f^šMittpiMdm^ffiiovttm Štev. 46. , V Ljubljani, dne 15« novembra 1934. PosameznarStetf. Oin V* Leto XVII. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 1 in Izhaja vsak ietrtek Ntrofnlni ti tiiemstro: četrtletno t Din, polletno II Din, celoletno SI Dla; ia in®.' zemitTO razen »mtrike: četrtletno IZ Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla/ Amerika letno 1 dolar. — Radon poitne hranilnice, podrnlnlc« » Ljubljani, št. 10.711.» Prijateljstvo med Jugoslavijo in Francijo je trajno Pretekli teden sta bili otvorjeni izredni zasedanji francoske poslanske zbornice in senata. V obeh zbornicah so prvo sejo posv stili spominu velikega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in so pri tej jHiliki francoski zastopniki naroda na novo potrdili neomajno zvestobo in zavezništvo z Jugoslavijo ter naglasili, da je globoka bol, ki jo je izzvala pri obeh narodih mučemiška smrt velikega j u goslo venskega kralja, še bolj poglobila medsebojno vez in utrdila voljo, da se brani mir in zatre vse, kar mir ograža. GOVOR PREDSEDNIKA FRANCOSKE POSLAN SKE ZBORNICE O VELIKEM DELU BLAGOPOKOJNEGA KRALJA. V poslanski zbornici je najprej govoril zbornični predsednik Bouisson, ki je med drugim dejal »Smatram za svojo dolžnost, da ob otvoritvi tega zasedanja svoje prve besede posvetim v po častitev plemenitega jugoslovenskega vladarja, ki jo padel od zločinske roke atentatorja v trenutku, ko se je izkrcal na naša tla. Mi smo ga pričakovali kot predstavnika onega naroda, s katerim nas vežejo tako številne vezi, naroda, ki nam je po dvajsetletnih hudih preizkušnjah nad vse mil in drag. Prerojeno Jugoslavijo je hotel kralj Aleksander v popolnem soglasju z onimi državami, ki streme za istim smotrom, povesti na pot miru. Bil jo mož vztrajne volje, moder, resen in plemenit vladar, ki je vsak svoj korak dobro premislil, državnik, ki jih v današnjih hudih časih tako zelo primanjkuje in čigar izgubo občuti vsa Evropa. Jugoslovenski narod, uedinjen v bolesti, bo ostal zvest njegovim zamislim. S tem, da je francoska poslanska zbor-. niča poleg predsednika republiko in zastopnikov vlade poslala v Beograd še svoje posebno odposlanstvo, je hotela izraziti jugoslovenskemu narodu ne samo sožalje, marveč tudi popolno vzajemnost vsega francoskega naroda. Francija smatra za svojo sveto dolžnost, da se izslede zločinci in da se ugotovi popolna odgovornost za marsejski zločin ter da se enkrat za vselej piepreči taka zločinska igra. Mar bo prosvetljeni svet nadalje mirno in molče gledal to zločinsko kugo in razdiralno delo teh odvratnih političnih početij? Mar naj se že predolga vrsta takih naročenih in tako brezvestno pripravljenih zločinov še nadaljuje? Mar naj Evropa še nadalje drvi v novo mračno, krvavo in obupno dobo? Francija ve, kaj je njena dolžnost in bo to svojo dolžnost v polni meri izpolnila!* Bouisson je nato govoril še o velikih zaslugah umrlega državnika Poincareja in v Marseilleju obenem z našim kraljem padlega francoskega zunanjega ministra Barthouja. V VOJNI JUNAK, V MIRU VELIK DRŽAVNIK. Za njim je povzel besedo predsednik francoske vlade Gaston Doumergue, ki je dejal med drugim: «Spoštovanju, ki ga je izkazal predsednik poslanske zbornice velikim pokojnikom, se v globoki boli pridružuje tudi francoska vlada. Med dogodki, ki so se odigrali v našem narodu, odkar se je razšla poslanska zbornica, ni bila nobena preizkušnja tako bolestna za Evropo, kakor dogodek 9. oktobra. Na francoski zemlji je bil izvršen najgrši zločin proti miru. Vladar plemenitega naroda in naš prijatelj j 3 postal pri nas žrtev iste zločinske roke, ki je poleg njega zadela tudi velikega sina francoske republike. Kakor v onih svetlih trenutkih, ko sta naši dve vladi združili svoje orožje za skupno obrambo, tako je tudi danes duša Francije združena z dušo Jugoslavije. Ista misel bo družila odslej v naših srcih spomin na kralja Jugoslavije Aleksandra I. in spomin na zunanjega ministra Francije Louisa Barthouja. Kot narodni junak, čigar hrabrosti in požrtvovalnosti se je divil ves svet, se je sin kralja-Petra, ko je z nezlomljivo odločnostjo dosegel čast, da se je vrnil z zmagoslavno svojo vojsko na tla obnovljene domovine, pokazal v miru kot velik državnik. V službi Jugoslavije, ki so jo njegova prizadevanja in njegova vplivnost uedinila za večne čase, je pokazal neomahljivi duh in najodločnejšo voljo. Pre-hiteč zgodovino ga je jugoslovenski narod že razglasil za kralja Uedinitelja, Ustanovitelja svoje domovine. Francija in Evropa imata vso pravico, da ga štejeta med najboljše tvorce miru. Ta mir, kateremu ne sme nihče prenehati služiti, ako noče izgubiti prijateljstva Francije, je branil kralj Aleksander v trenutku, ko je padel zadet od zločinske krogle. Zavedajoč se vseh nevarnosti, ki groze Evropi, je prihajal k nam, da te nevarnosti odstrani in da združi delo svoje vlade z delom vlade francoske republike v svrho neobhodnih sporazumov. Francija in Jugoslavija sta dolžni njegovemu spominu, da nadaljujeta, to tesno sodelovanje in delo, ki ga je on želel dovesti do uspeha. Danes, ko poslanska zbornica, izraz narodne volje, nadaljuje svoje delo, smatra vlada, prepričana, da bo s tem izrazila vaše soglasno mnenje, za svojo dolžnost, da izjavi Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici-materi, ki je tako hudo prizadeta, Nj. Vis. knezu-regentu, kraljevemu namestništvu, jugoslovenski vladi in vsemu jugoslovenskemu narodu na svečan način ono prijateljstvo in ono neomajno francosko zvestobo, katerih goreč tolmač jo bil pred nekoliko meseci v Beogradu Louis Barthou. V preizkušnji se meri velikost dejanj. Jugoslavija je dala vzvišen zgled hladnokrvnosti in dostojanstva v tem hudem trenutku. Zato jo vse spoštuje in zato je nedotakljivost jugoslovenske države, uedinjene in močne, pogoj miru v Evropi. Zato ima tudi pravico na podporo vseh, da se odvratni atentat do kraja razsvetli. Kralj je mrtev, toda njegova politika se nadaljuje. Leta 1915., ko je po umiku zbral svoje nepre« magljive čete, je prestolonaslednik Aleksander poslal predsedniku republike tole sporočilo: ,Moje države ni več, ostala pa je njena vojska,, ki je pripravljena, da gre na francosko fronto!' 19 let pozneje, zadet na naših tleh od morilske krogle, je kralj Aleksander v zadnjih vzdihljajih poveril Francozom, ki so ga obkrožali, in svojemu zunanjemu ministru svojo poslednjo oporoko: ,Čuvajte Jugoslavijo!' To so svete besede, ki posvečujejo in za večne čas? uedinjujejo usodo naših dveh narodov.* Zbornica jo sprejela to izjavo predsednika vladei z enodušnim odobravanjem in pritrjevanjem. ZAHVALA NAŠEGA ZUNANJEGA MINISTRA ZAVEZNICI FRANCIJI. ^ V zvezi z izrazi iskrenega prijateljstva Francije do jugoslovenskega naroda na svečanih sejah francoskega senata in poslanske zbornice je naš zunanji minister Bogoljub Jevtič poslal francoskemu zunanjemu ministru Pierru Lavalu brzojavko, katere vsebina je v glavnem nastopna: ') »Zahvaljujoč se vam osebno, vas prosim, da tolmačite moja čuvstva hvaležnosti za tople dokaze globokega prijateljstva, izraženo na spominskih sejah poslauske zbornice in senata, kakor tudi za izjavo predsednika vlade Doumerguea. Prijateljske besede in čuvstva, ki so jih poklicani predstavniki zavezniškega francoskega naroda naslovili na kraljevo rodbino, kraljevsko vlado in jugosolvenski narod v naši nacionalni žalosti, so nam ne le uteha, temveč tudi dragocena nravnostna opora. Tesno in iskreno sodelovanje in pa neomajna vzajemnost naših dveh narodov pri delu za mir in mednarodne pravice, ta posvečena z najbolj dragocenimi in z najbolestnejšimi žrtvami, ki jih zgodovina omenja. Delo za mir in mednarodne pravice bo zmagalo zaradi naših skupnih in odločnih pri-zadevanj.Pred temi vzvišenimi smotri ni nikoli klonil jugoslovenski narod, zavedajoč se svojih mednarodnih dolžnosti in svojega zgodovinskega poslanstva. l| Tuja roka, ki se je v Marseilleu dvignila proti varnosti in ki je z osebnostjo velikega kralja hotela zadeti mednarodni mir in edinstvo jugoslovenskega naroda, je dosegla, da je naš narod postal šo močnejši in enotnejši. Jugoslovenski narod pričakuje s hladnokrvnostjo, ki je primerna njegovi Žalosti, kakor je to povedal tudi spoštovani predsednik vlade Doumerg-ue, da se bo ugotovila resnica in da bo dobil nravnostno zadoščenje. Zvesto prijateljstvo in iskrena zveza s Francijo je tisto dragoceno sporočilo, ki ga je kralj-mučenik zapustil jugoslovenskemu narodu. To svetinjo bo jugoslovenski narod s ponosom čuval vse čase.» , ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! Marseilleski atentatorji so stregli tudi po življenju predsednika francoske republike Preiskava, ki jo vodijo francoska oblastva o marseilleskem atentatu, je spravila na dan še nove podrobnosti o načrtih strahovalcev. Podrobnosti čuvajo za enkrat-še v tajnosti, vendar pa se doznava, da se je pripravljal ne samo atentat v Marseilleu, marveč tudi v Parizu in Ver-saillesu. Atentatorji so imeli nalog, na vsak način ubiti jugoslovenskega kralja. Če bi se ponesrečil atentat v Marseilleu, so bili pripravljeni drugi atentatorji v Parizu in Še tretja skupina v Ver-saillesu. Atentatorji so dobro vedeli za načrt kraljevega bivanja v Franciji in za vse podrobnosti svečanosti, ki so se pripravljale za to priliko. Ker pa so računali s tem, da bodo v Parizu strožje varnostne odredbe in da ne bo lahko približati se kraljevemu avtomobilu tako blizu, da bi mogli streljati z revolverji, so dobili atentatorji vsak po tri ročne bombe, ki naj bi jih vrgli na kraljev avtomobil. Če bi prišlo do tega, bi bil učinek strahovit. Bombe so bile posebej izdelane in napolnjene s strahovitim razstrelivom, ki bi delovalo daleč na okrog, tako da bi bilo neprimerno več žrtev, kakor jih je bilo v Marseilleu. Atentatorji so nameravali ubiti tudi predsednika francoske republike Lebruna, ki bi bil sprem ljal kralja Aleksandra iz pariškega hotela v Ver sailles. Preiskava še ni točno ugotovila vseh po drobnosti, toda zatrjuje se, da so odkritja naravnost strahotna, ker so ugotovili soodgovornost in krivdo nad temi peklenskimi načrti tudi pri mnogih drugih visokih osebah, ki se doslej v te' zvezi še niso imenovale. \ Kakor poročajo iz Rima, so znanega hrvatskega izseljenca dr. Mileta Budaka, ki so ga italijanska oblastva aretirala na zahtevo francoske policije, nedavno na policijski direkciji v Genovi na njegovo prošnjo zaslišali zastopniki francoskih varnostnih oblaste v. Kakor javljajo listi, je dr. Budak izjavil naslednje: «Od 20. septembra do 7. oktobra sem bil neprekinjeno v Berlinu. Nemčijo sem zapustil dne 8. oktobra, ko sem z jugoslovenskim potnim logno, kjer se zdravi moja bolna žena. V Bologni sem ostal nekaj dni, nato sem se preselil v Genovo. Za marseilleski atentat sem zvedel iz listov: v Bologni. O atentatu samem ne vem ničesar. Tudi nimam ničesar skupnega z osebami, ki so zapletene v ta zločin.» Posebni dopisnik pariškega je odgovoril Bert in obraz se mu je zresnil. Kakor da je vedel, da je hotela poudariti1 tisto mejo. \ «Siromaki so in zato jim izkušam, kolikor mi je mogoče, olajšati življenje. Oče, ki si je po nesreči zlomil roko, še dolgo ne bo pripraven za delo. Razen tega se je v^vasi naselil nov čevljar,1^ ki grozi izpodriniti starejše, dasi je delo mojega očeta znano kot najboljše.* «Znano, znano!* je pritrjevala Sabina. Komaj je opazila, kako mu je sledila v čuvstvih. Bert je znova povzel, da namerava vzeti najstarejšega, Tineta, s seboj, da ga izuči v mesarski stroki, in Sabina se je skoro prenagljeno ponudila, da bi prevzela Dorčeta za hlapčka. cBeda sili v bajto pri vseh koncih, sicer bi bilo] kar škoda tega nadarjenega fantka za hlapca*, ja poudaril. «Zelo sem vam hvaležen za službo, ki Politični pregled Kakor poročajo iz Sofije, je jugoslovenski poslanik Cinear-Marko vid po povratku iz Beograda posetil bolgarskega zunanjega ministra Kosto Ba-talova. Na sestanku sta razpravljala o vseh vprašanjih, ki se tičejo Jugoslavije in Bolgarije, zlasti pa o nadaljnjih olajšavah v obmejnem prometu. Otvorili bodo nove prehode čez mejo v okolici Zaječara in Kumanova. Tudi izdajanje potnih listov se bo poenostavilo. V kratkem se sestane posebna mešana komisija, ki bo uredila vsa vprašanja, o katerih sta se dogovorila ministra Batalov in Jev-tid na svojem poslednjem sestanku. Pred kratkim so se vršile v Zedinjenih državah volitve v reprezentančno zbornico in senat. Američani so v veliki večini glasovali za kandidate demokratske stranke in s tem odobrili gospodarsko politiko državnega predsednika Roosevelta . Posebni dopisnik zagrebških «Novosti» v Parizu dr. Svetislav Petrovič poroča svojemu listu med drugim: «Mesec dni je poteklo od zločina v Marseilleu, ki ga je pripravila peklenska zarota iz inozemstva. V trenutku, ko se vsa Francija pripravlja, da dostojno počasti spomin velikega jugoslovenskega kralja, ugotavljajo v Parizu, da poizkuša madžarski ministrski predsednik Gombos, podpiran od izvestnih tujih državnikov, odvrniti pozornost svetovne javnosti od strahovitih obtožb, ki se kopičijo pri preiskovalnih oblastvih in ki neposredno ugotavljajo madžarsko sodelovanje v mednarodni zaroti proti življenju kralja Aleksandra in proti neodvisnosti kraljevine Jugoslavije. Zdaj, ko se vedno bolj določeno kaže vloga Madžarske v strahovitem marseilleskem zločinu, si madžarski politiki na vse načine prizadevajo, da bi odvrnili sum za vse ono, kar je ugotovil preiskovalni sodnik v Marseilleu in kar so dognali tuji novinarji na licu mesta na Madžarskem. Kljub temu pa so Madžari celo začeli gonje, ki jasno kaže, da so pripravljeni riskirati celo vojno, samo da bi zopet zasužnjili pod Štefanovo krono dele Jugoslavije, Rumunije in Češkoslovaške. Francoska preiskovalna oblastva so zdaj končno ugotovila, da je Madžarska pričakovala, da bo po umoru kralja Aleksandra Jugoslavija razpadla in da bo mogla Madžarska na ta način brez odpora zavzeti jugoslovensko ozemlje. Kako globoko so bili Madžari o tem prepričani, najbolj dokazujejo poročila francoskih listov, ki objavljajo izjavo nekega uglednega madžarskega novinarja, ki je dejal: «Takoj po atentatu sem odpotoval iz Budimpešte v Beograd, da bi prisostvoval revoluciji v Jugoslaviji in njenemu razpadu.» Toda v Beogradu je ta gospod doživel veliko razočaranje. Namesto revolucije je našel najlepši primer vzajemnosti in edinstva vsega jugoslovenskega naroda. Te dni se je sestal francoski senatni odbor za zunanje zadeve in je med drugim razpravljal tudi o marseilleskem zločinu. Vsi so obžalovali, da so v Marseilleu manjkali primerni varnostni ukrepi in da se ni poskrbelo za osebno varnost vladarja prijateljske in zavezniške države. Odbor je pozval svojega predsednika, naj posreduje pri francoski vladi, da bo ugotovila odgovornost in dalje sklenil, na] francoska vlada z ostalimi vladami vred izvede odločno akcijo proti nadaljnji mednarodni strahovalski akciji, ki je nevarna miru in ki lahko ograža milijone ljudi. Na koncu je predsednik odbora sporočil članom, da bo zunanji minister Pierre Laval poročal odboru o zunanjem položaju v petek 16. t. m. DOPISI BREZOVICA-NEMŠKA LOKA PRI KOČEVJU. Na dan pogreba blagopokojnega kralja Aleksandra I. so se -zbrali člani gasilskih čet obeh vasi zjutraj na Brezovici ter skupno odšli k žalni maši v Nemško Loko, kjer so že čakali gasilci iz Nemške Loke in se pridružili, a pred župno cerkvijo so pomnožili gasilske vrste še gasilci čepljanske čste. V cerkvi se je nabralo tudi mnogo drugega ljudstva, da vsi skupaj izkažemo zadnjo čast našemu predobremu vladarju. Popoldne istega dne je bil sestanek gasilskih čet v Nemški Loki. Najprej je za-svirala gasilska godba iz Nemške Loke žalostinko pred sliko blagopokojnega kralja, nad katero j3 plapolala črna zastava. Nato je stopil pred sliko član g. šute Alojzij in nagovoril gasilce in ostalo občinstvo, ki ga je kljub slabemu vremenu bilo zelo mnogo. G. Šute je svoj globoko občuteni govor zaključil z vzklikom «Slava velikemu kralju Aleksandru I.! Živel mladi kralj Peter II.! Živel kraljevski dom! Živela Jugoslavija.* Njogovim vzklikom se je pridružila vsa množica. Po govoru je godba spet igrala žalostinko. Med petminutnim odmorom se jo iz množice čulo ihtenje. Zatem so gasilci šli v sprevodu do Gasilskega doma in godba je še zadnjič zaigrala v počastitev velikega kralja Uedinitelja. ROGAŠKA SLATINA. Pretekli mesec smo imeli slovesno ustoličenje novodošlega nadžupnika g. Julija Vajde. — Nedavno se je zdrav odpeljal po poslih s kolesom upokojeni orožniški narednik gosp. Alojzij Muršič, na katerem ga je zadela kap. Pokojnik je bil dalsč na okoli znan. Bil je podpredsednik pevskega društva «Sloge», a mu kruta usoda ni dopustila, da bi doživel še desetletnico obstoja društva, ki jo bodo slavili v decembru. Bil pa je tudi vrla igralska moč in če je manjkal kakšen igralec, vedno je rade volje prevzel vlogo, ki mu je bila dodeljena. Marsikatero urico je žrtvoval v procvit društva. Za svoje zvesto službovanje kot komandir orožniške postaje v Rogaški Slatini j? dobil odlikovanje sv. Save. Ob grobu se je poslovil od priljubljenega moža občinski predsednik g. Šentjurc, nato pa so mu tovariši zapeli njegovo najljubšo pesem »Vigred se povrne*. G. Muršič zapušča ženo in dve hčeri, katerim izrekamo naj-iskrenejše sožalje! — Na dan sv. Terezije v oktobru nas je presenetil debel sneg, ki je napravil prav občutno Škodo posebno na sadnem drevju. Vendar pa j3 sneg čez nekaj dni vzel spet slovo. —i Megleni in žalostni so jesenski dnevi, kakor bi tudi oni žalovali za našim ljubljenim kraljem Aleksandrom I., ki je moral darovati svoje življenje na oltar domovine. Na žalni manifestaciji, kateri je prisostvovala ogromna množica ljudi, je orisal vsa kraljeva plodonosna dela za domovino gosp. inž. Ditrich, direktor zdravilišča. Zatem je stopil na oder kanonik g. dr. Mrhar, ki je deklamiral v spomin kralju mučeniku lepo lastno pesem. SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. (Smrtna kosa.) Dne 2. t. m. je v Ljubljani v svoji hiši na Celovški cesti 90 umrl g. Ivan R u p a r. Ker je pokojnik živel nad 30 let v naši vasi, je vsekakor naša dolžnost, da se ga tudi pri tej priliki spomnimo. Z veliko skromnostjo, pridnostjo in trgovinsko spretnostjo se je pokojnik iz siromašnih razmer povzpel do imovitosti. Leta 1897. je kupil ste jo ponudili. Pri vaši hiši mu ne bo sile. Še 6koro zavidam ga.. .> je dostavil in čudno toplo pogledal Sabino. Spet je bil segel predaleč. Sabina se je v trenutku spet zresnila in se odela s ponosom. Skoro je začutil v njenih besedah hlad oholosti, ko je dejala: ' «Za siromake je dolžan skrbeti vsakdo, ki mu je Bog naklonil nekoliko več sredstevb j * * Bilo je v početku novembra. V Gablovčevi kuhinji se je cvrlo in pražilo na debelo. Sabina je tlačila na mizi debelo kokoš, medtem ko je mlada 'dekla z veliko metlico stepala sneg. Kuhinja je bila polna mešanice prijetnih duhov. Družina je vedela, da se gospodinja vselej izkaže s svojo kuharsko umetnostjo, ki si jo je bila pridobila v mestu, kadar praznuje hišni gospodar svoj god. Ta reč je prišla, odkar so imeli pri Ga-blovčevih novo gospodinjo, že v navado in vsem je bila ta navada všeč. Dan pa je bil neprijeten. Od ranega jutra je v redkih presledkih curljalo na okna in kar temnilo se je. Sabina je bila voščila Andreju srečo in tudi dečka sta stegnila ročici proti očetu ter ponavljala za materjo: «Bog naj da še mnogo let tati našemu živet!> Andrej je po vrsti poljubil ženo in otroka, ki ju je obdaroval s čukrčki. Sabina jo kmalu odhitela nazaj dol, kjer je imela oprawk. Andrej se je še malo poigral z dečkoma, nato pa jih je odnesel v kuhinjo k materi ter se jel na-pravljati za mašo. Bila jc nsdelja. «Pa da se spet ne zamudiš pri cerkvi!* je s prošnjo v glasu klicala za njim Sabina, ko je odhajal. «Ne, nič se ne boj! Kdo bo stal in razpravljal na dežju!* je prijazno odklical. Vrnila se je v kuhinjo, kjer je zapodila otroka, ki sta se lovila okoli nastavljene smetane in sladkih rozin. Morala sta hočeš nočeš gori v izbo k stari Meti, ki je bila zdaj le še za dcco dobra. Prav ko je veter zakadil nov oblak dežja v kuhinjsko okno, je zaslišala Sabina v predvežju znane korake, ki so ji pognali kri proti srcu. «Pa baš danes!* se je nehote vznejevoljila. Obrisala si je močnati roki v predpasnik ter prestopila prag gostilniške sol e. Bert je bil zadnje čase skoro stalen gost pri Gablovčevih in Petkove je obiskoval redno vsako nedeljo. Odkar mu je bil Andrej prodal mlade voličke, se je čutil s to hišo celo poslovno vezanega in je nastopal z veliko domačnostjo. »Mraz pritiska, pasje vreme to!» je pozdravil gospodinjo. «Nisem mogel mimo. da si ne bi s frakeljčkom vašega privezal že vso premrlo dušo.* Smeje se je kazal bele zobe ter široko stopal po gostilniški sobi, modtem ko je Sabina nalivala. «Pa da greste v takem na pot!* je čudeč s0 postavila kozarček pred njega. Ustavil S3 je in se ves zresnil. Kakor bi po-mišljal, je tehtno izpregovoril: «Da, v takem in šo v mnogo hujšem bi šel, če bi...» Z očmi, uprtifhi v tla, je zamišljeno s tremi prsti vrtel frakelj na mizi, da ji je prihajala kri y lica. ker je čutila, kaj misli. In Bert je, kakor da se je za nekaj odločil, nadaljeval: ; «Da, še v mnogo hujšem bi šel... da, celo po ognjenih stolpcih bi plezal, pod točo udarcev bi tekel... po vrelem morju bi plaval... če bi vedel ... da bi mogel kdaj doseči vas > Ostrmela je nad takimi nenadnimi besedami, da ni niti opazila, da jo je med govorjenjem prijel za členke rok. «Ko sem vas prvič videl, Sabina, ko sem vaš prvič videl, sem spoznal, da trpits, da je toliko žalosti v vas ... da prenašate nekaj po krivici.., da, Sabiua... jaz vem... po krivici.* «Kaj prenašam po krivici?* je vprašala kakor z daljnega sveta. Nejasna slutnja je zaživela v njej, da je popolnoma pozabila na to, da jo drži za členke njenih rok tuj mož. jd trgovca, tudi že umrlega, Gača iz Kostanjevice hišo v naši vasi, katero je pozneje vso pre-zidal in dvignil v eno nadstropje. Uredil je v njej moderno trgovino, ki je bila daleč na okoli znana. Leta 1901. je ustanovil tukajšnje gasilno društvo, kateremu je več let načeloval. Gradil, zidal in prezidaval je neprestano in tako našo vas znatno povzdignil. Leta 1919. je vse svoje premoženje prodal trgovcu g. Kodriču in se preselil v Ljubljano, kjer je v svoji lastni hiši na Tržaški cesti imel več let gostilno, njegov sin edinec Riko pa trgovino. Tudi v Ljubljani smo ga vaščani pri vsaki priliki radi obiskovali. Zanimal se je do zadnjega za Sv. Križ in zlasti tudi za svoj nekdanji lov, katerega je imel v zakupu dolgo vrsto let. Zaradi starosti ni mogel več vzdrževati gostilne in jo je prodal. Blag mu spomin, njegovim preostalim pa iskreno sožalje! ŠMARJE PRI JELŠAH. Občinske volitve bodo 25. t. m. v novi občini okolici Šmarja, ki jo bodo sestavljale dosedanje občine okolica Šmar-le, Sv. Vid, Sladka gora in Lemberg. Volitve so bile že določene za konec minilega meseca, pa so morale biti zaradi tragične smrti Nj. Vel. kralja preložene. Za volitve je vložena sporazumna lista pod nosilstvom posestnika g. Novaka, odličnega gospodarja iz šmarske okolice. — Za isti dan so razpisane tudi volitve v občini okolici Rogaške Slatine, kjer so bile prve volitve razveljavljene. Tudi za volitve v tej občini se je sestavila sporazumna lista pod vodstvom dosedanjega župana g. Verka. — Gradnja postajališča v Lipoglavu, ki bo nosilo ime Maistrovo postajališče, se bliža koncu. Te dni je prišlo poslopje pod streho in bo v teku zimfe tako daleč dovršeno, da bodo lahko na pomlad, če ne že poprej, začeli vlaki tam postajati. Zgodovina postajališča je dolga in sega skoro desetletja nazaj. Šele pred dvema letoma je zadevo ganil z mrtve točke narodni poslanec g. Spindler, na katerega pobudo se je pod vodstvom učitelja g. Komarja in župana g. Štora osnoval poseben odbor v obliki zadruge, ki je zadevo vzel resno v roke in jo s pomočjo odločilnih čitiiteljev železniške uprave, banske uprave, sreskega načelnika in prizadetih občin končno tudi udejstvil. ŠT. ANDRAŽ PRI VELENJU. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo 25. t. m. v Društvenem domu igro v štirih dejanjih « Vaški lopov*. Ker nam igra nazorno prikazuje življenje na km3-tih, naj nihče ne zamudi prili pogledat. Pred igro nastopi pevski zbor z izbranimi pevskimi točkami. Vstopnina znaša: sedeži 6, stojišča 4, za deco 2 dinarja. Cisti dobiček je namenjen dozidavi Društvenega doma. VELIKI DOLENCI. Na Jan miru, 11. t. m, sta bili zasajeni v spomin blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju dve spominski lipi, ena pri šoli, druga pa na pokopališču. Lipi so zasadili načelnik gasilske čete, podstarosla sokolske čete, predsednik krajevnega šolskega odbora, vaški starešina in šolski upravitelj. Sodelovali so gasilska četa, sokolska četa in šolska mladina ter drugi občani. Vsi predstavniki so se po saditvi vpisali v spominsko knjigo. Ob saditvi sta imela na zbrano občinstvo lepa nagovora prosvetar sokolske čete hi šolski upravitelj. VUZENICA. Tudi pri nas smo dostojno počastili spomin blagopokojnega kralja Aleksandra. V nedeljo 14. oktobra je imel žalno sejo občinski odbor, kmalu za njo pa se je vršilo žalno zborovanje v Sokolskem domu. Bilo je navzočnih preko sto oseb, članov Sokola za Muto Vuzenico, gasilnega društva z Mute, gasilnega društva iz Vuze-nice, JNS iz Vuzeniee, JNS z Mute, podružnica CMD za Muto-Vuzenico in strelske družine za Muto-Vuzenico. V vznesenih besedah se j3 starosta g. dr. Pregl v imenu vseh organizacij spominjal velikega narodnega junaka, ki ga nam je zločinska roka ugrabila. Tudi pri maši v četrtek 18. oktobra se je pokazala ljubezen do kralja. Še nikoli razen ob velikih praznikih ui bilo v cerkvi toliko ljudi, in vsi z odkrito žalostjo v srcu! — Kljub hudim časom se pri nas še gradi. Šalecl si je postavil svojo leseno hišico, še pred zimo pa bosta zgrajeni tudi obe hišici iz Zebrekovega pogorišča, Sipe-kova in Galinova, tako da bo trg letos obogatel kar za tri hiše. — Na žalost pa moramo ugotoviti, da po neurju 15. julija prizadeti še do danes niso prejeli obljubljene podpore, niti se ni občini na-j kazalo nič, da bi mogla urediti razdejano cesto. gospodarstvo Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na živinskem sejmu v Ljubljani so bile za kilogram žive teže nastopne cene: voli I. 4 do 4.50, II. 3.50 do 4, III. 3 do 3.50; krave, debele, 2.50 do 3.50, za klobasarje 1.50 do 2.50; teleta 5 do 6, svinje 6 do 8 Din. Konji so bili po 500 do 3500 Din za glavo, prasci za rejo pa po 100 do 200 Din. j SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu so bile naslednje cene: prascem, pet do šest tednov starim, 50 do 80 Din, sedem do devet tednov starim 90 do 100 Din, tri do štiri mesece starim 130 do 150 Din, pet do sedem mesecsv starim 200 do 300 Din, 8 do 10 mesecev starim 320 do 400 Din, eno leto starim 550 do 650 Din, 1 kg žive teže 5 do 6 Din, 1 kg mrtve teže 7.50 do 9 Din. VINO. Kupujejo se največ navadna domača cenena vina po 3 do 4.50 Din, medtem ko gredo dražja vina od 5 Din naprej še po malem v denar. Ljutomerska vina se trgujejo po 7 do 7.50 Din, toda le v neznatnih množinah in za posebne potrebe. Pričakovati je večje povpraševanje po teh vinih, ko se bodo letošnje pičle zaloge pri vinogradnikih dravske banovine skrčile. V Banatu se trgujejo vina po 1.60 do 1.90, boljša po 2 do 2.50 Din, v Dalmacji pa navadna po 1.80 do 2.25, boljša po 2.40 do 2.80 Din. HMELJ. V preteklem tednu so se v Zatcu na Češkoslovaškem cena povišale za 250 do 300 češkoslovaških kron na 2200 do 2350 češkoslovaških kron za 50 kg. Povpraševanje je bilo vse teden nezmanjšano živahno, a prometa je bilo razmeroma malo, ker ni več mnogo blaga, a še tega lastniki ne oddajo radi. Tudi v Ousteku (Češkoslovaška) jo M FARAONOV DEDIČ Dolgo ni mogel ničesar čuti. Šele takrat, ko se je že vdal v misel, da se je moral gonjač zmotiti, ga je iznenada odkril. Izkopal ga je, toda videl je, da js njegov trud zaman. Gonjač je bil mrtev in njegov velblod prav tako. Vzel mu je meh z vodo, ki je bil pritrjen na velblodovem hrbtu, in živila, ki jih je imel s seboj, ter so vrnil proti cisterni. Rešeni gonjač se je medtem že toliko opomogel, da ga je lahko spremil. Oba sta zlezla v cisterno, kjer je bilo le nekoliko hladneje kakor zunaj. Okrepčala sta se in se potem pripravila na vrnitev. Pesek je zakril sledova ceste, tako da je bil Sodnik navezan le na svoj kompas Vedel je, da mora jezditi proti severovzhodu. Ko so se tudi ,velblodoma vrnile moči, sta Sodnik in gonjač odjezdila nazaj. Šesto poglavje. Spet se je pred njima širila brezmejna puščava, spet ju je žgalo solnce na vso moč. Oba sta bila izmučena, velblocloma pa se ni prav nič poznalo, kaj sta morala pravkar prestati. Kakor bi bila docela izpočita, sta hitela po peščeni planjavi. Druga, tretja ura je potekala. Sodnik je že pričakoval, da bo zdaj pa zdaj^ zagledal. x daljavi taborišče svojih prijateljev. Kako si je želel njihove družbe! Kako j3 hrepenel po njih! Saj morajo biti tudi oni v skrbeh zanj, ker je le malo ljudi, ki bi odnesli iz samuma zdravo kožo. Pokrajina se mu je iznenada zazdela malo čudna. Ali je jezdil prej po njej? Odkod hribi, ki še kažejo daleč, daleč na obzorju in ki jih prej ni opazil. Ali pa je morda le varljiva fata morgana, ki ga hoče zaslepiti in speljati s prave poti? Saj jezdi vendar v pravi smeri. Kompas kaže pravo stran neba, prej se pa tudi ni prav nič odmaknil od poti. Škoda, da ni nikjer nobenega griča v bližini, da bi z njega zagledal šotorišče svojih prijateljev. Še enkrat je pogledal kompas in ga v roki obrnil. Tedaj pa mu je iznenada zastala vsa kri v žilah. Igla magnetnica se ni premikala. Mirno je stala na mestu in kazala severovzhod v vseh smereh, kamor jo je bil obrnil. Vzel je nož v roko in kompas odprl. Na osišču, kjer počiva igla, je zapazil droben prah, ki jo je ustavil. Zdaj je šele razumel, v kakšnem položaju se nahaja. Sredi puščave je, pravo pot je izgubil in ničesar nima, s čimer bi lahko ugotovil smer, kamor naj krene. Bog ve, kako daleč je od svojih prijateljev^ Zdaj iskanje nič ne pomaga, ko ne ve, kje se nahaja. Še bolj bi utegnil zabloditi. Če hoče rešiti svoje življenje, mora odjezditi čimprej tja, kjer misli, da morajo prebivati ljudje. Svoje tovariše mora prepustiti usodi, čeprav mu je tako hudo. Saj so dobro preskrbljeni in pot tudi poznajo. Nedvomno jim samum ni napravil velike škode. Kam naj se obrne? Proti goram, ki jih vidi dale' na obzorju! V kratkih besedah je svojemu spremljevalcu j povedal, kaj se je pripetilo. Arabec je molče str-, mel vanj. Ni izpregovoril besede, samo pokimaval je. Vedel je: sam si ne more pomagati. Če ga bo kdo rešil, ga bo rsšil ta Evropec. In tako sta se obrnila ter se odpravila na pot v negotovost. Kaj jima bo prinesla usoda? Tretji dan. V peščeni soteski jezdita najina dva znanca. Na obrazu se jima vidi, da sta morala v teh dneh dosti pretrpeti. Tudi živali sta izmučeni, komaj se še počasi pomikata dalje. Vročina ne ponehava, čeprav sta že dosti bliže goram. Sredi dneva mora biti. Za visoko skalo, ki daje vsaj malo sence, sedeta oba izmučena popotnika, da se malo odpočijeta. Kako strašno je potovanje, ki mu človek ne ve cilja, ki človek o njem no ve, kam ga bo privedlo! Sodnik strmi nemo predse. Niti govoriti S3 mu več ne ljubi. Njegove oči iščejo samo gore v daljavi, njegove misli računajo le, kako dolgo bo treba še jezditi. Prav malo vode jima je so ostalo, viharno povpraševanje ob stalno naraščajočih cenah. Cene so se gibale med 1GOO in 1800 češkoslovaških kron za 50 kg. — V Savinjski dolini je postalo zadnje dni nekoliko živahnejše povpraševanje in se plača 20 do 35 Din za kilogram. ŽITO. Po podatkih mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu se ceni letošnji svetovni pridelek "pšenice na 889 milijonov metrskih stotov nasproti 987 miljonom lani in 1015 milijonom leta 1932. Vsa te številke veljajo brez Rusije. Evropski pridelek pšenice je znašal letos 402 milijona metrskih stotov nasproti lanskemu pridelku 476 metrskih stotov. Ker je letošnji svetovni pridelek manjši kakor znaša svetovna poraba pšenice, se pričakuje izboljšanje cen pšenici. Na ljubljanski žitni borzi ponujajo (slovenska postaja, plačljivo v 30 dneh): baško pšenico po 257.50 do 165 Din, staro turščico po 147.50 do 150 Din, novo. umetno sušeno, po j 115 do 117 Din, pšenično moko «0» po 237.50 do 240.50 Din po kakovosti. Kratke vesta Sejmi 19. novembra: Raka, Podsreda, Sv. Jurij ob južni železnici, Slovenjgradec, Šoštanj; 20. novembra: Ptuj; 21. novembra: Sv. Jurij ob Taboru, Hotederšica, Podčetrtek; 22. novembra: Jesenice-Velika Dolina (krški srez, samo za blago); 23. novembra: Slovenska Bistrica, Sv. Lovrenc (novomeški srez), Mojstrana samo za blago); 24. novembra: Gradac; 25. novembra: Domžale, Stična, Guštanj, Lemberg, Dobje, Ptuj, škofja Loka, Krško. (Opomba: kjer je navada, se vrše nedeljski sejmi drugi dan.) Vrednost denarja Na borzi smo dobili v devizah (prišteje se premija v višini 28.50 odstotka): 1 holandski goldinar za 23.02 do 23.03 Din; 1 nemško marko za 13.65 do 13.76 Din; 1 dolar za 33.76 do 34.04 Din; 100 francoskih frankov za 224 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 142 do 143 Din; 100 italijanskih lir za 291 do 293 Din. Vojna škoda se je trgovala po 321 Din, investicijsko posojilo pa po 70 do 71 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kliringu po 8.10 do 8.20 dinarjev. * = Izvoz našega sadja. Letošnja izvozna sezona ndšega sadja je v glavnem končana. Presnih če-špelj smo letos izvozili okrog 2000 vagonov, in sicer v Avstrijo 1030, v Češkoslovaško 530, na Poljsko 210, v Švico pa 40 vagonov. Letošnji izvoz jabolk jo v primeri z lanskim občutno padel. = Kmetijska statistika. Ministrstvo za kmetijstvo ja izdalo tiskano kmetijsko letno statistiko za leto 1933., ki vsebuje podatke o posejanih površinah in pridelkih, vinogradništvu, sadjarstvu, živinoreji, izvozu in uvozu kmetijskih pridelkov in izdelkov, domače živine in živinskih proizvodov, divjačine, kmetijskega orodja, strojev in drugih potrebščin za kmetijstvo. Knjiga stane 75 Din. Za-nimanci dobe podatke iz te knjige pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani. Pismeno vloge je kolkovati s 5 Din za prošnjo in z 20 Din za overenje. == Padanje hranilnih vlog se je ustavilo. Is me sečnega poročila Narodne banke za september posnemamo, da so se hranilne vloge pri bankah in hranilnicah v Jugoslaviji (brez kreditnih zadrug) v avgustu dvignile za 18 milijonov in so znašale 674 kg srebra. Zlato se dobi v Jugoslaviji zlasti kot naplavina v pesku nekaterih rek (Vrbasa, Peka, Lašve, Drave). Samostojne srebrne kovine ni v večjih množinah v Jugoslaviji, nego se srebro pridobiva kot postranski proizvod iz svin-čeno-cinkovih rud. Leta 1932. je znašala proizvodnja zlata v Jugoslaviji 870 kg, srebra pa 43.545 kg. Opazimo torej velik porast. V primeri s svetovno proizvodnjo zlata leta 1932., ki je znašala 739.483 kg, je naša proizvodnja zlata majhna, medtem ko znaša naš pridelek srebra že skoro en odstotek svetovne produkcije. Srebra se je nakopalo leta 1932. na svetu 5,248.324 kg. * Dan za dnem romajo v Topolo, da pomolijo na grobu kralja Uedinitelja. Iz BeogTada poročajo, da prihajajo prav vsak dan velike skupine ljudi iz vseh krajev države, da se poklonijo predi grobom kralja Aleksandra I. Uedinitelja in da pokažejo svojo veliko bolest ob nenadomestljivi iz-gTibi. Nepopisni so prizori, ki se vsak dan dogajajo septembra 9888 milijonov dinarjev nasproti na tem svetem kraju. Ves narod ponavlja na usta neštetih delegacij zaobljubo, da bo oporoko blagopokojnega kralja zvesto čuval kot najsvetejše sporočilo, ki ga izroči poznejšim rodovom. * Visoko odlikovanje kneza-namestnika Pavla. Nj. Vel. danski kralj Kristijan je odlikoval Nj. Vis. kneza-namestnika z lento slonovega reda. Ta red je doslej imel blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj. * Knez Pavle oskrbnik kraljevega premoženja, Pristojni sodnik sreskega sodišča za mesto Beograd je na podlagi pismenega akta poslednje volje pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja določil Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla za oskrbnika imetja blagopokojnega kralja. * Visoko odlikovanje Nikole Uzunoviča. S kraljevim ukazom je odlikovan ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič z lento Karadjordjeve zvezd?, ki je najvišje jugoslovensko odlikovanje. * Posnemanja vreden zgled. Francoski listi poročajo o akciji jugoslovenskega bančnika Salomona B a r u c h a v Parizu, ki priča o lepi počastitvi spomina pokojnega jugoslovenskega vladarja. Bankir j 3 v pariškem Dijaškem domu kupil celo sobo, ki bo odslej nosila ime Velikega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. V tej sobi bo stanoval je bilo Tž'ko"panih" v" Jugoslaviji m kg zlata in brezplačno jugoslovenski dijak, ki študira v Pa- 1. 9867 milijonom lani 1. septembra, 10.743 milijonom 1. septembra leta 1932. in 13.235 milijonom 1. septembra leta 1931. V celoti se je torej padanje hranilnih vlog ustavilo, saj beležimo zdaj celo za malenkost višje stanje kakor lani v istem času. Nekoliko drugačna pa je slika, če ločimo hranilne vloge pri Državni hipotekami banki in v Poštni hranilnici od hranilnih vlog pri ostalih denarnih zavodih. Ta primerjava nam kaže, da se hranilne vloge pri obeh velikih državnih zavodih stalno dvigajo in so v zadnjih tr h letih narasle za preko 800 milijonov. Pri ostalih bankah in hranilnicah pa je bilo stanje 1. septembra letos še vedno za 348 miljonov manjše kakor lani v istem času, medtem ko je znašal padec od 1. septembra leta 1932. do 1. septembra leta 1933. 1080 milijonov, o Profesorjeva žena: «Pomislite, nobene. Moj mož je bil tako raztresen, da je sestavil ponudbo v asirskem jeziku ...» Samo Št. 5012, kovinasta Anker-remontoir, lepo ohišje^ pravi švicarski stroj........Din 35.—, Št. 50t3, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci..................Din 45.—, Št. 5030, zelo fina, posebna tanka Anker-remon« toir, chronometer AXO, točno idoča, elegantna« ohišje iz krom-nikla Din 135.—» H. SUTTNER Ljubljana 6 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Cenik zastonj in poštnine prosto. 9ii si 2e član Vodnikove dražbe? Živčno izčrpanim. j Sodobni človek živi v razmerah skrajnega živčV nega napora: depresija, nespečnost, predčasna iz« črpanost, živčna preutrujenost — glejte, na čem dandanes mnogi trpe! Medtem je znanstveno ugotovljeno, da regulira ekstrakt iz žleze mladih, moč* nih živali («Kalefluid»), prihajajoč v organizem, izločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in sposoben za delo ter borbo za svoj obstanek. Zahtevajte brezplačno detajlno literaturo pod naslovom: Beograd, Njeguševa 5, Miloš Mar* kovic. — «Kalefluid» proda ja jo drogerije in lekarne* Glavna zaloga: Drogerija Miškovič i Ko., Beograd. — Reg. S br. 10.537/33. 260 MALI OGLASI Dobra oblačila Vam nudimo za majhen demej A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 1 Listnica uredništva Štore pri Celju-Sv. Lovrenc. Pesem predolga za časopis in ni dovolj oblikovana. Valandovo. Taka bolezen se zdravi najprej s trdno voljo. Če ne pomaga, je treba poiskati zdravnika za živčne bolezni. Pozor, mizarji! Napredni mizar uporablja samo patentirano posteljno tračnico (Bettschiene) «KAPO>. Prihrani delo in čas. Brez zadolbonja. Dobiva se v trgovinah z železnino: Schneider & Verovšek, Stupica, Breznik, Erjavec, Zalta & Co., Žilič — vsi v Ljubljani; Rok Arhar v Št. Vidu; Oinerza v Kranju; D.Rakusch v Celju in Andraschitz Lotz v Mariboru. 258 Za zimo! Vse potrebščine kupite najbolje v trgovinah Senčar4 Mala Nedelja, Ljutomer in Strigova. Nakup jajc/ maslu, suhih gob in vseli poljskih pridelkov. Stalna zamenjava bučnic in sončnic za olje. 248 Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip 0mladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,