Borci pripovedujejo, pionirji zapisujejo
Borci so izmučeni legli na tla. Že nekaj tednov so bili brez hrane. Včasih pa so le našli kaj za pod zob. Tudi Mali, kakor so pravili partizani ku-rirju, je bil lačen. Neko noč zaradi lakote ni mogel spati, zato se je odločil, da se bo malo sprehodil. Previdno je smuknil mimo straž, potempa je brezskrbno stopal dalje. Ni bil še daleč, ko se spotakne ob tračnico. Kaj pa je to? Saj res, to jepostaja! Hotelsejevrnitiv tabor, toda ustavil ga je pisk vlaka. Gledal je in videl, kako
se vlak približuje. Ko se je ustavil, je Mali videl, da je vlak poln hrane za Nemce, ki so se bojevali v tem delu Jugoslavi-je. Obrnilsejeintekelkotveter v tabor. Tovarišem je povedal, kar je videl. Borci so tekli na postajo. Vlak je že hotel od-peljati, toda partizani so bili hitri. Kmalu so premagali nekaj Nemcev in dobili hrano. Imelisojozavečdni. Zatosose morali zahvaliti samo Malemu in njegovi lakoti, mi večkrat pripoveduje ded.
Marjeta Drobnič 5. e