List 15. Tečaj LUI. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta g0 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 12. aprila 1895. - Politiški oddelek. Velika noč. Približujejo se zopet velikonoční prazniki, prazniki vstajenja našega Gospoda Odrešenika. Državni poslanci so zopet povrnili se k svojim rodbinam, da v domaćem krogu slavijo vesele velikonočne praznike. Navada je, da se o veliki noči dele piruhi in tudi mi smo pričakovali, da nam poslanci kaj prineso za pi-ruhe z Dunaja, vsaj se je nam vendar obetalo, ko se sklenila koalicija, da nastopi doba plodnega delovanja. Popolnoma pojasnuje naš žalostni položaj to, da so naši poslanci izmej mnogih slovenskih želj in teženj že popustili vse druge, videč, da sedaj še ni upanja, da bi mogli kaj doseći, razen celjske gimnazije. Pa tudi še te gimnazije nam niso přinesli za piruhe. Niti v budgetnem odseku še stvar ni řešena, in se vedno odlaša, ker se koalicijske stranke boje, da ne bi dala povoda razkolu mej koaliranci. Skoro dvomljivo pa je že, da bi to gim nazijo pod koalicijsko vlado mi sploh dosegli. Nemci skoro brez izjeme so proti nam, Poljakov pa tudi večina ne misli glasovati za Slovence, da se ne zameri levičarjem. žati za nepopolna dva goldinarja, a še to bodo morali plaćati z volilno pravico. takim pomanjšanjem davka se pa njih obstanek pač še ne utrdi, vsaj pride jedva pol krajcarja na dan. Več bi se malemu obrtniku pomagalo z obrtno reformo, a ta je za sedanjo postavodajno dobo že pokopana in sploh ni misliti î da se v tem oziru kaj za malega obrtnika dobrega sklenilo, dokler na Dunaji odločuje sedanja večina. Priti bi utegnili le še žalostnější časi. Ko več ne volili petakarji ) i v dr žavnem zboru se pomanjšalo število tistih mož, ki imajo še kaj srca za malega obrtnika in nastopili bi zopet zlati časi za kapitaliste. Za kmeta tudi naši poslanci niso ničesa přinesli z Dunaja za piruhe. Predlogi o organizaciji kmetskega stanu spita že smrtno spanje* Sedanja večina ne mara za tako organizacijo, ki bi onemogočila zadolževanje posestev, ker poslednji čas veliki kapital se lotil podkopavanje kmetskega stanu. Vsled temu pa nas velikonočni prazniki naudajajo z novo nado. Židje so na križ pribili Odrešenika, stražili pozneje njegov grob, a vse to ni nič pomagalo, grob se je odprl, vstal in kršćanstvo se je razširilo po vsem svetu. Ravno tako bode ljudstvo premagalo sedanjo kri vico, strlo tako verige, ki je oklepajo. Začetek se je naredil te dni na Dunaji. Pri občin Za piruhe smo pa Slovenci dobili namesto gimna- skih volitvah je propala liberalna stranka in faktično je zije novega predsednika okrožnemu sodišču v Celju, go- zgubila većino v mestnem zastopu. Nič ni pomagalo, da spoda Ulepitscha. Ta mož je, kakor pišejo nemški listi, se nemškega mišljenja. klicala na pomoč celo višja duhovščina proti narodu tem mi ne dvomimo, kajti od Tudi nekateri konservativci so v zmislu koalicije dali gla koalicijske vlade pač druzega nismo pričakovali. Nemci sove za liberalce, a vse ni nič pomagalo. Vsi listi prizna-so srečnejši, nego mi. Da bi přivolili v osnovo celjske vajo, da ima ta zmaga velik političen pomen, to je jeden žrebelj v krsto liberalne stranke, v krsto koalicije. Udarci gimnazije, noval njih odločen se je za deželnega šolskega nadzornika ime- pristaš gospod Linhart in sedaj pa za okrožnosodnega predsednika zopet njih somišljenik. slede drug za drugim. Jednak udarec je zadel nemške beralce v Solnogradu. Na Tirolskem liberalci sami zata Pričakovali smo, da nam poslanci prineso z Dunaja jujejo koalicijo, videč, da drugače zgube zaupanje pri pomanjšanje davkov, ko se je že toliko govorilo o davčni narodu. Na Češkem in Moravském se Nemci tudi izne-reformi. Stvar pa ne napreduje in tudi kaže, da bode verjajo starému vodstvu. vse toliko proslavljano ponižanje davkov pesek v oči. Najmanjšim obrtnikom misli se pač davek na leto poni Pa tudi mej konservativci se kaže razkol. Dipauli obrnil hrbet pododseku za volilno reformo, ko je videl, 142 da se hoče petakarje pripraviti ob volilno pravico in Ebenhoch že preti liberalcem z opozicijo. Mi nimamo nič posebno dobrega mnenja o teh dveh možeh. Ob snovanji koalicije je zlasti poslednji se pokazal velikega nasprotnika nižjih slojev prebivalstva. Sedanji razvoj v koaliciji je čisto naraven in gotovo sta že ob začetku koal cije dobro vedela, da bodo liberalci hoteli utrditi in zavarovati postojanke. Vsaj si je koalicija postavila za svoj program varovanje posesti sedanjih strank in se je torej zavezala, da stori tudi vse, kar bode varovalo obstanek liberalizmu. Baron Dipauli in dr. Ebenhoch sta vse to dobro vedela že ob sklepanji koalicije, in bi tudi sedaj ne imela najmanjšega pomisleka, pritrditi liberalnim predlogom, da se ne bojita svojih volilcev. Mi ne vemo, ostanejo li konservativci trdni v svojih sedanjih zahtevah, ko bode treba izvajati iz njih svoje konsekvence. Če liberalci ne prijenjajo, je nemogoča vsaka volilna reforma v zmislu koalicije, ako Dipauli ne popusti svojega stališča. Ker se pa volilna reforma mora izvršiti, potem ni druzega izhoda, kakor poseči po na-čelih Taaffejevega načrta, ker se ta da izvesti z navadno večino, to je brez pomoci liberalcev. Le težko bodo konservativci premagali strah, ki ga imajo pred socijalnimi demokrati. Na drugi strani se pa ne upajo popolnoma iti z liberalci zaradi svojih volilcev. Njih postojanke tudi niso trdne, kar dokazuje hrup zaradi prihoda kršćanskih so-cijalistov v Line. Kršćanski socijalisti bi jih izpodrinili v mnogih okrajih. Da bi krščanski socijalisti konservativcem pustili mirno njih posest, to še misliti ni, naj sedaj tudi obetajo. Že razvoj njih stranke bi zahteval razširjenje tudi na to stran. Tudi se da dokazati, da so konservativci ravno tako nasprotni krščanskosocijalnim reformám kakor liberalci. Nevarnost od krščanskih socijalistov sili Eben-hocha, da napoveduje boj liberalizmu. Tako je povsod razkol mej koaliranci in toliko že danes rečemo, da koalicija ne bode sklenila nobene volilne reforme, pa tudi ni gotovo, da bi dovršila davčno reformo, kajti tedaj bi baš zaradi petakarjev utegnila raz-pasti. Pa ko bi tudi to storila, ne bode toliko dosegla, nego se nadeja. Gibanje, ki se začenja proti koaliciji, se že višje, nego se običajno misli. Tak napad na volilno pravico zadel bi le mesta, a na deželi pa ostanejo tako povsod dosedanji volilci, ker imajo volilno pravico kot občinski volilci II. razreda in ti bi pa že znali dati pravi odgovor na tako postopanje. Nadejati se je torej, da vse-kako sedanje stranke zgube veliko mandatov pri novih volitvah. V novi zbornici bode živel drugačni duh in tudi volilne reforme ne bode več prikrojevala po Plenerjevih načelih. Duh, kateri se sedaj povsod kaže, bode strl verige, katere je avstrijskim narodom skovala koalicijo, ki hoče zatreti vsako svobodno gibanje, kar najbolje dokazuje nacrt novega kazenskega zakona in dotični sklepi državnega zbora. Premagal bode vse ovire, ki se mu stavijo, naredil zopet pravi svobodi in pravičnosti pot in pride potem tudi za avstrijske Slovane veselejša Velika noc in tudi nam Slovencem potem poslanci kaj prineso za piruhe. Politični pregled. Celjsko vprašanje. V budgetnem odseku še sedajni přišel budget učnega ministerstva na vrsto in sicer jedino zaradi tega, ker se boje krize zaradi celjskega vprašanja Vedno se še upa, da Slovenci deloma odstopijo od svoje zahteve in se dosťže sporazumljenje. Sedaj grof Hohenwart pregovarja Slovence, naj bi se zadovolili z osnovo paralelk v prvém in drugem razredu, zato se pa jim na drugi strani dovoli pet slovenskih ljudskih šol. Slovenski poslanci v Hohenwarfcovem klubu so si izgovorili 14 dnij pomisleka. Baš poslednja okoliščina je jako sumljiva. Čemu še pomišljati, ko je dolžnost vsak kompromis zavrniti. Grofu Hohenwartu naj bi pa naravnost povedali, da slovenske ljudske š >le mora pa vlada tudi tako privoliti, če ne le z lepa, jo bodemo pa prisilili z upravnim sodiščem Seveda naši koaliranci se boje, da bi ne prišlo do kakega prevrata, kajti potem bi morda Slovenci se zjedinili, in njih ve-ljava bi s tem gotovo ne pridobila, ker se po svoji nadarje-nosti in odločnosti ne odlikujejo. Občinske razmere na Dunaji. — Liberalci so že zgubili večino v mestnem zboru, kajti demokratična frakcija se je jim že izneverila. Njen vodja sam se je izrekel, da liberalcev ne bode podpiral, ker v državnem zboru nasprotujejo občni volilni pravici. V krátkém pride na Dunaji pri občinski upravi do večjih sprememb. Pričakovati je, da pri volitvi pod-županov propade sedanji prvi podžupan Richter in pride na njegovo mesto dr. Lueger. V tem slačaji pa baje odstopi sedanji župan dr. Griibl. Protisemitje bodo pa potem najbrž dr. Iuegerja volili za župana. Liberalci prete, da bodo odložili svoje mandate, da vlado prisilijo, da razpusti mestni zbor. Če to store, je pričakovati, da pri novih volitvah še več izgube in protisemitje sami dobe večino, dočim so sedaj še navezani na demokrate. Proticerkveni predlogi na Ogerskem. — Ogerska vlada nikakor ne misli kar popustiti nerešenih proticerkvenih predlog. Takoj po Veliki noči se zopet predlože zbornici poslancev. Gotovo je, da ju bode poslanska zbornica zopet v prvotni obliki vrnila gospodski zbornici. V maji bode gospodska zbornica zopet razpravljala o njih. Vlada ima mnogo upanja, do dobi večino. Več konservativnih magnatov tedaj ne pride več k seji. Tišti liberalni magnatje, ki so dosedaj glasovali proti vladi, gotovo nekateri izostanejo, nekaj drugih liberalnih magnatov pa pride k glasovanju, katerih sedaj ni bilo. Ker je opozicija v gospodski zbornici bila vkupe spravila le osem glasov večine, je precej verojetno, da v maji že vlada dobi večino. To se bode zlasti zgodilo, če se v zbornici poslancev razmere za vlado ugodno premene, ker bode to gotovo uplivalo na magnate Položaj je pa za ogersko vlado tudi zaradi tega ugodnejši, ker se je celo od cerkvene strani jel pobijati protisemitizen. Spojenje strank na Ogerskem. — Mej ogersko liberalno stranko, narodno stranko in pa mej tistimi frakcijami, ki so se bile odločile od liberalne stranke, vrše se pogajanja. da bi se spojile v jedno močno stranko, ki bi prevzela vladanje. Na grofa Apponyiia, ki je nedavno zastran vojaških zadev bil zavzel skrajno madjarsko stališče, ne računijo. Od visoke strani se mu je baje namignilo, naj prevzame kako diplomatično mesto, kedaj pozneje bode pa že lahko igral važno vlogo v notranji politiki. Nova ljudska stranka se pri spajanju strank ne bode jemala v poštev in marsikaj kaže, da se bodo stranke spojile proti njej. Pred kratkim bi spojenje ne bilo mogoče, a sedaj, ko so videle razne stranke, da ima ljudska 143 stranka dosti privrzencev so pa spoznale potrebo zbližati se bodo plačevali kmetje j ker plačujejo zemljiški davek •r uradniki in sploh oni, ki imajo neko gotovo mesečno zavodi, ki ali letno plačo, ker plačujejo dohodarino, î za skupni odpor. Novi ministerski predsednik pa ne bode ban Khuen-Hedervary. Če se stranke spoje brez njegovega sodelo-vanja, tudi pozneje njega ne bode treba. Ko bode v zbornici zopet močna večina, ne bode težko dobiti sposobnega ministerské ga predsednika. Nemčija. — Bismarckovo glasilo poroča, da je Bis- nikov, da se na pol preživijo kakor na pr. uboge matere marck od 31. januvarija do 3. aprila dobil k svojemu 801et- delavke, bolni delavci, vsega delà mojstri zlasti na deželi dajejo račun oblasti, ker ti bodo plačevali poseben davek oni delavci ali obrtniki, ki delajo sami brez pomoč- nemu rojstvu kot čestitke 8390 telegramov, 25.000 pišem in 9 nad 11.000 dopi Če bo hotel Bismarck vse to shraniti bodo njegove shrambe za precej papirja na boljšem. Da bi obrtniki, ki le včasih delajo, sicer pa kmetujejo. Oprostiti se bo smelo tudi one ubožne delavce, ki delajo sami bil on vse to prebral, o tem še misliti ni V Berolinu se a'i pa imajo le enega pomagača. mnogo govori o naglici, s katero je cesar obsodil državni zbor. odklonil čestitko Bismarcku in prav zelo se kritikuje - : m6 pred dvemi letoma tak nasprotnik Bismaicka ga zdaj to-li pro ker njegovo postopanje napram Bismarcku k njegovi 801etnici Davkoplačevalci bodo razvrščeni na štiri razrede in sicer bodo razredu oni, ki plačujejo več ko 1000 gld slavlja Posebno dějstvo da ie cesar sam vodil letne dobitkovine, v II. razredu oni, ki plačujejo več ko defilujočo 150, a manj ko 1000 gld., v III. razredu oni ko plaču- ojsko pred starim kancelarjem, smatrajo v Berolinu za čin, jejo od 30 150 î v IV. razredu vsi ostali davkoplačevalci se ne zlaga z veličanstvom krone Belgija Veliko so upali in so tudi na to delovali delavci, da se jim da tudi občna volilna ^pravica za občinske zastope. Pa propali so. Vlada je v zbornici prodrla s svojim predlogom in delavci so v ozadji ostali. Nevolja mej delavci je velika. Mislili so spočetka na občni štrajk, toda ker so uviděli, da ne opravijo nič, ker je vlada poskrbela za red in storila vse, da istega vzdrži, sklenili so le začeti po vsej de Želi hudo agitacijo proti noveiuu občinskemu redu. Kuba Vsa pozornost Spanije obrnj je sedaj na Koliko bo vsega davka v državi? 17,732.000 gld. dobitkovina vže znižana za 20 0 in se poznej še Določena bode vsako drugo leto poviševala za 2*4 % in zniža za 5 %, ako bo osoben davek ugoden. svota seto do 1. 1907. Obrtnikom I. (bogatega) razreda se ni nič znižalo. « Določeni so tudi posamezni zneski, ki se bodo pla- čevali I. razredu ali 1000 ali 1100 ali 1200 ali 1300 amerikansko naselbino na otok Kuba casa precej resna staj kjer vlada že nekaj ali 1500 in tako dalje vedno po 200 več. Za II. razred Oficijelna poročila : sicer "jejo, so določene svote: 160 ali 180 da Slednj vstaja pojenjuje, a jrivatna pravijo, ga se vstaj širi erjetnej Ce namieč temu ne bilo tako Španjska ne bila poslala svojega najboljšega generala Marti- Vstaši dobivajo iz Zjedinjenih držav hrano, ozirom na to, da ima Spanjska doma nez-Campos-a orožje in municijo 340 820 36 90 400 900 460 520 220 580 260 660 300 740 Za III. razred so določene svote : 32 40 100 45 50 55 60 70 80 120 140. Za IV. razred so do prav zmedene razmere in ji ne preostaja sredstev in ker imajo vstaši dobro zaslombo v amerikanskih Zjedinjenih državah, ki žele Kubo za-se, ni erjetno, da bo Španska podlegla in iz- gubila lepo naselbino, kakor je že mnogo druzih 20 Azija Japonska dovolila Kitajski premirje do t. m Mej tem časom se bo skušalo napraviti stalni mir Vend r pa premirje ni občno in se razteza le na gotove kraje tako da Japonci na drugih krajih zopet lahko dalje prodirajo Dogo o miru se vrše na Simonoseki teh pogajanjih ločene svote : 1.50, 1 5 1 10 12 1 15 2.50. 18 1 21 24 i 28 29 gld pr gld. Drugih svot se ne bo smelo odmerjati, na , ne bo nikdo plačeval, ampak ali 28 ali 32 itd. Kdo bo določeval in odmerjal davek ? Svoto za celo državo določi vlada in sicer za 1. 1896. in 1897. je vže določena dobitkovina 17.732.000 gld. Država bo razde- se razno poroca napreduj pooblašČi z druge str jedne strani se trdi, da pogajania ugodno ljena na davčne okraje in vsakega okraja davkoplačevalci ani se pa zopet zatrjuje, da kitajski bodo združeni v štiri skupine ali razrede. Vlada bo od- >nec Li Hung Gang nikakor ne bo v stanu miru skle-niti z Japonsko, ker ta stavi prevelike zahteve. Poroča se, da ločila, koliko ima plačati vsaki okraj in koliko vsaka zahteva Japonska 400 milij vojne odškodnine, neodvisnost skupina. Koreje, odstop Formoze in južne Mandžurij Po nekih po Kdo bo pa odmerjal prednim obrtnikom dobitko ročilih je japonski mikado dovolil premirje na složno priporo- vino? Posebne okrajne komisije in sicer štiri komisije, čilo Angleške Euske in Nemške Sploh se sodi, da bo Ja- za vsaki razred ena. Polovico udov bo imenoval finančni ponska, ker skuša ustreČi napominanim velevlastim evropskim odnehala od prevelikih zahtev Ruski listi priporočajo ruski vladi da se potegne za svoje pravice v vzhodni Aziji in ne pripusti Japonski, da bi na škodo Rusije zadobila ondi pre vpliv. minister, polovico pa si bodo volili davkoplačevalci do tične skupine komisija in državo. Na čelu okrajmh komisij bo deželna na Dunaji bode vrhovna komisija za celo !l timU j Obrtnija. ■■■■■iiiiiiiBiiiiiaiBiiaaaiaiiaaaiaiiaiiaiiiiiiiaiiiaiiiaiiiiiiaana iB ..........................ïg*. Dobitkovina ali davek od delà. Dobitkovina se imenuje davek, kateri je plačevati Obrtnijske raznoterosti. Za lovce. V Borovljah (Ferlach) na Koroškem se do-bijo lepe lovske puške, pa so tudi zanesljive, od kar je tam c. kr. preskušalnica (Probieranstalt). Puškarji so Slovenci to žalostno, da so „liferanti" (to so večji mojstri pro dajajo ne samo svoje, temveč tudi puške manjših mojstrov od delà, ki delavca-obrtnika živi. Dobitkovino plačujejo 0d katerih je prekupljajo) bili do zdaj več ali manj vsi nem na pr. trgovci, obrtniki, zdravniki itd. Tega davka ne škutarji. Sele to leto se lovensko-narod m o i st Ljudovik Boro vnik povspel na stopi liferanta Kot veren in pošten mož, peca se z dobrimi izdelki in tudi v ceni ne pretirava. čajo puške edino in nemške cenike pošilja zastonj Slovenske lovce toraj opozarjamo, na naro- pri Ludoviku Borovniku. Slo v e n s k Kmetijske raznoterosti. Kdaj naj se sadi krompir. Nekateri mislijo, da se mora krompir saditi zgodaj Skušnja pa uÔi, da to ni dobro. Če zgodaj sadiš, mu škoduje mraz in pa plevel moôneje raste. Kdaj naj se žene na pašo? Pomladi ne goni živine tako dolgo na pašo, da se zemlja nekoliko osuši in prerase, drugače živina zemljo H! Kmetijstvo. i»*«!I »oda » v bodoèe. prehodi in mnogo tratine pokonča, kar ——i pred Gnojenje čebuli s čilskim solitrom. Nekaj dnij sajenjem Čebule, naj se zakoplje 10 gramov solitra na Nov način shranjevanja velicih Žitnih zalog, kvadratni metei. Cez nekaj ted nov naj se da jednaka množina Žito se pri daljšem shranjevanji navadno spridi. Vlažnost in pa gorkota najbolj pospešujeta sprijenje žita. Da se žito more dalje časa spraviti, je potrebno, da se plemene svinje naj imamo navadno za pleme tako dolgo, da vse odstrani ali pa vsaj pomanjša, kar pospešuje njega imajo petkrat mlade, le posebno dobre plemene svinje moramo kot drugo gnojenje. Pozneje ni treba gnojiti, ker se sicer zo-renje Čebule zakasni. Kako dolgo naj imamo plemene svinje ? Domaće plemene svinje naj imamo navadno sprijenje Sedaj se žito spravlja navadno v kaščah kjer se večkrat premeša ín prezrači, ali pa v trdno zaklenjenih prostorih, da ne more zrak do njega. V prvem slučaji se dlje Časa imeti za pleme. Angleške svinje pa moramo že ode- beliti, ko so imele 3 ali 4krat mlade, ker se prehitro debele in zatorej dobro ne doje, kadar so starejše. odvraća vlažnost, ki pospešuje sprijenje. V drugem se pa zato ne spridi, ker brez kislika se ne vrše dotične pre-mene v žitu, ki ga spridijo, ker so spajanje s kislikom. € mi rm = Poučni in zabavni del. zWg^èi z M Zadnji čas je priisko vojno ministerstvo dělalo po- mnntopvrfvvv^^ skuse s shranjevanjem žita v umetno ohlajenih prostorih m ti poskusi imeli so ugoden vspeh. Prostor se je ohladil po Lindovem sistemu, kateri se rabi tudi za ohranjenje mesa. Hlad se napravlja z iz- parivanjem amonjaka. Pokazalo se je, da se rž, ržena moka, oves, grah Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) VII. (Dalje.) Zakon o obveznem šolstvu v državi Massachusetts itd. samo vsled hlada ne spridijo, naj so tudi po 2 metra zahteva neprestano in pravilno obiskavanje šole od vseh visoko nasuti, ali pa v vrečah naloženi. Zito ostane sveže, otrok od 8 do 14 leta vsaj po 6 mesecev na leto. Ob moka taka, kakor bi se bila ravno namlela iz najsvežej- čine in mesta imajo v svoji oskrbi sirote in otroke po šega žita. Žito ki bilo dve leti spravljeno, ni imelo • V nic polnoma revnih starišev (truaut children) in so zavezane preskrbeti jim ne samo izobraženje temveč skrbeti mo- drugačnega duha in okusa, kakor sveže. Zmleto se je rajo tudi za njih vzdrževanje za to, da dosegli točno speklo v kruh in je bil jako okušen. Oves so konji radi izpolnjenje tega zakona. Svet priporoča, da na] brez jedli. Zito ostane tudi kaljivo. To shranjevanje pa ima odlašanja vsprejme država v svojo oskrb vse te odgo tudi to prednost, da se žita ne lotijo mrčesi. jišča » ki se nahajajo v raznih krajih, da se dosežejo jed Da se žito ohrani, ni treba, da bi ravno zmrznilo, naka pravila in pogoji vzdrževanja in napravi ravnotežje v stroških. zadošča da le toplota ni nikdar večja kakor 4°. Za ohlajenje prostora zadošča, če stroji delajo po 3 Priznavajoč fizičnemu razvoju otrok veliko važnost do 6 dnij v tednu, po 12 ur na dan, potem, kakeršna je in omenjajoč samostojne poskuse raznih mest in občin gorkota zunaj. zboljšati to stran vzgoje, svet težeč po dosegi najboljših Seveda praviti nam ni treba, da je ta način shra- vspehov tem priporoča osnovo posebnih učiteljišč njevanja žita přikladen le za velike žitne zaloge, navadni za usposobljenje tacih oseb, ki se hočejo posvetiti spe-kmet ne bode napravljal vsaj potrebnih strojev in bi tudi cijalno tej panogi narodnega izobraževanja. Sovet misli, vsa stvar ga predrago stala. Za večje žitne zaloge bode da se to ne more zahtevati od narodnih učiteljev, ker so pa ta način velika dobrota, kajti dosedaj se je žito že tako preobloženi in važnost predmeta zaslužuje posebne prerado spridilo, posebno kaljivost se ni dala ohraniti. pozornosti. Samo premešavanje ni pomagalo in tudi v velikih zalogah ni izvedljivo. Veliki žitni trgovci, veliki mlini, vojaške zaloge bodo pa lahko vspešno se posluževale tega novega dovolj žave. Potem svet obraća pozornost na to, da se obraća skrbi na učenje risanja v zapadnih krajih dr Temu je to kr ker so oddaljeni od sredstev načina žitnega shranjevanja, kakor se ga poslužujejo v katere imajo vzhodne države, in svet priporoča, da bi se nekaterih krajih mesarji in pivovarji, posebno če narav- nastavil poseben specijalist, kateri bi posvětil ves svoj nega ledu ne morejo dobiti v zadostni množini in přišel predrag. Jim čas povzdigi te umetnosti v zapadnih pokrajinah. Po tem občnem uvodu slede podrobna raznih panogah poročila o narodnega izobraževanja v državi. Na prvem mestu je poročilo o normalnih šolah î katero so 145 sestavile posebne osebe pooblaščene od postavodajnega zbora, in v katerih se priobčujejo vspehi njih preosnove. Prva taka šola se je bila osnovala že 1840. leta ; sedaj jih je pet in za dve so se v letu, za katero velja poročilo, bili sezidali novi poslopji, katerih vsako velja pol-drugi sto tisoč dolarjev. Pouk je v njih specijalni, dveletni, a njih posebni upravnik priporoča, da se popolnijo še z jednim polletjem. V teh šolah so bili 1204 dijaki in so njih stroški znašali 79.540 dolarjev. Poleg tega je pa še posebna normalna šola za vsposobljenje učiteljev umet-nosti (State Normal Art School) risanja, slikarstva in kiparstva z 225 dijaki in 17.980 dolarji stroškov. Tukaj naj še omenim način, po katerem se ravnajo ne le v normalnih šolah v Massachusetsu, temveč tudi v vseh ostalih državah in ki pripomore tudi manj premožnim dijakom, da morejo dokončati učenje. Po dovršenem prvem letu jih imenujejo za učitelje za nižje šole na jedno ali dve leti, in se jim tako da priložnost prislužiti in prištediti dosti denarja za vzdrževanje do konca študij. Amerikanec je jako ponosen in ne vzame darov v obliki ustanov ali kake drugačne podpore, če se le drugače pomagati more in vsled tega se je razvil in udomačil omenjeni način. Ima pa še to prednost, da dijaku omogočuje ves čas posvetiti učenju, ker mu ni treba gledati, da si prisluži vsakdanji kruh. Poročili o dveh normalnih šolah navajati razdelitev dijakov po očetovem poklici in ker to dokazuje resnično jednakost mej Američani, o kateri hočem govoriti v jedni prihodnjih poglavji, jo tu navedem. Očetje 163 dijakov so bili rokodelci, 126 kmetje, 81 ljudje svobodnih poklicev, ustevši duhovstvo, 71 trgovci, 34 tovarnarji, 15 dninarji, 12 raznih drugih specijalnosti, in pri 22 se ni vedel očetov poklic. Za poročilom o normalnih šolah sledi poročilo tajnika sveta, s statističnimi tablicami vsake vrste. Ljudskih šol v Massachusettsu je bilo 7239 s 376.986 učenci. Vseh otrok od 5 do 15 leta je bilo 376.491. V šolo je hodilo 3129 otrok, ki še niso izpolnili petega leta in 33.904, ki so že prekoračili 15. leto. V teh šolah je bilo 1016 učiteljev in 9630 učiteljíC. Srednja mesečna plača učiteljev znaša 118 in učiteljic 48 dolarjev. Povprek traje šolsko leto na šolah 8 mesecev in 9 dnij. Višjih šol je 244, z 875 učitelji in 26.294 učenci. Večernih šol vzdržuje 55 mest 266. Na njih je poučevalo 1018 oseb in vanje je hodilo 21.131 moških in 7322 žensk. Specijalnih zavodov razen normalnih šol je 93 in imajo 16.483 učencev. Za ljudske šole se je potrošilo 554.545 dolarjev ali 22 dolarjev za vsacega otroka od 5 do 15 let v jednem letu. Za zidanje novih šol se jev dotičnem letu izdalo 1,026.032 dolarjev, za preskrbljenje učencev s knjigami in učnimi sredstvi 494.545 dol., in za upravo nad vsem natančno 135.124 dolarjev, ali le nekaj nad iya % stroškov. Poročilo objavlja primerjevalne tablice o vseh pa- nogah za poslednji desetletji in s statističnimi podatki jako skrbno zbranimi iz vseh mogočih virov, javnih in zasebnih, se dokazuje, da je vseh otrok v tej državi v tem času hodil v šolo. Letno naraščanje število učencev je primerno naraščanju prebivalstva; ostali oddelki hitro napredujejo in skoro prehitevajo naraščanje prebivalstva. Tako je srednji odstotek otrok redno obiskujočih šole se povečal 80 na 90.45 %, in je pri tem maksimum nara-stel s 94 na 97 in minimum s 65 na 73 %. Samo jednajst okolišev stoji nižje nego 80% in 212 višje nego 90%. Srednja mesečna plača učiteljev se je povekšala od 102 na 118 dolarjev, učiteljic pa s 32 na 48 dolarjev. Na vsacega učitelja pride povprek že 33 učencev, ne ušte-vajoč teh učencev, ki so na poskušnji, če tudi so navadno v posebnih razredih. Kvalifikacija učiteljev se je tudi iz-boljšala. V letu, o katerem poroča poročilo, je bilo že 27 % učiteljev, ki so dovršili popolni tečaj specijalnih šol, in 35 % jih je pa dovršilo del specijalnega kurza. Dosegla se je tudi večja jednakost učne dobe na raznih šolah. Iz mej vseh 7239 šol, je samo na 43 še trajal pouk manj kakor štiri mesece. Razmerje števila učencev na višjih šolah k občnemu številu se je tudi povekšalo za 11 %, s 1.58 do 6*9%. Zakon zapoveduje, da mora vsak okraj vzdrževati svojo lastno višjo šolo, in po po-ročilu ima 94-7 % prebivalstva take šole. Za ostale je postavodaja 1891. 1. izdala poseben zakon, katerega navedem v celoti: „Okoliši, ki niso dolžni vzdrževati višjih šol in jih tudi nimajo, so dolžni plačevati za poduk in vzdrževanje vsacega učenca iz njih srede drugemu oko- / lišu, ako učenca priporoča šolski odbor svoje šole". V Stevilo večernih šol se je poslednje desetletje tudi povećalo od 107 na 266, število njih učencev od 11.214 na 28.453, in stroški žanje od 56.626 na 151.279 dolarjev. Poročilo je nezadovoljno z odstotkom rednega obisko-vanja, ki znaša 52 %, in misli, da je temu kriv predolg pouk. Priporoča, naj se pouk nekoliko skrajša, da pride več učencev. Stroški države za šolstvo tudi naraščajo slednje leto. Stroški za vsacega otroka od 5 do 15 let narasli so poslednjih deset let s 15 na 22 %, ali za celo tretjino in razmerje stroškov za šolstvo k vrednosti obdačenega pre-moženja v državi se je povećalo od 0,035 na 0,039.7 %. Zakon massachusettske države ukazuje, da se učence preskrbe zastonj z vsemi potrebnimi knjigami in učnimi sredstvi. Poročilo priporoča, da se knjige prepuste v po-polno last učencev, ko jih tudi več ne potrebujejo, ker je koristno in dobro za narodno izobraženost, če ima vsaka rodbina tako potrebne predmete kot je Websterja enciklopedija in pa zemljepisni atlant. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Prijateljem slovenskega učiteljstva ! Na občnein zboru dne 28. decembra 1894. ustanovilo se je „društvo za zgradbo učiteljskegi konvikta v Ljubljani". Namen društvu je: zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod, v katerem se bode skrbelo za učiteljske otroke in sirote v moralnem in gmotnem oziru. Zares, vzvišen in blag namen ! Toda učiteljstvo slovensko je pri svojih bornih plačah preslabo, da bi si moglo 146 samo brez ptuje pomoČi zgraditi tak zavod. Pač pak upa in Železnica Divača-Loka in vipavska železnica. sme po vsej pravici nadejati se, da ga bode rodoljubno občin- Deputacija zastopnikov iz Gorenjske, Notranjske iz Trsta, mu-stvo slovensko pri tem toli blagem in potrebnem podjetji drage dila se je minoli teden na Dunaji, da se potegne za železnico volje in izdatno gmotno podpiralo. Vsaj ga gotovo ni društva Divača-Loka in vipavsko železnico. Deputacija je izročila tri národnega ali dobrodelnega, v katerem ne bi učitelj stvo slovensko z všemi svojimi silami delovalo in ga tudi po skromnih peticije, jedno bivšemu predsedniku drž železnic baronu Cze- diku, da jo izroči gospodski zbornici, drugo ministerskému svojih močeh gmotno podpiralo ! Koliko deluje le v korist naše predsedniku knezu Windischgrátzu tretjo poslanců dr. Ferjan- prepotrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda, v čitalnicah in bralnih društvih, v ognjegasnih, kmetijskib i. dr. društvih ! v • v ciču, katero ie ta izročil poslanski zbornici ter jo pripo- rocil, povdarjajoč veliko potrebo zgradbe teh dveh železnic. polnim zaupanjem obrača se torej podpisani odbor do vseh Deputacijo so vodili v trgovinsko ministerstvo, v vojno mini-pravih prijateljev slovenskega učiteljstva z uljudno prošnjo, da sterstvo, k ministerskému predsedniku in finančnemu ministru ga pri njegovem podjetji kolikor mogoče podpirajo s tem: da gg. poslanci dr. Ferjančič, Globočnik in Klun. Deputacija pristopijo k društvu kot a) pokrovitelji (posameznik, društvo, bila povsod prijazno sprejeta in se ji obljubilo sto riti, občina) & 100 gld. v jednem štirih letih, ustanovniki s kar bo mogoce. Upanja torej, da ne bi proga Loka-DivaČa gld. vsako leto, podporniki s kakoišnim koli darilom. dobila prednosti pred vsemi drugimi zvezami s Trstom, ni iz- Dal mili Bog društvu obilo blagih dobrotnikov in podpornikov. gubiti in nadejati se je kmale gradbe vipavske železnice Odbor društva za zgradbo učiteljskega konvikta. Novice. Tržaško-koprski nadškof dr. Glavina je z ozirom na predstojeće volitve v Istri izdal na duhovne svoje škofije okrožnico, v kateri jim priporoča, da naj se nikar ne po- stavljajo na čelo hrupni agitaciji ali oni Častnima članoma je volila občina sodraška deželnega glavarja Otona Detelo in dež. odbornika ces. svetnika Iv. Murnika in jima te dni po posebnem odposlanstvu izročila krasno izdelani diplomi. Družba sv. Cirila in Metoda se Vam, Slovenci, ginjeno zahvaljuje za Vaše dobro srce. Darovi, ki je donašate stranki v prilog. Duhovščina je pač poklicana svet dati tištim, vprašajo, tedaj pa v smislu pisma avstrijskih škotov z dne 15. febr 1891. Škof prepoveduje izrecno vsakošno agitacijo s prižnice doli ali izpred oltarja. Ta okrožnica je vzbudila veliko senzacijo. Enako okrožnico do svojih duho.nikov je iz al poljski škof dr. Flapp. Okrožno sodišče v Rovinji in deželni zbor isterski v Poreci premestili bodo, kakor se Čuje v Pulj. tem pišejo celo na pol oficijozni listi, torej ta vest ne more za punčico v našem ocesu za veliko v ško šolo so pogosti in večkrat obilni. A ob vsem tem vendar le še ne jenjamo s prošnjami. Vsakemu Vas je jasno, koliko da stane zgradba navadne naše hiše. Kolikošni bodo torej še stroški ob obširnem šolskem poslopji. Zato Vas prosimo, ne pozabite zlasti bližajoči se čas velikonoČnih praznikov: za koje sprejmi biti popolnoma neosnovana. Volilski shod priredila sta isterska poslanea dr. Laginja in Mandić minolo nedeljo v Brezovicah občine oprtlj-ske. Shoda se je vdeležilo 2000 ljudij, od katerih jih je pa moglo v posvetovalne prostore le polovica. Ostali so morali zunaj ostati. Shod je navdušeno odobril poročili svojih po- vsak Vas čiči na selu stanujoč v krásnem dvorci, ali pa v zadnji ko-naša najboljša, naša domorodna vošcila. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Slavnostna akademija priredi se dne 21 aprila 1895. v deželnem gledališči na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Priredi jo ljubljanska šenklavško-franciškanska ženska slancev in sprejel več resolucij. Ta shod je zopet pokazal, da stopa Slovan v tužni Istri na dan. Nov Lloydov parnik Habsburg so v Trstu po običajnem ceiemonijelu krstili minoli torek in ga spustili v morje. Kumovala je krstu nadvojvodinja Marija Terezija. Slo- vesnosti je prisustovalo do 30.000 ljudij. Navzoč je bil tudi podružnica pod predsedstvom gospe dr. Franje Tavčarjeve. 3700 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. Hrvatska stranka prava nabrala za prenos zemskih ostankov Zrinjskega in Frankopana iz Dunajskega Novegamesta mrtev. trgovinski minister Wurmbrand in mnogo poslancev. Parnik Habsburg je eden največjih, kar jih ima Lloydova družba. Nesreći. V Starem Selu pri Tuhinji je Tletnemu dečku Janez Kozlakar ju hlod strl glavo. Deček je bil takoj sin Fran Osolin v St. Vidu pri 151etni posestnikov v Zagreb svoto 3700 gld. Sedaj, ko se je imel prenos izvršiti, Prevojah je padel tako nesrečno pod težko obložen glavo zmečkalo in je malo ur pozueje umri. voz. da se konstatovalo, da ni mogoče določiti identitete zemskih ostankov Zrinjskega in Frankopana. Klub stranke prava je vsled tega sklenil podariti ta denar družbi sv. Cirila in Metoda za Istro z določilom, da ga uporabi za osnovo hrvatske narodne šole v Pulji. Umri je v Barkovljah pri Trstu vri rodoljub Dra- mu Napad na Hentzijev spomenik. Vedno jasneje se kaže madjarska predrznost. 7 Bu- gotin Martelanc še le 29 let star. Delavnega in značajnega dimpešti mnogi krogi odobravajo napad na Hentzijev spo rodoljuba bodo tržaški Slovenci močno pogrešali. N. v m. p. ! menik, in časopisi z lažnjivimi poročili vodijo policijo za Isterska deputacija pred cesarjem. Minoli teden nos. Sedaj se poroča po listih, da so Szelesa viděli v tej poklonila se je presvetlemu cesarju deputacija istrskih odličnih rodoljubov in mu izročila obširno zgolj gospodarskih vprašanj se tičočo spomenico. Deputacijo vodil starosta slovanskih prvobiteljev isterskih dr. Vitezić; v deputaciji so bili dr. Laginja, Spinčič, Viktor Tomičič iz Opatije, dek. H. Rogač ali oni kavarni ali gostilni, poročajo se celo dolgi pogo- Szeles je obsojen v ječo zaradi razžaljenja von njim. cesarja. Njegovi pristaši razširjali so novico, da se bode dne m. sam oglasil pri sodniji, da pri znancih iz Hrušice, dr. Matko Trinajstič iz Pazina, Ivan Sancin iz išče ka\cije Doline, Matko Mandič iz Trsta Cesar je deputacijo jako pri- da ga še dalje pustili na prostih nogah. jazno sprejel in obljubil, da bo vladi naročil, da natanko Neki časopis poroča, da je Szeles sc izrazil proti jednemu prouči izročeno mu spomenico in skuša ustreči izraženim željam njegovih sodelovcev î da je on rad nekaj časa obdolžen tei je blagovolil še vsakega člana posebej nagovoriti. Depu- napada na Hentzijev spomenik, da le pravi storilec uide. tacija se je predstavila tudi ministerskému predsedniku Windisch- Da bodo njega dolžili, je on že mislil, ker že pri vojakih grâtzu in ministru notranjih zadev Bacquehemu. je imel jedenkrát neprijetnosti zaradi tega spomenika. 141 Gotovo bi bil dolgo zaprt, da mu ni šel na roko kovnik, ki je bil pristno madjarskega mišljenja. pol Nekega dne je baron z nekim svojim sorodnikom obiskal svoje posestvo. Pri ovčjem hlevu se je mej njima Policija se je res dala voditi za nos. Trdno je mi- začel ta le pogovor : Ovce niso slabe, a nekaj več krme jim ne slila, da se bode oglasil dne 6. t. m. Szeles, oziroma dělala se je, da tako misli. Sodi se, da policija tudi po škodovalo. Sedaj je še le februvar, a jaz vidim, da imaš sebno vestno v tej stvari ne postopa so že morali stvar vzeti iz rok in Jednemu uradniku izročiti drugemu, ker se menda misli, da Szelesu najrajši pomagal samo še tega pol stoga sena. Kaj morem za to, odgovoril je skrbni gospodar jeseni sem jim odločil potrebno seno. Kaj morem za to begu Nekateri mislijo, da je zločinec sedaj že čez mejo če so ga pojedle, gledajo naj le same, da se dalje po- ogerske države. Tudi za denar so najbrž preskrbeli mu prijatelji Za njegovo ženo pridno nabirajo in je že zago-tovljena, da jej ne bode potreba trpeti revščine. magajo Na nekem posestvu ki mej dvema holmoma, je dal baron si postaviti nova gospodarska poslopja, in sicer Szeles je pred atentatom pravil zdravniku dr. Thotu, na jednem holmu poslopje za hlapce in dekle, na drugem da ima pripravljen dinamit. Dr. Thot je to naznanil po- pa hleve liciji in se zaradi tega hudo zameril ogerskim radikalcem, Ljubi* baron, opomnil je neki znanec Tvoji dobil je več pretilnih pišem zaradi njegovega nedomoljub- ljudje pa imajo tri četrt ure od stanovanj do hlevov nega ravnanja Tega ne razumeš, odgovoril je baron samovesten j Ta napad na Hentzijev spomenik ni pr 1895. če kdo pride na moje posestvo, mora povsod koga najti dne 26. marca se je bila pred spomenikom razletela pe- (Seveda na jedni strani tarda, ki pa ni bila škode napravila. hlapce, na drugi vole.) Oblastvo pa vse potlačilo. Madjarski listi so o tem popolnoma molčali Leta 1881. je pa bila celo zarota proti temu spomeniku. Razstreliti so ga hoteli s peklenskim strojem. Naklep se pa ni izvršil, ker se strahu Vžigalni klinčki francoske publike. re da najet tehnik skesal v utegnilo ubiti več tisoč ljudij in razpok nekem francoskem ministerstvu so bili pošli vži galni klinčki in naznanilo se je oskrbniku. Kdo mislil napraviti na milijone škode. Časopisi sedaj nekako bolj da v Franciji, kjer država sama izdeluje vžigalne klinčkei mlačno obsojajo napad, a po gostilnah v Budimpešti pa ž njimi tudi sama zalaga svoje urade. Temu pa ni tako. slišiš odobravanje. Szeles, če ga dobi policija, bode veljal Država kot trošilka neče ničesa vedeti o državi izdelo-še za narodnega mučenika. valki- Treba Je posredovalca. Poklicali so trgovca, kateri Baron Banffy kmetovalec. je po pogodbi zavezan državo preskrbovati s stavbenim materijalom. Naročili so mu, da hitro preskrbi 200 škat- Sedanji ogerski ministerski predsednik se zameril ljic švedskih užigalnih klinčkov po 40 centimov Trgovec opoziciji tudi zaradi tega î ker se je čudil, zakaj njega kličejo, ko vendar država sama nika piše shodu kmetovalcev. Jeden madjarskih listov pa poslal vladnega zastop- klinčke izdeluje. Gospodje so mu pojasnili î da je to umljivo pri tem znanji o kmetijstvu i ka držati pravilnika. Nič ni niti pomagalo i , da se morajo da je trgovec keršnega ima baron Bánily. Ta list pripoveduje naslednje nj klinčkov izdelovala opomnil, da pravilnik še izvira izza časa, ko država še posebnosti iz kmetijskega delovanja barona Banffya Ko je preskrbel blago, so zahte vali po pogodbi od njega 25 o/0 Nekega dne pride oskrbnik k baronu, da se ž njim dobil namesto 480 le 360 frankov rabata, Tudi da torej pomagalo, posvetuje, kaj bi sejali bodoče leto. Baron vzame kul- da se je skliceval, da njemu država tudi rabata ne da. turni zemljevid svojega posestva v roke in pravi: Pogodba se mora držati. Udal se je, bode že drugej pri- Poglejte gospod oskrbnik, tukaj pride pšenica, dobil, kar tukaj zgubi. Kmalu ga pokličejo v ministerstvo povedo, da blaga ne prevzemo, ker jih je osle tukaj koruza, tukaj oves, in tukaj detelja. Toda, gospod baron tukaj nadanja voda in m mu paril. Odprli so 12 škatljic in v nobeni ni bilo predpi detelja ne raste Kaj ugovarjate reče baron jezen sano število klinčkov. To mu je že bilo preveč ) Rekel mora! je, če je tukaj goljufija, je goljuf država, ki ne deva to- Drugi pot obišče barona ob plohi prijatelj j in vidi liko klinčkov v škatljice, kot je predpisano. Gospodje so grajščinskega lovca v lovski opravi. Prijatelj je vprašal pa trdili i da jih to nič ne briga. On je prevzel zala barona, na lov? kako da njegov lovec v takem vremenu pojde ganje in mora preskrbeti pošteno blago. Podjetnik se je pritožil pri višjem uradniku in ministru Veš kaj Vse ni nič po se ne dam goljufati. Kako to. danes je sreda, in mora na lov, jaz magalo. Šel je sedaj v íinančno ministerstvo in ondu napravil velik hrup in škandal. Naposled je dosegel, da se država trošilka pobotala z državo izdelovalko. Vsi so Prav jednostavno. Franc je vrtnar in lovec ob se zgovorili, da bodo molčali. Uradniška tajnost pa tudi iednem. Da je pa red v vsej stvari, sem ukazal da je torek vrtnar, v sredo lovec itd. Danes ponedeljek lovec, v je sreda in mene tako lahko ne preslepi v Franciji ni tako stroga da se take stvari ne izve dele Stvar prišla v časopise, in izvedel jo je svet in čudil se modrosti francoskih birokratov \ 148 Vanderbiltova ločitev. Ladj Iz ljubosumnosti Lep Manda Mandić v Doljnem pri Sluj Hrvatskem je imela tri ljubčke, krepke Gouldi so imeli „sijajno" poroko kakor znano našim kmeeke fante, katere je vodila za nos. Josipu Pavsiću je bilo čitateljem početkom marca, a milijonarji Vanderbilti pa „ločitev" zakona! Tudi protislovje! preveč in je nekega večera z em počakal svoja to ■■ ■■■■■■■■■■■■H HHPH tekmeca. Jednemu je strel izbil pet zob, drugače ga pa ne Dne marca je sodnik Barrett izdal pismo o prehudo poškodoval, druzega je pa jako nevarno obstrelil Sedaj čitvi dvojice in družine, katera pač ni vedela, kaj je skrb za vsakdanje življenje, besede „pomanjkanje" in „uboštvo" se ne nahaja v njih slovarji, pa kako tudi vsaj spadajo hleva in 24 oral zemlj med „400". Pa zakaj se so ga zaprli in lepa Manda Mandić je zgubila tri ljubčke Zemlja se je utrgala. Pri Brežicah se je utrgalo 200.000 kubičnih metrov zemlje in podsulo jedno hišo, se je utrga i zemlj je to zgodilo ? Kornelij Vander-bilt je pustolovec in v svojej „sreči" ko je obdarovan z milijoni, katere je podedoval po očetu, uganja čudne stvari, minolo poletje pa si v Parizu zbral za » novo družico" sicer lepo ali nič vredno žensko. Ta ženska je harila za 52 000 zidina dva je jelo teči več studencev in nabirati se celo jezero Gasilci so izko-pali vodi odtok, ker se je bilo bati novih nezgod. Škode je- nad 10 000 gld Goljufljiva dvojica. Na Dunaji zaprli so trgovca s perutnino Th;eme in njegovo ženo, ker sta razne ljudi ope obetajoč jim soudeležbo pri nji nekemu nevjorškemu milijonarju že dobro „perje u osku- podjetji. bila (namreč dolarje), igrala po raznih krajih ulogo via- Žrtva igre V Fejusu blizu Nice se ustřelil Julif čuge (seveda fine), sedaj jo ima pa član od „400 To znanje dalo gospej Vanderbiltovi povod, da je vložila Roullu iz Newcastla ko je v Monte Carlu zaigral vse premoženje . . i ' i* * . i Vlom v občinsko hišo. V občinsko hišo v Rib tožbo za ločitev zakona Časop isi pa vedo povedati da gospa Vanderbiltova tudi ni tako „nedolžna". Neki slu- niso dobili nobenega denarj niso mogli , Tri sum- žabnik je izpovedal, da je pri tej gospej „aristotična" go- spoda, med temi tudi gospice, uganjala tako stvari, da jih ni navesti v časnikih ako gnjusne postopači in trotje, kateri živena stroške delavskega ljudstva, imeli jim marsikaka stvar ne prišla na um, skrb za živež, ali ravno premoženje delà ljudi preširne in lahkožive. niku na Hrvaškem vlomili so tatovi. Blagaj odpreti. v miznicah pa ljive kmete so zaprli. Samomor graščakinje. Na svoji graščini blizu Maribora se je ustřelila Marija Pauls z revolverjem. Živela je-več letlcčena od svojega moža na svojem posestvu s svojim ocetom bivšim centralnim oskrbnikom Rotšildovim na Dunaji. Velikani na šolski klopi. V Aleksanderhutte v V Sleziji liodi v šoli deček, Libenovu imajo učenca, meri 173 metra, v Ragovi pri meri 1 72 metra. V vaško šolo v Lepe alimente ali odškodnino bode dobila gospa Selbelangu hodi učenec, ki je visok 1 75, v Neumarku pa ho-Vandeřbilt! Odločene so jej tri palače, jedna med temi dita v rneščansko šolo dva, ki še tudi ništa spolnila 14 leta, na 5. Ave. seveda. druga na Long Island in Rhode Island, a m^ 1 80 in 1 95 metra Vidi se, da velikani še niso vsako leto pa 300.000 dolarjev, ali skoraj 8800 dolarjev vsaki dan, obdržala bode pa tudi vse tri otroke, s temi novci in ko ima še „prosto" stanovanje bode „morebiti" že shajala. Zanimivo pa pri tej škandaloznej zadevi posto- panje sodnika Barretta. Časnikarski poročevalci so se okolu njega vrtili in ga nadlegovali, da jim pokazal izumrli. Star Turek. V Carigradu je umrl Turek Mevlud efendi že bil spolnil 13 let Napad v sodni dvorani. Parizu je bila neka ženska Richard zatožena razžaljenja oblastva. Ko se zašli- šavanje začelo, je potegnila revolver in ustřelila na predsed nika. Zaslišavanje se je prenehalo in zatoženko so zaprli. Razpok smodnika v Eigeltinu Dne aprila spise ločitve, ti bi pa iz njih radi zajeli navadno škan- so . v Eigeltigenu na Nemškem mislili streljati z možnarji dalozno kroniko ? šlo. Sodnik ni hotel pokazati spisov Smodnik, katerega so meli pravlienega v neki se je pa te pravde in rekel nadlegovalcem, da jih je pustil zapečatiti, tudi drugim uradnikom je bilo strogo prepovedano jim popřej vnel in je 32 oseb poškodovanih. Naudušenj Bismarcka je potem v tem kraji popolnoma minola za kaj govoriti o tej zadevi žino milijonarja! Čudno tako so postopali z dru- Ako Drugi dan Židovstvo v Gorici se ne motimo, je v Gorici je doseglo mogočen pli kakih 200 Židov pa so karji na sodnijo pazili j kako po tej zadevi so pa časni- gospodarji. Vredništvo glavnega ital. glasila (Corriere) je v židovskih rokah, Ginnastija ima predsednika žida, mestni fizik bodo postopali z drugimi slučaji pri ločitvah in glejte spise neke ubožnejše žene • v • 1 je zid dopisniki raznih listov so židje, načelnik gledališča je- so pa takoj izdali javnosti. Interpelirali so sodnika Grege richa glede te zadeve, ali ta jim je i ekel da ni navada da se zapečatijo taki spisi, ker prigodilo se je že, da so žid, vsi menjavci so židi, polno odvetnikov in trgoveev je židov nalepše hiše so v posesti židov i. t. d. Židi so naj bolj zvěsti Avstrijanci, bolj inci, najboljši italijanski narodnjaki di puro sangue, naj-gospodarji z občinskim blagom i. t. d. Vtihotapiti so se bili zapečateni spisi ponarejeni. Za milijonarja Vander- liotoli tudi v ital. delavsko društvo, a pri zadnjem občnem bilta pa velja seveda izjema in to zopet kaže, da imajo ljudje zaradi denarja v Ameriki pri sodniji izjemo! zboru so se njih želje prezrle Samomor uradnika. Na Dunaji je skočil iz tretjega nadstropja neke hiše uradnik Gischner in se ubil. Povod Roparji v Srbiji. V Berkovci v Srbij samomoru je bolezen na živcih. Janez Gischner je bil prejšnja napali hišo nekega bogatega trgovca, vso družino povezali in pobili in potem odnesli 20.000 frankov. so roparji ieta uradnik pri olumuškem nadškofu. S svojo ženo se ni mogel Eksplozija v pivnici Novem Orleansu se je sporazumeti in se je od nje sodnijsko locil. Zaradi tega je pa moral ostaviti nadškofijsko službo in přišel je na Dunaj, kjer vnel smodnik v neki prodajalnici. Prodrlo je zid in v gostilni nemu zaslužku si dobil malo službo v trgovinskem ministerstvu. Vzlic majh- nekaj prihranjl in so njegove gmotne zraven pa ubilo petnajst ljudij, več pa težko poškodovalo. Neki razmere bile veduo v redu. Imel je še le 43 let Njegova most zraven je začelo goreti. 831etna mati Da še živi v Kromeriži na Moravském. 149 — Zaradi io krajcarjev. Neka dojnica je ovadila dosedaj neoniadeževano postrežnieo dunajské bolnice Ludoviko Nedoluho, da nosi stvari iz bolnice Res so pri postr^žnici našli milin cvet v vrednosti 10 kr. Zaradi tega jo je sodišče te dni spoznalo krivo in obsodilo v 24urni zapor. — Knez Viljem Montenuova. Na Dunaji je umri knez Viljem Montenuovo v 75 letu, velik prijatelj umetnosti in član naj višje aristokracije. — Nesreća v rudniku. V zlatem rudniku v Bango-koru v Indiji se je pripetila nesrcča vsled neprevidnega rav-oanja z dinamitom. Vsled razpoka je bilo 15 oseb nbitih in 35 težko poškodovanih. • — Mladi kolonisti. Policija je přijela dne 21 t. m. ■v Tičinu tri mlade fante, konservatorista dunajska Alojzija KrupiÔka in Emeriha Binderja ter obrtnega uČenca Rudolfa Windhoferja. Ti mladi fantje imajo od 15 do 17 let in so rekli, da so na potu v Brazilijo, kjer hoČejo ustanoviti novo naselbino Krupička je ukradel starišem 350 gld., da jih bodo-imeli za potnino. Policija je naznanil.a njih starišem, da so fill přijeli. — Nesreća v premogovniku. V premogovniku v Kôflachu je zasulo tri delavce. .Tednega so še živega řešili, druga dva sta mrtva. — Morilec žene in otrok. 321etni železniški spre- vodnik Anton Wisniewski v Varšavi se je te dni sprl s svojo ženo, ki mu je očitala, da jej ni zvěst. On pa je ves besen zgrabil revolver in postřelil svoje tri otroke in 281etno ženo. Žena je nevarno poškodovana, otroci so pa mrtvi. Morilec pa sedaj v ječi premišljuje svoj grozni Čin. V — Ženska napadovalka. V Borovu na Hrvaškem je kmetica Slavka Todorovié ustřelila na svojega soproga in ga nevarno pc škodovala na vratu. Živela sta že dolgo v prepiru. — Morilka. Pariški policiji se je te dni prišla sama ovadit neka Marija Lebot, da je svojega ljubceka umorila. Rekla je, da jo je jela peči vest. . . . Sprva ji policija še ni hotela verjeti, kajti imela jo je za blazno. Y njenem stanovanji našli so pa že precej nagnito truplo pri njeni postelji. Minulo je torej že precej časa, kar ga je umorila. Morilka je s tistega časa bila po dnevi malo doma, izbrala si je bila že druzega ljubČeka, a po noči je spala v svoji ^obi poleg mrlica. Sele ko ji je jelo smrdeti, poiskala si je drugo stanovanje. Umorila je ljubceka, ker jej ni hotel dati toliko denarja, kolikor je zahtevala. Sedaj je pod ključem. — Preganjan zločinec. V carigrajskem predmestji Peri je te dni policija preganjala nekega zločinca Hasana. Ameriški poslanik, ki se je mimo peljal, je izstopil z voza in přijel zločinca. Ta je pa potegnil nož in hotel poslanika zaklati. Prihitel je kavas na pomoc in držal zločinca tako dolgo, da je prišla policija in ga přijela. — Iz ljubosumnosti. V Londonu je žid Cohen stre-ljal pětkrát z revolverjem na sprehajočo se zaljubljeno dvojico, potem pa sam sebe ustřelil. Napadenca sta močno poškodovana. Povod zločinstvu je ljubosumnost. — Nesreća na železnici. Na Kursk- Agovharkovski železnici skočil je vlak s t'ru. Šest oseb je mrtvih, štiri težko in štiri lahko ranjeni. Kaj je povod tej nezgodi se ne ve — Ponarejalci denarja. Na Dunaji so bili te dni na zatožni klopi odvetniški pisar Picek, mizarski pomočnik Matija in njegova žena Rozalija Novotný zaradi pon^rejanja denarja. Picek je bil že večkrat kaznovan zaradi poneverjenja, ponare-janja pišem in pa zaradi vlačugarstva Bil je tudi že v Ameriki, a mu ni ugajalo in se je povrnil v Evropo. Zadnji čas je bil se nastanil pri Novotném in jel ponarejati srebrne gol-xïinarje iz antimona, kositra in svinca. Delo se pa ni popolnoma posrečilo. Zato je pa rajši šel v neko bolnico, ker ni bil popolnoma zdrav. Zakonska Novotný sta pa poskusila v tem ponarejeni denar izmenjati. tola njiju sinu so přijeli pri peku. ko je přišel s takim denarjem. Stvar je prišla pred sodišče. Vsi trije zatoženci so trdili, da so nedolžni, narejenih goldinarjev niso mislili menjati, temveč le rabiti za urne obeske. Desetletni sinček je le sam jednega vzel, da ga izmenja Tudi desetletni sin je dobro izgovarjal stariše. Sodniki so se kar čudili, da že zna tako lagati Porotniki so spoznali Picka za krivega in je bil obsojen v poldrugoletno ječo. Zakonska Novotný sta pa bila oproščena. — Disciplinarno sodišče v Lipskem je razsodilo te dni, da se bivši kancelar v Kanerunu Leist odpusti iz službe. Ta mož je grdo ravnal s črnci. Dajal je z biči prete-pati nage zamorke. l>pše zamorke je dajal zvečer pripelja-vati v svoje stanovanje, kjer so se ž njimi zabavali on in njega vredni prijatelji To je vzbulilo veliko nevoljo v Kamerunu Nekateri listi so zahtevali, da naj bi se razširjevalca nemške kulture po Afriki izročilo navadnemu kazenskemu so-dišču, a oblastvom pa to ni ugajalo. Sploh bi bili naj raje vso stvar potlačili, da je bilo mogoče. — Sleparski hlapec. Pred graškim deželnim ^sodiščem je bil Friderik Gogg iz Rohrbacha obsojen v šestmesečno ječo, ker se je 6 gospodarjem ponudil v službo in od vsacega dobil zadatek (aro) vkup 14 gld. — Mlada samomorilka. V Pisku na Češkem se je slekla in skočila v Veltavo desetletna šolarica, ker je bila v šoli dve uri zaprta. Posrečilo se je še živo, če tudi že neza-vedno izvleči iz vode. — Skrajni lopovščini. Nekega večera koncem marca je zaspal znani strojevodja MeGruire v Omagu v Ameriki v svojej delavnici, ko je bila njegova družina na obisku pri njegovem bratu v Chicagi, pri tem pa je bil zažgan v pravém pomenu besede. Vrata in okna hiše so bila od zunaj zabita, hiša pa od neznanih zloiejcev zapaljena McGuire se je zbudil vsled pokanja lesa, kateri je gorel in hotel ubežati pri hilnjih vratih, ko te ni mogel odpreti, bežal je čez plamen v zadnji del hiše in tudi tu nasel vse izhode zaprte in tako tu našel vse izhode zaprte in tako gost dim, da je bežal v prednji del hiše. Njegova spodnja obleka se je med tem vnela in bil zelo obžgan. Obupajoč deloma vsled bolečin, napel je vse moči in vlomil vrata. Zažgano meso mu je viselo od rok in nog, klicaje na pomoč, bežal je v tek. potem pa pal nezavesten in kmalu na to umri. Njegovi prijatelji zagotavljajo, da ni imel sovraž-nikov in vsi znanci so ga Čislali. — Jednako so přetečeni mesec poskusili v AVichitu v Ameriki zažgati Fric Schneitz-lerja, najbogatejšega moža mesta, bil je ob jednem večletni predsednik nemškega naselbinskega urada Santa Fê železnice. Schneitzlerjeva družina je odpotovala, sam pa je spal v gorenjem nadstropji. Vežna vrata, katera vodijo proti njegovej spalnej sobi, so bila z oljem napojena, z ogljem posuta in za-žgana. Ključavnica aparata za naznanilo ognja je bila zamašena in ni bilo moč dati znamenja za pomoč proti požaru. K sreči opazil je to železniški delavec, kateri je šel na delo, razbil omarico za naznanitev požara in obvestil gasilce. Schneitzler je zelo debel mož in tehta 400 funtov, se ni mogel sam re-šiti, dva čvrsta gasilca sta ga nesla skozi ogenj. Vsi trije so hudo opečeni — Grozna nesreća se je 20. marca dogodila v pre-mogokopu Rock Mountain v Red Canyon Wys v Ameriki. Globoko pod zemljo je mnogo premogarjev našlo smrt, poroča se, da je najmanj osemdeset delavcev usmrtenih. Razbita so vsa bližnja poslopja. Nesrećo je provzročila razstrelba podzem-skih plinov. Rov, v katerem so ubogi delavci pokopani, je 2000 črevljev globok. Y temu rovu se je zgodilo že več ne-sreč. Leta 1881 je bilo usmrtenih 36 Kitajcev in štirje be-lopoltni delavci, pet let kasneje pa je v ravno tem rovu 36 delavcev žrtvovalo svoje življenje. 150 Razpís častnih nagrad i Loterijske srečke. Od več strani se v novejšem času izrazila V Brnu dne 10. aprila t. 77, 82, 81, 34, 16 želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje Na Dunaji dne 6. aprila t. 1.: 86, 31, 12, 10, 40 V Gradci dne 9. marca t. 1.: 56, 86, 42, 73, 53 » Slovenska Matica" po določilih „ Jurčič - Tomšičeve ustanove" 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, razpisujeta se zajedno tudi dve častni nagradi po 100 goldinarjev, tudi dvema izvirnima povestima, obsezajočima naj- Tržne cene. mani po tiskovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši V Ljubljani dne 10. aprila 1895. Pšenica gld. 8' rž gld. 6 75 kr., ječmen gld. 750 kr., oves gld. ajda gld. 7'50 kr., proso gld. 7 50 kr., turšica gld. 8* leča gld. 12-— kr., grah gld. 10 - kr., fižol gld. 11 kr.r kr., kr.y kr. reda po 25 — 40 gld. za tiskovno pólo. Rokopise je brez pisateljevega imena pošiljati odboru „Slovenske Matice" do 1. septembra 1895. leta. Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z dotičnim geslom. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji primerno odzovejo njegovemu pozivu. Ljubljani dne 10. aprila 1895. epični pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno na- (Vse cene veljajo za 100 kgr.) građo, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini za-dostujejo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom „Slovenske Matice" posebej. Pisatelji, katerim se pri-sodijo častne nagrade, prejmó vrhu tega za svoja delà še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje „Slovenska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega M JU pnporoca Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani i M M < M 1-: ^ ^^^ > —— iC-tr*. . Levec predsednik. Lah i tajnik. •M Klk fi I) £*• wv I ll !tvt Kupuj pri trgovci, pri branjevoi pravi star pregovor. lika trgov lahko porablja moje podjetje tako moja, ima vsled kupovanje velikih mno- žili gotov denar drugih prednosti nkke stroške kateri so naposUd le kupovale korist Sc hut z marke. r fyH&s iLj Mičnl vzorci zasebnim kupovalo«m zastonj ln franko Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano bilo Blago obleke. Peruvien dosking uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livreje, sukno visoko duhovščino, pre^pisano blago bilard veterance. požarne brambe, igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajarskega, koroškega skega lodna gospe gospode cenah. tudi 20kratno združenje blago, potni pledi o tirol- izvirnih tovarniških more dati. Perilno Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno ne cene cunje, se jedva splača krojač, priporoča Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vrednosti Va milijona goldinarjev. Pošilja proti povzetju ! Svarilo : Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo vsi znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. kupovalci škode varovali, naznanjam bodo takim ljudem na nob en način robo prodajem. prirejene Brady lekarne k „Angelj Varhu Kromerižu (Moravsko) kapljice so vže starozanesljivo čilno zdravstveno sredstvo želodec oživljivo in krep za prebavanje. Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom Cena: stek. i dvojne stek. 70 Vsebina naznanjena Marijaceljske želodečne kapljice Ljubljani Beccarich Piccoli Škofji Loki Svoboda prave dobe : Postoj ni : Karl Fabiani; v Radov- lek. Aleks. Roblek Črnomlju J. Blažek Novemmestu Ribnici: lek. J. Močnik; lek. Jos. Ančik. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk in založba: Blasnikovi nasleđniki.