A. Birih, V. Mokienko, L. Stepanova, Slovar' frazeologičeskih sinonimov russkogo jazyka (Rostov na Donu 1997)
Janez Keber
IZVLEČEK: V prispevku je predstavljen slovar frazeoloških sinonimov ruskega jezika avtorjev A. Biriha, V. Mokienka, L. Stepanove. Slovar vsebuje okrog 7000 frazemov. Od drugih sinonimnih slovarjev se razlikuje po tem, da so sopomenski nizi frazemov razvrščeni pod abecedno urejenimi besednimi pomenskimi dominantami. Sopomenski nizi frazemov so pod besedno pomensko dominanto razvrščeni hierarhično po načelu od splošnega k delnemu, posebnemu ter s stilno gradacijo. Glede na gradivo temelji slovar na večjem upoštevanju virov in dejstev živega jezika, tj. pogovornih in publicističnih izrazov, ljudskih frazemov, vulgarizmov, slengizmov, dialektizmov ipd.
A. Birikh, V. Mokienko, L. Stepanova, Slovar9 frazeologicheskikh sinonimov russkogo iazyka (Rostov-na-Donu 1997)
ABSTRACT: The article presents the dictionary of Russian phraseological synonyms by A. Birikh, V. Mokienko and L. Stepanova. The dictionary comprises about 7,000phrasemes. What makes it different from other synonymic dictionaries is the arrangement of synonymicphraseme strings according to their dominant content word. The entries are arranged hierarchically: from general to partial/specific, and with regard to their stylistic gradation. The corpus material for this dictionary has been collected from various sources and with consideration of actual spoken language, i.e. colloquial and journalistic expressions, catchphrases, vulgar, slang, dialectal and other expressions.
Slovar frazeoloških sinonimov ruskega jezika avtorjev Aleksandra Biriha, Valerija Mokienka in Ljudmile Stepanove vsebuje okrog 7000 frazemov in obsega 352 strani. Delo je rezultat več kot dvajsetletnega zbiranja materiala in dela z različnimi viri. Med temi je najvažnejša frazeološka raba v živi sodobni ruski govorici. S težnjo po čim bolj popolnem opisu sopomenskih nizov v frazeologiji želijo avtorji olajšati delo prevajalcem, filologom rusistom ter vsem, ki proučujejo in ljubijo ruski jezik.
Avtor uvodnih strani (str. 3-11) z naslovom K bralcu (K čitatelju) je V.
Janez Keber: A. Birih, V. Mokienko, L. Stepanova, Slovar' frazeologičeskih ...
1 Gl. Žukov V. L., Sidorenko M. L, Škljarov V. T., Slovar' frazeologičeskih sinonimov russkogo jazyka, Moskva 1987.
2 Upoštevanje in navajanje besednih sopomenk skupaj s frazeološkimi je glede na povedano zelo umestno tudi pri navadnem enojezičnem frazeološkem slovarju, saj ponuja uporabniku bogatejši izbor jezikovnih sredstev. Tak pristop uporabljam tudi pri sestavljanju frazeološkega slovarja slovenskega jezika.
Mokienko. Na njih se obrača na bralca s pojasnili in podatki o sestavi slovarja in njegovi zasnovi. Na str. 12 so navedene ruska abeceda in okrajšave. Od strani 13 do 349 sledi slovarski del s sopomenskimi nizi frazemov, ki so razvrščeni pod abecedno razvrščenimi besednimi pomenskimi dominantami.
V nadaljevanju bom najprej povzel nekatere ključne poudarke V. Mokienka v uvodnem delu, za tem pa bom na kratko prikazal nekaj zanimivejših sopomenskih nizov v slovarskem delu in jih nekoliko primerjal s slovenskimi.
V uvodnem delu avtor pojasnjuje, da je v slovarju zajeta idiomatika, tj. nabor frazemov v ožjem pomenu. Frazem se torej pojmuje kot sorazmerno stalna, reproducirana, ekspresivno obarvana zveza besed, ki ima praviloma celovit pomen. Med obravnavanemu predhodnimi sinonimnimi ruskimi slovarji avtor omenja Slovar frazeoloških sinonimov russkogo jazyka1 avtorjev Žukova, Sidorenka in Škljarova in ga ima za dragocen poizkus sistematizacije ruske frazeologije. Ta je v tem slovarju pojmovana kot samostojen sistem, neodvisen od leksičnega sistema. Gradivo v njem se razvršča brez povezave z leksiko. Sinonimni nizi so razporejeni za dominantnim frazemom, kar bralca omejuje pri iskanju potrebnega podatka. Orientacija na čisto frazeološko semantiko je avtorje prisilila, daje znatno zmanjšano število opisovanih sopomenskih nizov, s čimer je osiromašen prikaz vsega bogastva ruske frazeologije.
Slovar Biriha, Mokienka in Stepanove se od od slovarja Žukova razlikuje po tem, da so sopomenski nizi frazemov razvrščeni pod abecedno urejenimi besednimi pomenskimi dominantami. Leksika in frazeologija imata v svoji semantiki mnogo skupnega, posebno na denotativni ravnini. S postavitvijo običajno najbolj pogoste in stilno nevtralne besedne pomenske dominante v tekočo pagino bralec namreč zlahka najde frazeološki niz sopomenk. To velja posebno za prevajalce in tuje bralce, za katere je intuitivno iskanje frazema - dominante izjemno težko.2
Princip sorazmernosti in korelacije frazema z besedo je omogočil tudi znatno povečanje števila sopomenskih nizov, obravnavanih v slovarju. Do povečanega obsega gradiva je prišlo tudi zaradi uporabe velikega števila virov in upoštevanja dejstev živega govora, npr. pogovornih zvez, publicističnih izrazov, ljudskih frazemov, vulgarizmov, slengizmov, dialektizmov ipd.
Velik del obravnavanega gradiva je kvalificiran pomensko s pomočjo dovolj izčrpnih razlag in stilno s pomočjo diferenciranega sistema oznak. To omogoča predstaviti bralcu osnovne funkcionalno stilne in pomenske razlike in nianse, značilne za posamezne frazeme. Podrobna kvalifikacija je zelo pomembna tudi za učno prakso.
Sopomenski nizi frazemov so pod besedno pomensko dominanto razvrščeni hierarhično po načelu od splošnega k delnemu, posebnemu ter s stilno gradacijo. Problem natančne hierarhizacije frazeološkega gradiva znotraj sopomenskega niza je med najbolj kompliciranimi problemi, ki do zdaj še niso rešeni ne v teoriji ne v
Janez Keber: A. Birih, V. Mokienko, L. Stepanova, Slovar' frazeologičeskih ...
praksi sinonimije. Zato se v večini ruskih sinonimnih slovarjev frazemi pravzaprav ne hierarhizirajo. Mokienko navaja nekaj zgledov za to in ugotavlja tudi, da v tem ni enotnega pristopa niti v tujih slovarjih.
Pri taki neurejenosti in stihiji v opredelitvi frazeološkega gradiva v sinonimnih slovarjih so sestavljavci obravnavanega slovarja hoteli vzpostaviti vsaj relativno celostno hierarhizacijo sistema razporeditve frazemov znotraj slovarskega članka. Osnovno vodilo pri taki hierarhizaciji je bila frazeološka semantika, kije narekovala zaporedje podajanja izrazov. Pri številnih nizih so želeli maksimalno diferencirati tiste pomenske odtenke, ki po mnenju mnogih frazeologov tudi tvorijo specifiko frazeološkega pomena. Zaradi tega so si prizadevali diferencirati sopomenske nize tudi po njihovem notranjem razvrščanju. Tako je že omenjeni niz obmanyvat1 v danem slovarju hierarhično detajliran. Ta detajliranost temelji tako na osnovi kompleksne analize frazeoloških in splošnih slovarjev ruskega jezika, kot tudi na osnovi leksikografske intuicije sestavljavcev. Pri tem je prevladujoča usmerjenost take semantične hierarhije linija »od zgoraj navzdol«, tj. od bolj splošnega pomena - k bolj diferenciranemu, karakterističnemu, posebnemu.
Niz * obmanyvat' kogo-1., stavit' v glupoe položenie' (tj. 'ogoljufati, opehariti koga, spraviti v neroden položaj'), katerega razporeditev so lahko bralci razbrali iz uvodne predstavitve slovarjev predhodnikov, ima v obravnavanem slovarju naslednjo hierarhizacijo:
1) 'obmanyvat' kogo-1., stavit' v glupoe položenie' (ostavljatVostavif v durakah
kogo. Prost);
2) 'obmanyvat', provodit' kogo-1.; perehitrit' kogo-1.' (nastavljatVnastavit1 (nakleit1, natjnut') nos komu; vodit'/provesti za nos kogo; poddevatVpoddet' (pojmaf, podcepit1) na udočku (na udu. Ustar.) kogo i t. d.);
3) 'ostavljat' ni s čem; obmanyvat, oduračivat' kogo-1.' (ostavljat/ostavit' s nosom kogo. Iron.);
4) ' otvlekat' č'em-1. vnimanie ot glavnogo, obmanyvat' kogo-1. ' (otvoditVotvesti glaza komu; zamazyvat/zamazat' glaza komu čem. Prost);
5) 'postojannymi razgovorami namerenno otvlekat' vnimanie ot glavnogo, obmanyvat' kogo-1.' (zagovaryvat'/zagovorit1 zuby komu);
6) 'obmanyvat' kogo-1., predstavljaja čto-1. v bolée vygodnom osveščenii, čem čto est' na samom dele' (vtirat/vteref očki komu);
7) 'hvastajas', obmanyvat', sozdavat' lučšee vpečatlenie o sebe ili o čem-1.' (puskatVpustit1 pyl1 v glaza komu);
8) 'vnušat' komu-1. loznye predstavlenija o čem-1.; obmanyvat' kogo-1.' (pudrit1/ zapudrit1 mozgi komu. Prost; moročitVzamoročit1 golovu (bašku. Gruboprost) komu; zabivat/zabit' baki komu. Prost, vkručivatVvkrutit1 baki komu. Prost; zabivat'/zabit1 pamoroki komu. Prost; sbivat'/sbit s tolkukogo; sbivat'/sbit1 s pantalyku kogo. Prost; vešat1 lapšu (navesit1 lapši) na uši komu. Nov. prost);
9) 'dejstvuja obmannym putem, pribegaja k razlicnym ulovkam, dobivat'sja čego-1. ot kogo-1.' (bratVvzjat1 na pušku (na puškarja. Prost) kogo; brat1/ vzjat1 na arapa kogo. Prost. Hi žarg.; bratVvzjat na šarap kogo. Ustar. prost.
Janez Keber: A. Birih, V. Mokienko, L. Stepanova, Slovar' frazeologičeskih ...
3 Ruski sopomenski niz, podan v hierarhični razporeditvi, je precej bogat. Enako bi lahko ugotovili za nekatere druge jezike, med njimi tudi za slovenski jezik. Ko sem v Jezikoslovnih zapiskih I (1991), 99-111 pojasnjeval izraz (o)pehariti '(o)goljufati, (pre)varati (s pomočjo peharja)' sem našel niz 83 besednih in frazeoloških sopomenk z navedenih pomenom. Od takrat naprej sem našel še precej sopomenk, tako da bi bil zdajšnji sopomenski niz precej daljši. Tu bom navedel samo izbor teh sopomenk: cehtariti, cehtati, ciganiti, ociganiti, farbati, nafarbati, speljati koga na led, ujeti koga na limanice, zvabiti koga na limanice, iti (komu) na limanice, naapriliti, nalimati, namazati, napetnajstiti, opetnajstiti, prepetnajstiti, naplavšati, naplesti, nasamariti, nasankati koga, nasankati se, nasmoliti se, osmoliti se (prim, smola se drži koga, imeti smolo), nasukati, nategniti, potegniti, vleči koga za nos, voditi koga za nos, obrniti, ofrnažiti, ukaniti se, okrasti, oslepariti, preslepiti, slepariti, osmoditi, dobiti koga v past, ujeti koga v past, plahtati, naplahtati, prehudičiti, prelisičiti, prešestnajstiti, pretentati, okrog prinašati koga, spariti, upihati komu kašo, upiliti, upiliti se, ujeti koga v zanko, zajebati se, zaribati se, prepeljati koga žejnega čez vodo.
ili žarg.; bratVvzjat1 na haljavu (haljavku. Šutl.iron.) kogo. Gruboprost. ili
žarg.; bratVvzjat' na fonar1 kogo. Žarg.; pojmat1 (poddet1) na fufii kogo. Prost); 10)    'zaputyvat', obmanyvat' kogo-1.' (metaf petli).3
Kot vidimo, se razen semantične dominante znotraj podskupin predlaga tudi bolj detajlirana stilna gradacija. Navaja se s pomočjo oznak, ki uvrščajo ta ali drugi frazem v področje uporabe, stopnjo njegove aktualnosti v sodobnem ruskem jeziku in ekspresivno-čustvene tonalnosti. Tako označevanje je bila tudi naloga, ki je v mnogočem nova in eksperimentalna, kajti v večini frazeoloških in splošnih slovarjih ruskega jezika ni niti sporadičnih poskusov okarakterizirati frazeologijo s tega aspekta. Mnogi leksikograf! ad hoc sprejemajo samo odnos frazemov do splošne "pogovorno prostorečne stihije".
Predstavljeni zgradbi sinonimnih nizov je šla v prid tudi določena orientacija na strukturno-semantične modele, po katerih nastaja masa frazemov in njihovih leksičnosemantičnih različic. Takšno orientacijo so implicitno že uporabljali nekateri frazeografi, in je, kot kaže, popolnoma dokazala svojo upravičenost (celeso-obraznost').
Razume se, da so podobna gradacija, kot tudi konkretne hierarhizacije "splošnega" in "delnega" znotraj vsakega niza, v neki meri relativni in se lahko včasih izkažejo za subjektivne. Subjektivno pa izhaja iz samega ekspresivno-emocionalnega, ocenjevalnega bistva frazeološke semantike: kajti ta, ki se izraža z oksimoronom, je objektivno subjektivna. Zato bodo sestavljavci hvaležni za kakršnekoli popravek semantične hierarhije, ki ga bo predlagal bralec. Prav tako tudi za kakršnekoli popravke in dopolnjevanje gradiva, ki odražajo dinamiko sprememb v jeziku v zadnjih letih.
Kot sem omenil v začetku, bom v nadaljevanju podal tudi nekatere zanimivejše sopomenske nize iz obravnavanega slovarja in jih poskusil nekoliko primerjati s slovenskimi. Zanimiv in kompleksen primer je že navedeni niz pod besedno dominanto obmanyvat', slovensko (o)goljufati, (pre)varati (gl. zgoraj in op. 3).
Janez Keber: A. Birih, V. Mokienko, L. Stepanova, Slovar' frazeologičeskih ...
V ruskem sopomenskem nizu sta pod dominanto obsuditVobsuždat frazeološke sopomenke RazbiratVrazobrat1 po kostočkam kogo, što in Peremyvat' kostočki komu; CesatVpocesat'jazyki (jazycki, jazykami) o kom, pro kogo; Jazyki točit1 na kom. Zadnje tri so zastarele in imajo tudi pomen 'spletkarki'.
Rus. razbiratVrazobrat1 po kostočkam kogo, što približno ustreza sle. ekspr. obrati vsakega človeka 'povedati o kom veliko slabega' in ekspr. obrati koga do kosti 'zelo obrekovati koga'. Z rus. CesatVpocesat'jazyki (jazycki, jazykami) o kom, pro kogo; jazyki točit' na kom pa bi lahko primerjali sle. ekspr. jezike si brusiti o kom/čem 'veliko govoriti o čem, opravljati' in star. vlačiti koga po zobeh 'opravljati, obrekovati'.
Pod rus. dominanto preuveličivaf/preuveličit' so sopomenke DelatVsdelat' iz muhi slona. Neodobr.; DelatVsdelat' iz gorošinki goru. Redko, neodobr.; Delat/ sdelat' iz kapli okean Redko, neodobr.; DelatVnadelat' (sdelaf) mnogo šumu iz ničego. Neodobr.; SguščatVsgustit' kraški; VozvoditVvozvesti v kvadrat čto. Nov.
Ustrezni sle. frazemi so pog. delati (narediti) iz muhe slona 'močno pretiravati'; delati iz komarja slona; delati iz muhe konja, delati iz mušice konja; delati mnogo hrupa za (prazen) nič 'brez potrebe se zelo razburjati'; ekspr. iskati dlako v jajcu 'pretiravati v zahtevah po natančnosti' itd.
Rus. dominanta krasnyj (= rdeč) ima naslednje frazeološke sopomenke -primere: Krasnyj kak rak; krasnyj kak mak; krasnyj kak pion; krasnyj kakpomidor; krasnyj kak kumač; alyj (krasnyj) kak krov'. O kom-L, čem-1. jarko-krasnym, alom, puncovom.
Krasnyj kakkirpič. O kom-L, čem-1. kirpičnevato-krasnogo cveta.
Krasnyj kak svëkla. O kom-L, čem.-L lilovato-krasnogo cveta.
Alyj (krasnyj) kak krov'; alyj kak znamja. Vysok. O čem-1. (osobenno materii, odežde) jarko-krasnogo, alogo cveta.
Rus. sopomenskemu nizu ustrezajo sle. rdeč kot kri, rdeč kot kuhan rak, rdeč kot puran. Ruski niz je v tem primeru precej daljši, saj je v primerah uporabljeno skoraj vse, kar je rdeče barve, tj. rak, mak, potonika, paradižnik, rdeča bombažna tkanina za zastave, kri, opeka, rdeča pesa, zastava.
S tem kratkim primerjalnim (rusko-slovenskim) prikazom končujem svoje listanje po slovarju frazeoloških sinonimov ruskega jezika avtorjev A. Biriha, V. Mokienka, L. Stepanove. Bistveno o slovarju je povedano v uvodu V. Mokienka, ki je zelo ekzakten in izčrpen, saj je v njem povedano in utemeljeno vse, kar vsebuje slovarski del. S prikazi nekaterih slovarskih člankov sem ta vtis skušal samo nekoliko ponazoriti in dopolniti s primerjavo z ustreznimi slovenskimi frazemi.
Ob koncu lahko zapišem predvsem to, da me je tu predstavljeni slovar pritegnil prav zaradi inovativnega pristopa (izhajanje iz besednih sopomenskih dominant), zelo natančne in zahtevne pomenske in stilne analize (hierarhizacija, gradacija pomenov) zelo bogatega in tudi sodobnega gradiva. Vsekakor bo odlično služil v uvodu navedenim namenom in uporabnikom ter raziskovalcem, med katerimi smo tudi pisci frazeoloških slovarjev.