upoštevanja pravna dolžnost. Povezovanje vestnosti in poštenja in dobrih poslovnih običajev ni brez osnove, čenrav gre za dve pravzaprav samostojni kategoriii. Oho kategoriji sta namreč povezani na svoj način z moralnim pojmovanjem.
Ravnanje, ki je v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, lahko hkrati nasprotuje dobrim poslovnim običajem in obratno. Razlika med opisanima kategorijama pa je v tem. da je načelo- vesti in poštenja splošno, temelino pravno načelo, dobri poslovni običaji pa so faktično ravnanje. ne pa pravna norma.
Za kršitev načela vesti in poštenja so predvsem značilne pravne sankcije, medtem ko se kršitev dobrih poslovnih običajev običajno preganja z ukrepi družbene discipline. Dobri poslovni običaji so pravno sankcionarni le takrat in v takem obsegu, kot je to s pravnimi normami določeno. Za takšne nepo-
sredne sankcije gre na primer pri nelojalni konkurenci. Posredno pa so sankcionarni dobri poslovni običaji s tem, da se lahko na podlagi njih ugotavlja, kaj velja v določenem primeru kot vestno in pošteno. V tem primeru pa je spet temelj za sankcijo pravno načelo vestnosti in
Nov Market na Ljubljanski cesti, ki oskrbuje v glavnem potrošnike z Otoka III in Ložnice je bil odprt 27. oktobra lani, je dosegel do danes lep promet, ki je v stalnem porastu. Otočani so bili z novo trgovino zelo zadovoljni, da so še pa je danes razvidno iz povečanega prometa. Poslovalnica ima še težave s tem, ker nima telefona, le-ta je namreč tej poslovalnici nujno potreben.
Kader v poslovalnici je dober, morali pa bomo vložiti še več truda, da bomo kos nalogam, da bomo dobro založeni za turistično sezono, ki je na vratih, saj utemeljeno pričakujemo, da bo naša poslovalnica imela lep promet tudi s tujimi turisti, ki se lahko ustavijo pri nas; imamo namreč lep parkirni prostor, ki pa še ni dokončno urejen, manj-
poštenja in ne dobri poslovni običaji.
Mislim, da sem v glavnih obrisih zajel in podal osnovno vsebino- pojmovanja poslovne morale in dobrih poslovnih običajev, torej vprašanj, ki jih ni puščati ob strani; v vsakdanjem poslovnem življenju moramo ta vprašanja budno spremljati, jih razčiščevati in se vedno zavedati dejstva, da so zdravi poslovni odnosi osnovni pogoj za naš napredek in nenehen razvoj.
Marjan Bele
ka nam npr. tabla za parkirni prostor in drugo, upamo pa, da bo uprava te pomanjkljivosti pravočasno odklonila, da poslovanje zaradi tega ne bo trpelo.
Do danes je odšlo od nas nekaj ljudi, kar dokazuje, da je delo pri-nas težko, nove ljudi je treba zopet navajati na delo oziroma učiti in pri novincih nikoli ni zaželjenega učinka. Skratka srečujemo se s težko-čami. V sklopu našega Marketa je tudi Biffe, ki še nima iskoriščenih svojih zmogljivosti, to pa morda zato ker dva meseca nismo točili alkoholnih pijač; sedaj promet raste. Pričakujemo, da bo naš Market v drugem po-lletju imel še lepši promet, to je naš skupen uspeh.
Vidmar Jože
MERX MARKET na ljubljanski cesti
Obiščite erx market na ljubljanski cesti
Organi delavskega samoupravljanja so v letu 1967 že živahno razpravljali
Na zadnjih sejah je upravni odbor sprejel predloge za dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sicer v zvezi z izplačili nadomestil za bolovanja do 30 dni; podan je bil predlog o ocenitvi delovnih mest mesar mojster, mesar I in mesar II ter predlog pravilnika o varstvu pri delu. Vsi navedeni predlogi so bili dani v razpravo enotam, zato o njih ne bi na tem mestu podrobneje razpravljali. Na naslednji seji centralnega delavskega sveta bodo obravnavani poleg zgoraj navedenih predlogov tudi predloge članov iz posameznih enot. nakar bo centralni delavski svet sprejel ustrezne sklepe.
Ker je bila izdelana prioritetna lista za razdeljevanje stanovanj in sredstev za potrebe izgradnje stanovanj in soudeležbe za stanovanja, dodeljena od drugih delovnih organizacij, je upravni odbor sprejel sklep, da računsko-gospodarski sektor napravi izračun priliva sredstev za te,koče leto, ki bodo na razpolago za kritje tovrstnih potreb. Na osnovi tega bo nato stanovanjska komisija določila v kakšni višini bo možno uporabiti sredstva za posamezno skupino- prosilcev. UO je ugotovil, da nikdar ni pričakovati, da bi bilo mogoče vsem prosilcem po prioritetni listi v letošnjem letu ugoditi, ker bo formiranih le toliko sredstev, da bo možno ugoditi le določenemu številu prosilcev iz posamezne skupine; poleg tega je po sprejemu prioritetne, liste prispelo več vlog tako za stanovanja, soudeležbo kot za kredite. Te vioge bo stanovanjska komisija proučila in podala predlog za dopolnitev že obstoječe prioritetne liste. O razdelitvi sredstev za izgradnjo stanovanj v letošnjem letu, kakor tudi o- dopolnitvi prioritetne liste bo UO razpravljal na eni od naslednjih sej po podanem predlogu stanovanjske komisije, kar bomo poročali v naslednji številki našega glasila.
uprava Celje: embalirnica: izdeloval, bonbonov: transport: sektor Vojnik: skl. Celje: skl. Slov. Gradec: skl. Krško: sektor Laško: sektor maloprodaje Celje I in II:
182.80	N din
224.00	N din
92.00	N din 245,20 N din
326.80	N din
750.00	N din
192.00	N din
64.00	N din
182.80	N din
1267,00 N din
Tako bi znašali stroški za podjetja kot celoto skupno 3.803,20 N din mesečno.
Upravni odbor je sprejel sklep, da se povrnejo prevozni stroški nad zneskom 20,00 N din do maksimalnega zneska 50,00. Povrnitev potnih stroškov pride v poštev le nad relacijo 5 km. Ne upošteva se lokalni prevoz do delovnega mesta.
V mesecu marcu smo imeli tudi zasedanja obratnih delavskih svetov, razen obratnega delavskega sveta proizvodnih obratov, ki zaradi nesklepčnosti ni mogel zasedati.
Obratni delavski, sveti so obravnavali plan blagovnega prometa za leto 1967, finančni plan, plan reklame in investicijski plan za leto 1967. Po predhodni obravnavi pravilnika o varstvu pri delu v enotah so- obratni delavski sveti sprejeli sklep, da se predlaga pravilnik z ustreznimi dopolnitvami v potrditev centralnemu delavskemu svetu.
Obratni delavski svet prodaje na drobno sektorjev Celje in Vojnik je obravnaval pritožbo članov kolektiva poslovalnice Pri Cinkarni, ker je računsko-gospodarski sektor zadržal izplačilo OD na nivoju 4,8 % od doseženega prometa. Na ODS-u je bila podana obrazložitev, da je odstotek za navedeno poslovalnico določen v pravilniku o- delitvi OD previsok in ni v razmerju z ozirom na stroko ter bi bila poslovalnica v priviligiranem položaju, ker bi dobila neopravičene-presežke osebnih dohodkov, t. j. takšne, ki ne rezultirajo iz povečanega prizadevanja in povečane sto-
rilnosti, kajti tudi struktura prodaje je v zadnjem času bistveno drugačna. Z ozirom na to je ODS sprejel sklep, da se predlaga CDS-u, da se za poslovalnico Pri Cinkarni zniža odstotek za formiranje mase za delitev osebnih dohodkov od 5 % na 4,8 % od doseženega prometa.
Nadalje je ODS sprejel predlog, da se ponovno aktivira prodajalna Ložnica.
Obratni delavski svet grosistične dejavnosti je razpisal obravnavo zoper Kolar Štefana iz skladišča Celja za izključitev iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti. Člani ODS-a so glasovali proti izključitvi in izglasovali, da se Kolar Štefana kaznuje z zadnjim javnim opominom.
Nadalje je ODS grosistične dejavnosti razpravljal o ukinitvi embalir-nice v Brežicah zaradi prenehanja najemne pogodbe za prostore, kjer je sedaj embalirnica. Predlog ODS-a je bil, da se prouči možnost formiranja oddelka embalirnice v Krškem predno se odpove delavkam, ki so zaposlene v embalirnici v Brežicah.
Dne; 12. I. 1967 se je vršilo- 7. redno- zasedanje CDS-a na katerem je bil sprejet Pravilnik o delovnih razmerjih podjetja, ki je pričel veljati 24. I. 1967. V razpravah pravilnika po enotah ni bilo pripomb, razen o izrednem plačanem dopustu ob selitvi v istem kraju za samske osebe, kjer je bil osvojen predlog, da se dopolni čl. 95 Pravilnika o delovnih razmerjih s točko 10 a, ki glasi: ob selitvi v istem kraju se za samske osebe določi 1 dan izrednega plačanega dopusta.
Centralni delavski svet je določil stopnjo za investicijsko vzdrževanje za leto 1967 in sicer 2,4 % °d sedanje vrednosti c-snovnih sredstev. Sredstva za reklamo so bila odobrena za leto 1967 v višini 1 promile od ustvarjenega prometa, sredstva za reprezentanco za leto 1967 pa v znesku 5000,00 ND.
Centralni delavski svet je končno na svojem izrednem zasedanju sprejel zaključni račun za leto 1966 in razdelitev dohodka. Nadalje je obravnaval rezultate revalorizacije osnovnih sredstev, inventurni elaborat per 31. 12. 1966 in investicijski program za leto 1967.
27.111.1987 smo volili nove predstavnike samoupravnih organov
Ker je upravni odbor v preteklih mesecih dobil več vlog članov kolektiva za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela so posamezne enote izdelale pregled, koliko članov se vozi, nakar je bila izdelana analiza, kakšni stroški bi nastopili, če bi vsem članom vrnili stroške prevoza nad zneskom 20,00 N din do zneska 70,00 N din, t. j. do maximalno 50,00 N din, kakor dopušča člen 109 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Na osnovi obstoječih podatkov bi znašali stroški za povrnitev prevoznih Stroškov v posameznih enotah mesečno:
V centralni delavski svet so volile enote;: Splošni sektor, računsko-gospodarski sektor, skladišče Slovenj Gradec, skladišče Krško, vsi oddelki embalirnice, v maloprodaji pa Samopostrežba Gaberje, Enotnost, Gaber-je, Pri Cinkarni, Delavska, Trnovlje, Hudinja, Breg, Delikatesa, Savi-
ca, Rimski dvor, Market Dolgo polje, Market Ljubljanska cesta, uprava Vojnik, Izbira Vojnik in Tabor.
V obratne delavske svete pa so letos volile naslednje enote: vse enote sektorja Laško, uprava Vojnik, Izbira Vojnik, Samopostrežba Soča, Livar, Svetina, Market Ljubljanska cesta, Market Dolgo polje, Ostrožno, Preskrba, Breg, Samopostrežba Ga-
(Nadaljevanje na t. strani)
27.111.1967 smo volili nove predstavnike
samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 3. strani)
berje, Enotnost, Gaber j e, Pri Cinkarni, Delavska, vsi oddelki embaiimi-ce, izdelovalni ca bonbonov, skladišče Celje, skladišče Krško, skladišče Slovenj Gradec, Splošni oddelek in računovodsko-gospodarski sektor.
V	centralni delavski svet so bili izvoljeni naslednji;
1.	Ošo Milan, šef kontrol, službe —• splošni oddelek
2.	Blasutto Viki ca, ref. obračuna OD — računsko-gospodarski sektor
3.	Škornik Terezija, pomočnik računovodje — računsko-gospodar. sekt.
4.	Kotnik Jožica, mat.-finančni knjigovodja — skladišče Slov. Gradec
5.	Adamič Slavko, vodja grupe — embalirnica
6.	Žerak Jože, nasipovalec silosov — embalirnica
7.	Rožnik Danica, delavka — embalirnica
8.	Planinc Silva, delavka — eimba-lirnica
9.	Moderc Drago, poslovodja v poslovalnici Enotnost
10.	Skamen Karli, poslovodja v poslovalnici Trnovlje
11.	Žgajner Albin, poslovodja poslovalnice Delikatesa
12.	Ogrizek Božena, trgov, pomočnica, Market Dolgo polje
13.	Zorko Vera, trgov, pomočnica, Market Ljubljanska cesta
14.	Guzej Stanko, poslovodja poslovalnice Tabor Vojnik
15.	Planinc Janko, skladiščnik — skladišče Krško
V	obratni delavski svet prodaje na drobno sektorja ekonomskih enot Laško so bili izvoljeni:
1.	Kokol Silva, računovodja sekt.
2.	Laznik Polde, poslovodja
3.	Planko Karli, poslovodja
4.	Škoberne. Rezika, poslovodja
5.	Šraj Slavica, trgovska pomočnica
6.	Vodopivec Maks, poslovodja
7.	Žabkar Anica, trgovska pomočnica
8.	Zalokar Ivan, poslovodja
V	obratni delavski svet prodaje na drobno Celje in Vojnik so bili izvoljeni
1.	Golež Olga, poslovodja, Gaber je
2.	Mikulan Edi, trg. pomočnik, Pri Cinkarni
3.	Aman Marija, trgovska pomočnica, Preskrba
4.	Godec Stanko, šef sektorja maloprodaje Celje II
5.	Kos Janez, trgovski pomočnik. Market Ljubljanska cesta
6.	Guzej Cirila, trgovska pomočnica, Izbira Vojnik
7.	Senegačnik Katica, oddelkovod-ja, samopostrežba Soča
8.	Gajšek Erika, trgovska pomočnica, Livar Štore
V	obratni delavski svet grosistične dejavnosti so bili izvoljeni;
1.	Kerec Karel, skladišče Celje, sovozač
2.	Turk Zvone, skladišče Celje, komisioner
3.	Cerenjak Silvo, skladišče Celje, sovozač
4.	Hren Ivan, skladišče Celje, kontrolor komisionov
5.	Štante Edi, skladišče Celje, delavec
6.	Habot Štefan, skladišče Celje, komisioner
7.	Podgoršek Nasta, skladišče Krško, kontrolor komisionov
8.	Stopar Oskar, skladišče Slovenj Gradec, komisioner
V	obratni delavski svet proizvodnih obratov so bili izvoljeni:
1.	Gregl Rozika, vodja grupe — embalirnica
2.	Velenšek Marija, delavka embalirnica
3.	Zagožen Pepca, delavka embalirnica
4.	Macuh Anton, delavec embalirnica
5.	Grimšič Mira, delavka embalirnica
6.	Koren Marija, delavka embalirnica
7.	Breznik Ljudmila, kuharica izdelovalnica bonbonov
8.	Babič Marta, blagovni manipulant — izdelovalnica bonbonov
V	obratni delavski svet organizacijskih enot. ki tvorijo obračunsko enoto in oddelke stranskih dejavnosti so bili izvoljeni:
1.	Rudolf Štefka, tratar — telefonist, splošni oddelek
2.	Črep Marta, blagajnik, račun sko-gospodarski sektor
3.	Grajžl Adela, ref. za embalažo, rač.-gospodarski sektor
4.	Jablanšek Jožica, kontist salda konti, rač.-gospodarski sektor
5.	Janeček Milena, strojno kniženje, rač.-gospodarski sektor
6.	Jezernik Albina, strojno kniženje, rač.-gospodarski sektor
7.	Kambič Vida, vodja fakturnega oddelka, rač.-gospodarski sektor
8.	Volavšek Ivanka, ref. za investicije, rač.-gospodarski sektor
SESTAV SAMOUPRAVNIH ORGANOV JE SEDAJ NASLEDNJI
Centralni delavski svet:
1.	Jonke Pavla, vodja kalkulacij, komerciala
2.	Marš Slava, trg. pomoč., Livar Štore,
3.	Založnik Janko, poslovodja Market Dolgo polje
4.	Pavline Cveto, poslovodja Samopostrežba Soča
5.	Laznik Zinka, namest. poslovodje Samopostrežba Gaberje
6.	Lampret Marija, poslovodja, Slo-Škofja vas
7.	Bevc Anica, pomočnik poslovodje, Toplice Dobrna
8.	Divjak Ivan, etažni skladiščnik, skladišče Celje
9.	Gregl Franc, etažni skladiščnik, skladišče Celje
10.	Kotnik Peter, pomočnik skladiščnika, skladišče Celje
11.	Pavlič Ludvik, delavec, skladišče Celje
12.	Fabjan Stane, trgovski potnik (za sklad. Celje)
13.	Gobec Edi. mat. knjigov. embalaže, skladišče Krško
14.	Golavšek Julija, šofer, transportni odd.
15.	Lenovšek Martin, šofer transportni odd.
16.	Potušek Jože, poslovodja, Laško
17.	Kokol Silva, računovodja sektorja Laško
18.	Colner Pavel, poslovodja, Laško
19.	Ošo Milan, šef kontrol, službe, splošni oddelek
20.	Blasutto Vikica, ref. obračuna OD, rač.-gosp. sektor
21.	Škornik Terezija, pomočnik računovodje, rač-gospodar, sektor
22.	Kotnik Jožica, mat.-finančni knjigovodja^ sklad. Slov. Grad.
23.	Adamič Slavko, vodja grupe, embalirnica
24.	Žerak Jože, nasipovalec silosov, embalirnica
25.	Božnik Danica, delavka, embalirnica
26.	Pavline Silva, delavka, embalirnica
27.	Moderc Drago, poslovodja, Enotnost
28.	Skamen Karli, poslovodja, Trnovlje
29.	Žgajner Albin, poslovodja, Delikatesa
30.	Ogrizek Božena, trg. pomočnica, Market Dolgo polje
31.	Zorko Vera, trg. pomočnica, Market Ljubljanska cesta
32.	Guzej Stanko, poslovodja, Tabor Vojnik
33.	Planinc Janko, skladiščnik, skladišče Krško
Obratni delavski svet sektorja
maloprodaje Laško:
1.	Šemrov Milica, poslovodja
2.	Jančič Angela, trgovska pomočnica
3.	Planko Vera, saida-konist
4.	Senčar Polde, poslovodja
5.	Grilc Jožica, poslovodja
6.	Potušek Jože, poslovodja
7.	Maček Dragica, administr.
8.	Kokol Silva, računovodja
9.	Laznik Polde, poslovodja
10.	Planko Karli, poslovodja
(Nadaljevanje na S. strani)
27. III. 1967 smo volili nove predstavnike samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 4. strani)
11.	Škoberne Rezika, poslovodja
12.	Šraj Slavica, trg. pom.
13.	Vodopivec Maks, poslovodja
14.	Žabkar Anica, trg. pom.
15.	Zalokar Ivan, poslovodja
3.	Furlan Metka,
4.	Stre.icher Duška, računovod.
5.	Tavčar Jože, sploš. odd.
6.	Kasesnik Stane, mehan.
7.	Knez Vladimir, transport.
8.	Cater Ciril, transp.-meh.
9.	Rudolf Štefka, sploš. odd.
10.	Črep Marta, blagajnik
11.	Jablanšek Jožica, računovod.
12.	Janeček Milena, računovod.
13.	Jezernik Albina, računovod.
14.	Kambič Vida, fakturni
15.	Grajžl Adela, računovod.
16.	Volavšek Ivanka, računovodstvo
Vsem članom samoupravnih organov želimo v njihovi mandatni dobi obilo uspehov pri delu.
Obratni delavski svet prodaje na drobno sektorjev Celje in Vojnik:
1.	Verber Ivan, poslovodja
2.	Žgajner Albin, poslovodja
3.	Lončar Štefka, trg. pom.
4.	Ošep Franc, trg. pom.
5.	Travner Antonija, poslovod.
6.	Gorjan Vladimir, poslovodja
7.	Trobiš Ivanka, poslovod.
8.	Črepnjak Marija, poslovod.
9.	Golaž Olga, poslovod.
10.	Mikulan Edi, trg. pom.
11.	Aman Marija, trg. pom.
12.	Godec Stanko, šef sekt. Celje II
13.	Kos Janez, trg. pomočnik
14.	Guzej Cirila, trg. pomočnica
15.	Senegačnik Katica, oddelkovod.
16.	Gajšek Erika, trg. pomoč.
Obratni delavski svet grosistične dejavnosti:
1.	Stopar Ivan, sklad. Slov. Gradec
2.	Smolnikar Janez, sklad. Slov. Gradec
3.	Mirnik Jože, sklad. Celje
4.	Regulj Albert, trg. potnik
5.	Novosel Drago, skl. Celje
6.	Lesjak Stane, skl. Celje
7.	Šinkovec Jože, skl. Krško
8.	Lubšina Ivanka, Brežice
9.	Kerec Karel, sklad. Celje
10.	Turk Zvone, sklad. Celje
11.	Cern jak Silvo, sklad. Celje
12.	Hren Ivan, sklad. Celje
13.	Štante Edi, sklad. Celje
14.	Habot Štefan, sklad Celje
15.	Podgoršek Nasta, skl. Krško
16.	Stopar Oskar, skl. Sl. Grad.
Obratni delavski svet proizvodnih obratov:
1.	Pavline Silvo, izd. bonb.
2.	Dobrajc Slavica, izd. bonb.
3.	Cencelj Elza, kozmetika
4.	Jagodič Ivan, embalir.
5.	Jamnišek Jože, embalir.
6.	Laneger Martin, embalir.
7.	Pustinek Helena, embalir.
8.	Turnšek Olga, embalir.
9.	Gregl Rozika, embalirnica
10.	Velenšek Marija, embalirnica
11.	Zagožen Pepca, embalirnica
12.	Macuh Anton, embalirnica
13.	Grimšič Mira, embalirnica
14.	Koren Marija, embalirnica
15.	Breznik Ljudmila, izd. bonb.
16.	Babič Marta, izd. bonb.
Obratni delavski svet organizac. enot, ki tvorijo obrač. enoto in oddelke stranskih dejavnosti:
1.	Govejšek Janko, prod. oddelek
2.	Paunovič Monika, komerciala
Sveže meso — pogoj
uspešnejšega
Meso je kot osnovno beljakovinsko živilo v prehrani človeštva zelo pomembno in ima velik vpliv na zdravje človeka. Vse hitrejši tempo življenja sodobnega človeka pa zahteva tudi od nas trgovcev, da nudimo potrošniku dobro in neoporečno — kvalitetno meso. Zato mora biti temu ustrezno pripravljeno, tako po kvaliteti in kvantiteti, da lahko zadovoljimo želje potrošnikov.
Način prodaje svežega mesa potrošniku je dokaj različen tudi v posameznih deželah. V Nemčiji se vse bolj uveljavlja prodaja svežega mesa na samopostrežen način, dočim
sodelovanja
ugaja. Jušnega mesa sploh ne kupuje, ker uporablja juhe. pripravljene na industrijski način, ki so konkurenčne predvsem zaradi cene, kvalitete in zaradi prihranka časa, ki ga zahteva priprava.
V Švici pa je prodaja svežega mesa kot že omenjeno pretežno klasičnega značaja (to je sekanje mesa na zahtevo potrošnika). K temu pripomoreta tradicija, predvsem za razviti turizem, ko namreč potrošniki zahtevajo najrazličnejše vrste in količine mesa.
Pri nas se prodaja sveže meso na klasični, palsamopostrežni in samo-
prevladuje v Švici pretežno polsa-mopostrežni način. Tu vidimo dva popolnoma različna načina prodaje in če, pobliže pogledamo zakaj je temu tako, pridemo dosledečega zaključka:
Okus in želje potrošnika v Zah. Nemčiji gresta za tem, da konzumi-ra več vrst mesa v mali količini in mu ta samopostrežni način prodaje
postrežni način.
Klasični način je najbolj razširjen način prodaje in to predvsem zaradi obstoječih mesnic in lokalov ter radi zahtev potrošnikov, ki kon-zumirajo večje količine mesa ene vrste naenkrat in ga na več načinov porabijo. Tako dobi potrošnik meso določene vrste in zaželene kva-
(Nadaljevanje na 6. strani)
pogoj uspešnejšega sodelovanja
Sveže meso —
litete. K uspešnejši prodaji pripomore tudi razgovor mesarja s potrošnikom. Pri nas je ta način zlasti še cenjen na podeželju, kjer se potrošniki še niso pobliže seznanili z bonitetami samopostrežnega poslovanja.
Polsamopostrežni način lebdi med klasičnim in samopostrežnim načinom prodaje. Potrošnik izbere že predpakirano meso. Lahko pa zahteva, da se mu postreže na klasičen način. Ta način prodaje je uspešnejši, ker je z njim podana večja možnost hitro zadovoljiti okusu in želji potrošnika. Pri nas se je ta način že dobro uveljavil v samopostrežbah in Marketih.
Samopostrežni način je prodaja že embaliranega svežega mesa v
hladilnih vitrinah, kjer potrošnik sam izbere ustrezno meso. Prodaja svežega mesa na samopostrežni način si pri nas šele več ali manj utira pot. Pri nas se ta način prodaje mesa uporablja v samopostrežbah in marketih, ki imajo za to na razpolago ustrezne hladilne prostore in naprave.
Samopostrežni način nudi možnost najhitrejše postrežbe. Posebno
Ob polnoštevilni udeležbi komunistov Osnovne orgaonizacije ZK se je na letni konferenci dne 17. 3. 1967 v sejni sobi uprave zbralo še pet vabljenih gostov, članov delovnega kolektiva in delegat Občinskega komiteja ZK tov. Zupanc Ludvik.
Po izvolitvi delovnega predsedstva in izvršenih uvodnih formalnostih je sekretar osnovne organiza-„ cije tov. Hozjan Matko poročal o
bo nujno zagotoviti opisani način prodaje v prodajalnah, ki so visoko frenventne. Za uspešno prodajo svežega mesa je nujno, da so na razpolago:
—	ustrezni hladilni prostori in hladilne vitrine;
—	vedno sveže in kvalitetno meso;
—	vedno popoln asortiment svežega mesa, ki mora biti po teži različno predpakirano;
—	ustrezna embalaža za predpaki-ranje.
Če ni meso vacuum pakirano; je potrebno posebej paziti, da ne bomo imeli takšnega mesa predolgo v vitrini.
Glede na veliko število prodajaln, ki prodajajo sveže meso bo nujno
pričeti misliti na centralno predpa-kiranje svežega mesa. kjer bo zaposlen res zato strokovni kader in se dogovoriti z dobaviteljem, da nam bo lahko ob vsakem času dobavil vse vrste kvalitetnega svežega mesa.
Samo na ta način, bo prodaja uspešna in bomo lahko hitro ter kulturno nudili oz. zadovoljili okus našega potrošnika.
Založnik Janko
njenem delu v preteklem letu in o svojih izvajanjih ugotavljal, da so komunisti v podjetju sicer pravilno doumeli vse pestro-razvijajoče, se družbeno-politične dogodke leta 1966 in vsak na svojem področju tudi zadovoljivo delovali, da pa bo v bodoče potrebna še večja aktivizacija komunistov in prav tako čim popolnejšo angažiranje neorganiziranih članov kolektiva na področju
družbeno-političnega življenja.
Prednašanje tov. sekretarja je dopolnil tov. direktor s prikazom uspehov podjetja, ki jih družbenogospodarska reforma prav zato ni mogla zavreti, ker je kolektiv z viško stopnjo zavesti pravilno doumel nujnost in koristnost doslej sprove-denih reformnih ukrepov in je s podvojeno natančnostjo pristopil k smotrnemu gospodarenju.
V	živahni razpravi po poročilu je bilo s strani predstavnika Občinskega komiteja ZK podrobneje obrazloženo vprašanje reorganizacije Zveze komunistov. Ta reorganizacija pred vsem zahteva notranjo utrditev in pristop k bolj agilnemu delovanju na terenu. Izogibati se je nezdravim pojavom pri sprejemanju novih članov ZK, ker so dosedanji rezultati pokazali, da je, imel nepre-tehtani sprejem v članstvo ZK čestokrat nevšečne posledice. Po drugi strani pa je dolžnost komunistov, da v vrstah delovnih ljudi iščejo in predlagajo za sprejem v ZK izkristalizirane občane, ki bi bili voljni delati na družbeno-političnem področju pa jih še nihče ni pritegnil, čeprav so po svoji zavesti in razgledanosti enakovredni organiziranim članom naše. družbe ali pa jih celo presegajo.
V	medsebojni debati je zavzela vidno mesto samokritika in sicer v tem smislu, da leži glavna krivda zaradi še vedno nedovoljne aktivnosti osnovne organizacije ZK kot celote na komunistih samih. Organiziranje predavanj na ožjih in širših sestankih naj bo; v prihodnje ena izmed važnih nalog vsakega člana posebej in vseh skupaj. K delu organizacije ZK v podjetju bo v večji meri pritegniti Občinski komite ZK, ki bi s sodelovanjem svojih predstavnikov lahko pripomogel k boljši razjasnitvi posameznih važnejših in aktualnih vprašanj s področja naše notranje in zunanje politike.
Ideja o združevanju osnovnih organizacij posameznih podjetij v skupne organizacije je bila na letni konferenci obravnavana iz dveh aspektov in zato tudi deloma podprta, deloma pa odklonjena. Vsekakor bi bilo koristno sodelovanje in skupno obravnavanje tekočih problemov s komunisti delovnih organizacij, ki so si sorodne pri svoji dejavnosti in ki težijo po izboljšanju medsebojnih poslovnih odnosov, sicer pa se pripominja, da je delo vsake večje osnovne organizacije že toliko obsežno in zahtevno, da bi s povezovanjem dela z drugimi organizacijami preseglo okvire v mejah razpoložljivega prostega časa ali pa, kar je še nevarneje izvod en elo. Neovržno pozitivna plat takšnega združenja pa bi bila nedvomno podana v mnogo boljših oziroma ugdnejših pogojih za organiziranje raznolikih strokovnih predavanj.
Na konferenci je bila posebej podčrtana potreba po intenzivnejši (Nadaljevanje na 7. strani)
Z letne konference OO ZK
ZA NAŠE ŠOFERJE
Vožnja z motornimi vozili je v današnjem času vse zahtevnejša spričo naglega porasta prometa, ki prehiteva zmogljivosti naših cestno- gradbenih podjetij, da bi pravočasno in vzadovoljivi meri modernizirala in povečavala cestišča ter gradila nove avtomobilske poti.
Prav zato je pazljivo ravnanje voznikov motornih vozil na javnih cestiščih eden od poglavitnih kriterijev za varnost prometa. Cestnoprometni disciplini je potrebno posvečati kar največ pažnje ker bomo edino na ta način lahko zmanjšali število nezgod in z njimi pove;-zanoi veliko materialno1 škodo.
Dasiravno pogojuje varno avtomobilsko vožnjo več faktorjev, za katere šoferji vemo, bi se, danes ustavili pri enem samem, to je pri hitrosti vožnje.
Na videz malo pomembno vprašanje hitrosti se v mnogih primerih, ko je seveda žei prepozno, sprevrže v pereč problem, v obžalovanje in kesanje — le zakaj nisem hitrosti vsaj nekoliko zmanjšal?
Temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah sicer govori o tem, da je potrebno brzino vožnje prilagoditi pogojem cestišča in prometa, človekovim osebnim zmogljivostim, stanju vozila itd. subjektivna presoja pa je vendarle prepušče-
(Nadaljevanje s 6. strani)
Z LETNE KONFERENCE OOZK
skrbi za delo mladinske organizacije in sindikalne podružnice, ker je ugotovljeno, da zlasti mladinke in mladinci popuščajo v svoji aktivnosti pri političnem, športnem in kulturnem udejstvovanju. Da se izognemo neljubim problemom huliganstva in drugim milejšim oblikam negativnosti pri naši mladini, je mladino preventivno zaščititi, ta zaščita pa bo efektivna le te,daj, če bo imel naš mlad človek pogoje in tudi veselje za delo v mladinski organizaciji, za sproščanje svoje energije v katerikoli pozitivni smeri v okvirih dela čvrste in aktivne mladinske celice. Aktivizacijo mladine morajo podpreti komunisti v podjetju, glavna naloga pa je na mladincih samih, zlasti na starejših in bolj izkušenih, ki lahko na osnovi pridobljenih izkušenj najkoristneje vplivajo na vodenje mladinske organizacije.
Na letni konferenci je bil končno izvoljen nov sekretar tov. Oso Milan, v sekretariat pa so bili predlagani in sprejeti še tov, Rudolf Štefka, tov. Adamič Slavko; tov. Jagodič Miloš in Bele Marjan.
Novo izvoljenemu sekretariatu je poveriena naloga, da do prvega sestanka Osnovne organizacije ZK pripravi utemeljene predloge za program dela v tekočem letu.
Marjan Bele
na vsakemu posamezniku. Enemu je hitro, kar je drugemu počasi, enemu je varno, kjer drugi vidi nevarnost itd. Vsi bi se morali zavedati, da prekomerno h;*rost v vsaki sekundi ali desetinki, stotinki sekunde spremlja nevarnost, ki hemalokdaj tragično konča.
Zanimalo vas bo, da statistike o prometnih nesrečah v zadnjih letih povedo, da je v prometno razvitih deželah zahodne Evrope do 40 % nastalih nesreč zaradi prehitre vožnje. Pri nas je ta odstavek sicer nekoliko manjši a kljub temu znaša v kompleksu vzročnosti nesreč na naših cestah preko 20 °/,.
V prometno najboij razvitih državah kot na pr. v ZDA izčrpno raziskujejo motive in vzroke prometnih nesreč in ugotavljajo, da sta med šoferji pravzaprav dve osnovni skupini ljudi, ki so bolj podvrženi cest-no-prometni nedisciplini kot ostali. Prvi so šoferji, ki so čustveno bolj občutljivi, ki se hitro in močno razburijo pa potem nehote pritisnejo na plin, da zadovoljijo težnjem svojega temperamenta. Ocena psihičnega stanja določenega voznika pripada zdravniku in psihologu, ki mora biti pri ugotavljanju človekove, vozniške sposobnosti k najbolj pazljiv. Drugi pa so vozniki, ki nasploh v življenju vedno hitijo, na primer pslovni ljudje, pri katerih že narava njihovega dela zahteva, da se jim neprestano mudi. Prekomerna hitrost skozi daljši čas privede voznika do takšne napetosti, da se počuti povsem sigurnega. Taka sigurnost pa je seveda samo navidezna.
Zavedati se moramo, da prehitri vožnji sicer ne sledi redno prometna nesreča, da pa je nesreča če pride do nje, najtežja.
Zakoni in drugi predpisi normirajo hitrost vožnje v cestnem prometu; tako na pr. naš Temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah predpisuje, da je> največja do-
voljena hitrost vožnje motornih vozil na javnih cestah izven naseljenih krajev 120 km/h. Pri tem so mišljeni normalni pogoji v prometu. V naseljenih krajih je hitrost vožnje normirana na 60 km/h. Zakon je določil tudi najmanjšo dovoljena hitrost motornih vozil na javnih cestah, ki ne sme biti izpod 30 km/h, razumljivo pod normalnimi pogoji in okoliščinami.
Ker temeljni zakon ni določil splošnih omejitev, jih je zaradi nujnosti prinesla Odredba o splošni o-mejitvi hitrosti za nekatere, kategorije motornih vozil (Uradni list št. 7/67).
Za nas so interesantne predvsem naslednje omejitve hitrosti:
1.	za tovorne avtomobile brez priklopnika, pri katerih največja dovoljena teža ne presega 7500 kg — 80 km/h,
2.	za tovorne avtomobile, pri katerih naivec ja dovoljena teža presega 7500 kg — 70 km/h,
3.	za vse tovorne avtomobile s priklopnikom — 60 km/h.
Omenjeno odredbo je pozdraviti
z odobravanjem, zato pa moramo tudi paziti da bo vselej dosledno upoštevana.	Marjan Bele
Dobro sodelovanje - boljši uspehi!
Gospodarska, politična in kulturna povezanost med Celjem in Mariborom je tradicionalna, stalna in za obe mesti koristna. V okviru te povezanosti in sodelovanja so mnoge gospodarske organizacije našle skupni jezik ter tako ustanovile medsebojno prijetno poslovno ozračje.
Veletrgovina MERK Celje spada v ta krog, saj je vsa leta burnega razvoja in prizadevanja na področju sodobnega trgovanja, krepko sodelovala z gospodarskimi organizacijami v Mariboru, med drugimi tudi z Živilskim kombinatom INTFS.
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani)
DOBRO SODELOVANJE
— BOLJŠI USPEHI!
Udejstovavnje obeh partnerjev v prehranbeni dejavnosti je ustvarilo spontano, pristno in čvrsto sodelovanje. Doseženi letni promet nam to dokazuje.
V prometu z INTESOM predstavlja veletrgovina MERX zelo pomembnega in cenjenega odjemalca, če tudi možnosti za plasman še večjih količin testenin obstojajo. Razlogi za to so podani. Dolgoletna tradicija mariborske tovarne testenin IN-TES zagotavlja kvaliteto, razen tega pa so solidne proizvodne naprave garancija za pravočasno in solidno postrežbo v najširšem sortimentu izdelkov.
Testenine že predstavljajo ponekod v Jugoslaviji steber prehrane, vendar ugotavljamo, da je potrošnja v Sloveniji v primerjavi z evropskim povprečjem 3 x manjša. Ob takih ugotovitvah se nam nehote vsiljuje naloga, kako to povprečje porabe testenin povečati. Ta naloga je še tem važnejša v času ko je zaposlenost žena velika, testenine pa predstavljajo jed, ki je izdatna in izredno hitro pripravljena.
Testenine INTES izdelek Živilskega kombinata Maribor imajo vse značilnosti kvalitetne testenine, vendar je v prometu zelo važna manipulacija. So sicer prožne, so pa lomljive. kar iemlie testenini prijeten zunanji videz. Zato je umestna previdna manipulacija pri prometu, prevoznih in skladišni službi. Glede skladišč v katerih hranimo testenine povdarjamo. da moraio te biti dokai suha. če tudi so testenine dobro zaščitene s poletilensko embalažo in zunaniim ovojem iz čvrstega na-tron paniria ali pa kartona iz valovit^ lepenke.
Ker predstavljalo kvalitetne testenine TNTES ob pojavi v trgovini, družbeni prehrani in družini veliko zadovoljstvo smo prepričani in z go-tovostip lahko računamo na primerno novo* n n obseg prometa kar pa bomo dosegli 1° z velikimi obojestranskim prizadevanjem.
Kadrovska vprašanja
V	času od 1. I. do 31. III. 1967 je na novo nastopilo delo pri Trgovskem podjetju Merx Celje 16 delavcev, od tega 5 za določen čas, 11 pa za nedoločen čas.
V	času od 1. I. do 31. III. 1967 je prenehalo delovno razmerje 11 delavcem, s privolitvijo 6, po zakonu 3, po pogodbi sklenjeni za določen čas pa 2 delavcem.
Število vseh zaposlenih pri Trg. pod j. Merx Celje, na dan 31. 3. 1967 — 581 od tega 329 žensk.
VESELI DOGODKI POROKE:
V prvih mesecih leta 1967 so se poročili;
Peračič roj. Podlesnik, Jožica Magič roj. Golež, Jerica Marš por. Kožuh, Slavica in Trbovc roj. Špes, Zdenka.
Na skupni življenski poti želimo novoporočencem obilo sreče in družinskega zadovoljstva.
ROJSTVA:
Streicher Duška — sina
Vsem našim ženam in materam, ki so v letu 1967 rodile iskreno čestitamo!
ROJSTNI DNEVI:
Bele Marjanu, roj. 12. 4.
Belina Angeli. 3. 4.
Bovha Anici, roj. 3. 4.
Čoln er Pavlu, roj. 23. 4.
Čižič Antonu, roj. 27. 4.
Črepnjak Mariji, roj. 21. 4.
Dobrajc Slavici, roj. 13. 4. Dobovičnik Angelci, roj. 2. 4. Gračner Slavici, roj. 5. 4.
Grešak Blažu, roj 24. 4.
Guzej Stanetu, roj. 27. 4.
Jagodič Milošu, roj. 15. 4.
Jesenšek Vinkotu, roj. 5. 4.
Jurkošek Filipu, roj. 27. 4. Kasestniku Stanetu, roj. 19. 4. Kavčič Stanetu, roj. 28. 4. Koprivniku Izidorju, roj. 14. 4. Kožuh Vekoslav, roj. 18. 4.
Krajnc Rudolf, roj. 15. 4.
Kramer Helena, roj. 13. 4.
Kveder Vili, roj. 19. 4.
Lovrec Ivan, roj. 22. 4.
Marš Slavica, roj. 13. 4.
Mikulan Ediju, roj. 5. 4.
Nagradna uganka
Ali veste, h kateri vitrini je namenjena stranka?
S prstom kaže na razveseljivo novost v enem izmed naših marketov.
Uganite, kaj namerava razpoložena tovarišica kupiti!
I. nagrada 50 N din II. nagrada 30 N din
III.	nagrada 20 N din
Odgovore pošljite pismeno ali jih prinesite osebno uredništvu Vestnika do vključno 10, maja 1967.
Papinuti Teodorju, roj. 15. 4.
Perme Slavici, roj. 7. 4.
Požlepu Francu, roj. 5. 4.
Preskar Milki, roj. 27. 4.
Simonič Alojzu, roj. 20. 4.
Smolnikar Rudiju, roj. 17. 4.
Strnad Berti, roj. 13. 4.
Šraj Slavici, roj. 4. 4.
Štumpfl Viktorju, roj. 6. 4.
Tavčar Jožetu, roj. 24. 4.
Topolšek Ivanki, roj. 4. 4.
Travner Tončki, roj. 25. 4.
Trbovc Zdenki, roj. 11. 4.
Turk Zvonkotu, roj. 10. 4.
Turnšek Olgi, roj. 7. 4.
Vinder Angelci, roj. 28. 4.
Vrečar Slavica, roj. 17. 4.
Vrečko Fanika, roj. 5. 4.
Založnik Cita, roj. 2. 4.
Žlender Helena, roj. 3. 4.
Želimo k življenskemu prazniku vse najboljše!
POSKUSITE SE NASMEJATI
Oče naš delavski svet, kateri si v podjetju spoštovano bodi tvoje ime, ne vrzi nas iz kolektiva in zgodi se tvoja volja, kakor pri osebnih dohodkih tako tudi pri nagradah.
Daj nam danes večje dohodke, ne glej na naše grehe, kakor tudi mi ne gledamo na neuspehe in nepravilnosti, ne spravljaj nas v težave, temveč reši nas hudega dela in garanja — Amen.
Zdrava bodi Sindikalna podružnica, delavec je s teboj, spoštovana si med nami in blagoslovljen je tvoj trud in prizadevanje za nabavo ozimnice in nagrad.
Ekonomska enota mati delavca,
prosi za nas reveže,
zdaj in ob naši uri plače — Amen.
Čast in hvala tarifni komisiji, da bi nam kakšnega jurja primaknila, kot je bilo v začetku rečeno, tako sedaj in do pokojnine — Amen.
V letu Gospodovem 1967 in do konca Re,forme — Amen.
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Marjan Bele. — Izhaja mesečno. —
Uredništvo:	Celje Tomšičev
trg 3/1. telefon 30-77.
Tisk: Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna.
Naklada 600 izvodov.