0 razvoju in delovanju Mladinske Matice. Ni dolga doba pred nami, ki jo zazna* muje veličaštna mladinska ustanova »Mladin= ska Matica«. Samo tri leta obstoja so tu, a vendar lahko že sedaj pokaže kaj lep mora« len uspeh. Z dejanskim poslovanjem je pričela »Mladinska Matica« v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Po raznih sestankih je bila prva seja dne 15. oktobra 1927. Na tej seji so člani odseka pripravili razne smernice za to književno ustanovo. Treba bi bilo ugo« toviti program, a rokopisov še ni bilo nobe* nih na razpolago. Poleg tega je bilo treba proračunati finančno stran. kalkulirati na podlagi ponudb raznih tiskarn, da bi knjižice ne bile predrage, pa da bi ustanova ne prišla v skodo, oziroma bi morala delati s posoji* lom. Vsc to je viselo tem težje v zraku, ker se cele mesece ni vedelo zanesljivo, kako se bo odzvalo učiteljstvo in učenci. Na mnogih sejah se je razpravljalo o predlogih glede iz= daje publikacij, glede ilustratorjev in pisate^ ljev, seveda izčrpno z ozirom na mladino. Vedno se je skrbelo za propagando v dnevni= kih. Uredila so se poverjeništva za šole in vse potrebno za zbiranje denarja. Prvo leto smo imeli zelo pbmanjkljiv prostor, zborovali smo med vedno prihajajos čimi strankami, ni bilo ne inventarja, ne omar za arhiv in za knjižnico. Za pridobitev dobrih izvirnih in umet-= niških spisov je odbor razpisal kolikor mo< goče visoke nagrade, odzivi so bili pa majhni in treba je bilo osebno iskati prispevke pri vseh znanih slovenskih pisateljih. Prvotno se je računalo samo na 10.000 naročnikov ali na kakih 10% šoloobiskujočih otrok, mislilo se je pa tudi na širok razvoj. Na več strani se je odsek obrnil za pod= pore in večji odvzem knjig. Bivši ljubljanski oblastni odbor je naročil za 6000 Din knjige »Sadjarčki«. Večje število knjig je prevzela bivša »Jugoslovanska Matica«, za 3000 Din; CiribMetodova družba za 5000 Din in »Brez* alkoholna produkcija« za 1500 Din. Glede »Zvončka« ni odbor stavil nika= kih mej in je stal na stališču, da poleg »Mla= dinske Matice« vedno lahko neovirano izhaja vsak drug list. V drugem letu so se pomnožile publika* cije s četrto knjižico. Nadaljnji književni program se je sestavljal za približno 10 let. Kaj takega prav točno ne more zaznamovati nobeno enako podjetje, ker je izdajanje knjig v veliki meri odvisno od došlih rokopisov. Ako jih odbor ne dobi, mora pač misliti na kaj drugačen program. »Mladinska Matica« ima v pravilih dolo* čeno, da tudi drugače pomnoži slovstvo. Zato se je v tretjem Ietu odločila za izdajo poseba nega lista za mladino. Tudi za ta namen je bilo treba najti pravo gospodarsko ravno« vesje. Prvotni namen lista je bil, da bi bil po možnosti prikrojen za vso mladino od najnižjega do najvišjega razreda. Po raznem pretresovanju smernic, propagande, naklade in urejevanja je prišel na dan mladinski list »Naš rod«. Ta se je urejeval do nadaljnjega ločeno od »Mladinske Matice«, a se je name= njen v prihodnje zopet z njo združiti. TJoliko predstavim za kratek vpogled v zasnovo mladinske književne organizacije. Nadaljnje podatke bo podal iz odseka tov. Ako bi hotel več podrobnosti omenjati, bi moral čitati vse zapiske sej. Teh je bilo v I. letu 32, v '.II. letu 21, v III. letu pa tudi okrog 30. Odbor je delal vsa leta brezplačno. V vzpodbudo dostavim še to4e: Upanje in bodočnost naroda je mladina. Tako kakor pravi pesnik Medved: »Mladina ti budiš nam upe zlate, srce dvigajo pogledi nate.« Naravno je, da mora vzgoja imeti smisel in vodstvo mladinskih knjig. To velja posebno v času, ko ima tisk tolik vpliv na mišljenje in izobrazbo naroda. Če ima knjiga namen, da vodi narode k sreči; če naj upoštevamo besede, da je knjiga moč, ki narode nad čase dviga, potem je dolžs nost učiteljstva, da vedno pospešuje dobro mladinsko književnost. Fort. Lužar, banski šolski nadz.