319
Podučne stvari.
Stariši, pomagajte učiteljem pri odgoji
otrok.
Spisal J. Dimnik.
Ljudski šoli je naloga, odrejati otroke, da bodo Dravni in pobožni, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih s potrebnimi znanostmi in vednostmi, da se lahko dalje omikajo za življenje in jih postaviti na trdna tla, da bodo kedaj prida ljudje in državljani. — Da pa zadostimo tej točki šolske postave, mora slehrni učitelj stariše otrok na pomoč poklicati, da mu pomagajo pri njegovem težavnem delu, kajti pregovor pravi: „Družina in šola sestrici ste dve. Nobena samotna hoditi ne sme."
Ako pa hočemo otroka prav odgojiti, moramo najprej v njegovo nedolžno srce globoko pogledati. Otrokovo srce je velika knjiga, katere nikdar dosti ne prebiramo, in njegova natora je velik svet, katerega nikdar dosti spoznati ne moremo. V nedolžnem srcu tičijo vse zapreke, kakor tudi vse zmožnosti k pravi krščanski odgoji. Podobni so nedolžni otroci blagim, mladim drevescem. Mlada drevesca pa potrebujejo skrbnega vrtnarja in ravno tako tudi otroci niso v stani sami od sebe prida ljudje in državljani postati. Kedo pa zamore temu najprvo pripomoči? Gotovo nihče drugi ne, kakor vi dragi stariši in za vami pa učitelji. Med vsemi temi je pa mati prva in najboljša vrtnarica, ki na svojega otroka najlepše vpliva. Mati je zlasti poklicana, srce svojega otroka prav obdelovati. Kakor boste ve, matere, svoje otroke od mladih let nagnile, na dobro ali na hudo stran, tako bodo večidel vse svoje življenje ostali in kar boste v nedolžna srca sadile, dobro ali hudo, to bode tudi iz njih prirastlo. Vsi ljudje so pa nagnjeni več k hudemu, kakor k dobremu. Tudi pri malih otrocih se to nagnenje k hudemu, to je tisto stru-peuo zelišče, ki se v mladem srcu ukoreniniti hoče, kmalu prikazuje. Kakor pa skrben vrtnar svoja drevesca obrezuje, jih trebi, okopava in priliva, tako se morajo tudi matere truditi in prizadevati, da tisto slabo nagnenje, katero nežno srce tlači in teži, koj s početka izpulijo.
Ako vidite toraj, da so vaši otroci k eni ali drugi slabi reči nagnjeni, ne smete temu hudemu nagnjenju svojih otrok streči, ampak se morate temu hitro — v začetku zoperstavljati, da strupeno zelišče iz srca svojega otroka — če ne popolnem iztrebite, vsaj vedno in
pridno obrezujete, da mogočno ne postane. Na priliko, otroci so radi nagnjeni k svojeglavnosti. Svojeglav-nost se mora pregnati, kedar hočejo otroci kaj tacega imeti, kar ni prav. Napačno je, nespametnim otroRom vse privoliti, česar poželjujejo. Iz tacih razvajenih otrok nikdar nič prida ne bo. Taki otroci utegnejo biti kedaj krvava šiba svojim nespametnim starišem. — Otroci so radi k nezmerno s ti v jedi nagnjeni. Ne dajajte jim toliko,  kolikor hočejo imeti.
Otroci so pogosto nagnjeni k prevzetnosti. Ne hvalite otrok zavoljo vnanjih reči, zavoljo obleke, lepote ali kake spačenosti; tudi takrat ni treba otroka preveč hvaliti, kedar je naloženo delo dobro dovršil; storil je le svojo dolžnost. Dosti je, če mu rečete: „Tako je prav, drugi pot tudi tako stori, ali pa še l3oljše^^ ali: „Cesar se mlad navadiš, boš v starosti znal". Zmerna pohvala otroka podpre, nezmerna ga spridi. — Nahaja se včasih pri otrocih lakomnost, in kjer se to nagnjenje pase, tudi tatvina daleč ni. Komur se ta hudobni nagon v mladosti ne izžene, tacega potem tudi ječa ne poboljša. — Med otroci je veliko nevoš-Ijivosti. Soznanite otroke kmalu s prelepim naukom: ;;Vse, karkoli hočete, da vam ljudje store, tudi vi njim storite!" Vzemite jim še to, kar se jim zavoljo nevoš-Ijivosti premajhno ali preslabo zdi. — Iz katerega gnjezda prileze pri otrocih jeza, togota, maščevanje, sovraštvo? Iz natore, ki je k jezi nagnjena, in iz slabe izreje. Ce se otrok joka, ker se mu ni kaj po volji zgodilo, ker mu niste dali, kar mu dati niste smeli, česar je želel, pustite ga pri miru, naj mu odteko mač-kine solze. — Da bi otroke lažnjivosti obvarovali, verjemite jim tako dolgo, dokler jih na kaki laži n^e zasačite. Z zaupanjem si bote zaupanje pridobili. Če pa otrok laže in se mu laž skaže, potem naj bo za laž posebej kaznovan. — Vsako hudo nagnjenje si prizadevajte pri svojih otrocih v začetku premagati, kolikor je največ mogoče.                                   (Konec prih.)
329
podučne stvari.
Stariši, pomagajte učiteljem pri odgoji
otrok.
Spisal J. Dimnik. (Konec.)
Pa vse to še ni zadosti. Iz vrta je treba slaba zelišča iztrebiti, potem se pa mora z dobrim semenom obsojati in z lepimi cvetlicami nasaditi. Matere morate iz otrokovega srca vse hudo in slabo izganjati in dolžnost vaša je potem, da vrtec otrokovega srca z dobrim semenom, z lepimi nauki obsejete. V mehko, še nedolžno srce morate vsaditi blage cvetlice lepih čednosti, kakor: pobožnost, ponižnost, čistost, pokorščino, pridnost, zmernost, varčnost, potrpežljivost, resničnost, zlasti bogaboječnost, ki naj otroka povsod spremlja. Skrbna mati ima noč in dan svoje pazljivo oko nad svojim Iju-beznjivim detetom odprto ter gleda, kaj misli, dela in počenja. Njeno uho čuje vsako najmanjšo besedo, katero njen otrok spregovori in njeno „materno srce" vedno bije za blagor in srečo njenega otroka. Blagor taki materi! Oče naj pa materne skrbi in prizadevanja pri odgoji otrok s svojo veljavo in moštvom podpira ter naj stoji kot strah za maternimi nauki in svarili.
Ko otrok tacih starišev doseže postavno starost, ga pošljejo z veseljem v šolo in ker je lepega in čednega obnašanja uže doma vajen, se tudi v šoli lepo vede, tako da postane izgled vsem drugim učencem in veselje učiteljevo. Ko pride iz šole domu, ga mati popraša, kaj se je novega naučil in kakošno nalogo ima ter mu ne dovoli poprej druzega dela, dokler ni izvršil svoje naloge.
Skrbni stariši ne puste svojemu otroku brez važnega vzroka šolo zamuditi ali zanemariti. Razumen oče ne bode godrnjal, če je njegov sin v šoli kaznovan in morda mati tudi ne bo nič zoper to imela, če se njeni hčerki v šoli napake mehko očitajo.
Brezskrbno in neusmiljeno mater morem taisto imenovati, katera pusti svoje nedolžno dete brez vse skrbi med popačenimi otroci in katera za vse drugo bolj skrbi kakor za osodepolno prihodnost lastnega otroi^a. Premnogo mater je, katere vso odgojo na šolo odlašajo ter zahtevajo od nje, da naj ona prevstroji njenega popačenega otroka v dobrega človeka. Ali — to delo ni tako lahko, kakor si marsikdo misli. Reči moram: „ubogi učitelj in uboga šola, katera mora take otroke odgoje vati."
Marsikatera mati se izgovarja, da je njeni otrok še premlad, da bi ga učila in kaznovala. Verjemite mi, da si dete dobro zapomni, kar je enkrat storilo, in ako mu nikdo ne brani, stori v drugič, v tretjič itd. Veliko je tudi tacih mater, katere se ne delajo samo slepe pred svojimi otroci, temuč nečejo tudi nobene njihove napake slišati, ako jim jo kdo drugi pove. Ta, manj ali bolj samovoljna slepota mnozih mater je ena največih težav v prvi otroški odgoji.
Ko otrok odraste in tudi tembolj siten in nadležen postane, ga pošljejo v šolo — pa le večidel zavoljo tega, da doma sitnosti ne prodaje. Taka mati gotovo ne pomisli , kako veliko in težko breme je učitelju naložila.
Učitelj ima sedaj nalogo, popraviti vse, kar je mati v prejšnjih letih zanemarila; on mora spoznati vse razuzdanosti in razvade otrokove ter z velikim trudom razlagati , kaj sme in kaj ne sme storiti. Čudež smemo imenovati, ako iz tacega otroka res katerikrat prida človek postane. Navadno je s početka starišem nadležen, potem ga dobi šola za pokoro in nazadnje pa pade sodniji na glavo.
Da bode toraj težavno in važno delo starišev in učiteljev v odgoji otrok dober vspeh imelo, se morajo stariši in učitelji eden druzega podpirati in skupno delati, kajti združene moči več opravijo, kakor posamne.