Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / PoStni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • CZ 02Z030863 W Celovec • četrtek • 6. marec 2003 štev. 9 (3210) • letnik 58 • cena 0,73 evra Proslava ob dnevu žena in ob 60. obletnici ustanovitve Zveze slovenskih žena • v soboto, 8. marca 2003, ob 13.30 uh • v Domu glasbe (Konzerthaus) Celovec Nov vladni program___________ o manjšinah in Staroavstrijcih Program ❖ Milka Kokot, predsednica Zveze slovenskih žena: pozdravne besede ❖ Danica Simšič, županja mestne občne Ljubljane: slavnostni govor Mešani pevski zbor SPD Radiše, Moški pevski zbor SPD Valentin Polanšek, RECITACIJE Magda Kropiunig in Aleksander Tolmaier I llada Schüssel II je v vladni V program zapisala tudi svoje predstave in programska načela o manjšinskih pravicah. V odstavku Demokracija in reforma državne uprave se zavzema za »izgradnjo pravic manjšin«, vendar pa ta namera ni konkretizirana. V zvezi z dvojezičnimi napisi se vlada v programu opredeljuje za reševanje tega vprašanja glede na ponudbo deželnozborskih in državnozborskih strank, izrečeno na konferenci konsenza. To bi pomenilo 148 dvojezičnih napisov na južnem Koroškem. Več o avstrijskih narodnih manjšinah v vladnem programu ni mogoče zaslediti. Tudi v zvezi z grozečo ukinitvijo Radia dva in Radia Agora ni v vladnem programu niti besede. Nekoliko bolj konkreten je vladni program pri vprašanjih južnih Tirolcev, saj je v njem zapisano, da bo Avstrija še naprej »zaščitna sila« nemško govoreče in ladinske narodne skupnosti na južnem Tirolskem. Avstrija bo ostala v tesnem stiku s predstavniki teh dveh manjšin, da na osnovi Pariške pogodbe zagotovi njun obstoj. Nadalje se vladni program opredeljuje do tako imenova- Umrl Tomaž Holmar 1 #98. letu starosti je umrl V dolgoletni obirski župnik, zborovodja in kulturnik Tomaž Holmar. Vseskozi je bil tesno povezan s slovensko narodno skupnostjo. Že pred vojno je vodil pevske seminarje za slovenske organiste in pevovodje. Po vojni se je ponovno vključil v prizadevanja za dobrobit slovenske narodne skupnosti. Jurčičeva nagrada Qadio dva in Radio Agora sta Kdobitnika letošnje Jurčičeve nagrade. Sklad Josipa Jurčiča jo vsako leto podeljuje novinarjem, publicistom in urednikom, ki se zavzemajo za resnicoljubnost in poštenost poročanja. Nagrado 500.000 tolarjev sta dobitnika v torek slovesno prevzela v ljubljanski mestni hiši. Obširneje bomo o tem poročali v prihodnji številki Slovenskega vestnika. nih Staroavstrijcev. Zvezna vlada bo podpirala želje in interese staroavstrijskih manjšin v tujini. Vlada se bo v okviru svojih finančnih zmožnosti zavzemala za skrb in širitev nemškega jezika v tujini, še posebej v Srednji, Vzhodni in Jugovzhodni Evropi. V ta namen bo uporabila tudi mrežo avstrijskih inštitutov in avstrijskih knjižnic. V zvezi s tako imenovanimi Beneševimi dekreti se bo avstrijska vlada - glede na sklepe evropskega parlamenta - do ratifikacije češke pristopne pogodbe zavzemala za rešitev tega vprašanja v smislu modernega razumevanja človekovih pravic in skupnih evropskih vrednot, kar vključuje tudi odgovorno razpravo o zgodovinskih krivicah. SPREMEMBA SLOVENSKE USTAVE Omogočili vstop v EU in Nato Qretekli teden je slovenski T državni zbor sprejel zakon o spremembah ustave. S tem so poslanci omogočili, da Slovenija z mednarodno pogodbo prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot. V spremenjeni ustavi je med drugim zapisano, da lahko državni zbor pred ratifikacijo omenjene mednarodne pogodbe razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet z večino veljavnih glasovnic, državni zbor pa je vezan na izid referenduma. 47. člen ustave določa, da državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe. V 68. členu pa ustava po novem določa, da lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ratificirana v državnem zboru. Najvišji pravni akt države so tako v dobrih enajstih letih spremenili že tretjič, tokrat z namenom, da bi omogočili vključitev Slovenije v mednarodne organizacije (EU) in v obrambne zveze (NATO). IUBILEJNEGA 25. POHODA NA ARIHOVO PEČ v spomin borcem, padlim za svobodo, se je preteklo nedeljo udeležilo nad 500 udeležencev in udeleženk iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Amerike in Koroške. Na fotografiji: Tatjana, Dora in Hema (z leve) pri sprejemni stojnici na Čemernici. Foto: Štukelj PREBLISK ■ Program nove SchUsslove vlade se v dveh splošnih stavkih opredeljuje do manjšinskih pravic v Avstriji, precej bolj konkreten pa je do tako imenovanih Staroavstrijcev. Ne samo da bo vlada v pospeševanje širitve nemškega jezika v Srednji, Vzhodni in Jugovzhodni Evropi vključila vse svoje državne instrumente (inštitute in knjižnice), tudi v zvezi Z južnimi Tirolci in Ladinci se pojmuje kot »zaščitna sila«, ki deluje na podlagi Pariške pogodbe. Na pogovorih z zastopniki avstrijske vlade predstavniki koroških Slovencev nenehno poslušamo, da je člen 7 zastarel in ne ustreza več sodobnim potrebam. V primeru južnih Tirolcev pa ista vlada vztraja pri Pariški pogodbi, pa čeprav sta Avstrija in Italija že podpisali izjavo, da so vse zahteve iz te pogodbe izpolnjene. Vladni program v zgoraj omenjenih vprašanjih očitno nosi pečat svobodnjaške stranke. Zgodovina se ponavlja dvakrat, prvič kot tragedija in drugič kot farsa. Tako imenovani Drang nach Osten je bil res tragedija, v okvirih evropske integracije pa bo poskus ponovitve kvečjemu še farsa. Prav pa je, da vemo, da določene politične sile svojih korenin še niso pozabile. -00 Vlada: za manjšinske pravice - toda bolj pri sosedih Brina & String.si Graščakinja sobota 8. 3. 2003 20h Farovž Šentjakob Koncert starih slovenskih narodnih pesmi s svežim glasom mlade Brine Vogelnik ob spremljavi svojevrstnega godalnega ansambla string.si . Prireditelja: ; SPD -Rož« Zvera slovenskih žena 60 UIT 12. 3. 2003,20.00 ke Celovec Klagenfurt, Südbahngürtel 26 MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Ronald Harwood Na čigavi strani DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA Naložba v prihodnost T orek, 25. februarja, je bil za I Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu velik praznik. Ob prisotnosti predstavnikov šolske oblasti in gospodarstva so slavnostno odprli moderno opremljeni kompetenčni center, v katerem bodo lahko dijaki multimedijsko predstavili projekte in kjer bo potekal tudi pouk. Prostor pa bo namenjen še drugim dogodkom, na primer maturi, in prireditvam. Prenovo prostorov, ki so jo zaključili v nekaj mesecih, je financiral deželni šolski svet, finančna sredstva pa je prispeval tudi Koroški sklad za pospeševanje gospodarstva (KWF). Predsednik DŠS Heiner Zehmann je menil, da je novi kompetenčni center pomemben prispevek h kakovostnemu šolanju in izobraževanju mladih, ki se pripravljajo na poklicno pot v prostoru Alpe-Jadran. Predstavnik KWF Schönegger je dejal, da je treba vlagati v izobraževanje mladih, ki so osnova za gospodarsko uspešnost. Koroška potrebuje kvalificirane ljudi, nova podjetja in delovna mesta v perspektivnih gospodarskih panogah. Dijaki in dijakinje maturitetnega letnika so predstavili različne projekte (domačo stran avto- mobilskega podjetja Gautsch, bančništvo za mlade idr.), obiskovalci pa so spoznali vse zmogljivosti tega kompetenčnega centra. Stroški za tehnično opremo so znašali 91.000 evrov. Ravnateljica Maja Amrusch-Hoja, dijaki in učiteljsko osebje novi kompetenčni center ocenjujejo kot pravilno investicijo v prihodnost šole, ki igra pomembno vlogo v izobraževanju gospodarskega kadra v prostoru Alpe-Jadran. M. Š. Dijaka se veselita modernega kompetenčnega centra. Foto: Štukelj »Kar more, to mož storiti je dolžan« Poslovilni govor Lipeja Kolenika na pokopališču Šentmartin v Celovcu dne 22. 2. 2003 Qpoštovana družina pokojnega <3dr. Mirta Zwittra, spoštovano sorodstvo, spoštovani žalujoči! Danes, ko dr. Mirta Zwittra spremljamo na njegovi zadnji poti, se poslavljamo od človeka, ki je bil s svojim razdajanjem in delom za kulturni, gospodarski in politični razvoj in obstoj koroških Slovencev eden od glavnih stebrov naše slovenske skupnosti. V zibelko so ga položili pred 86 leti na Zilji, v Zahomcu, v znani Abujevi družini. Mladega in nadarjenega Mirta so starši poslali v šole, kjer je že tedaj izstopal. S svojo močno voljo je zaključil visoko šolo ter postal cenjen ter spoštovan, predvsem pa sposoben pravnik. Že v svojih mladih letih se nam je pridružil na skupni in težavni poti. Kot mladega Slovenca so ga med rjavo diktaturo vpoklicali v vojsko, kjer je moral okusiti grenkobo in zatiranje te dobe. V tem času je dokazal, da se da pomagati tistim, ki so bili obsojeni na smrt. Pomagal je več, kot je znano. Pokojni se ni nikoli bahal s svojimi zaslugami za svobodo, njegovi ožji sodelavci pa to vedo in iz osebnih razlogov molčijo. Ko seje majnika 1945 končalo najbolj temno obdobje naše dobe in obenem najbolj slavno zgodovinsko obdobje našega naroda in vseh drugih zatiranih narodov, se je mladi tovariš Mirt zavedal svoje dolžnosti do naše stvari: kot njegov sodelavec, povojni aktivist Osvobodilne fronte, sem ga srečeval na mladinskih prireditvah. Povsod, kjer je bilo potrebno, je bil tovariš Mirt tisti, ki je težke samotežnice Hudobiv-ške Mete pomagal tiščati visoko v hrib, da ne bi zdrknile v prepad, z njimi pa tudi naša usoda. Dr. Mirt Zwitter f Mladi, pogumni in samozavestni tovariš Mirt je bil po vojni ena glavnih gonilnih sil naše ljudske prosvete. Bil je, kakor tovariš Tonči Schlapper, glasnik prosvete od Zilje do Labota. Kot predstavnik Slovenske prosvetne zveze je pomagal pri organiziranju in izvedbi iger, sestankov in naših političnih prireditev ter pri postavljanju zahtev. Hodil je po vsej Koroški in za sabo puščal sadove svojega dela. Večkrat je organiziral mladinske izlete na Peco, Obir in še drugam. Radi smo bili v njegovi bližini, ga poslušali in bil nam je vzgled mladega, prizadevnega aktivista. Pokojni tovariš Mirt se je v svoji zagnanosti posvetil tudi vračanju posestev in škode, ki so jo našim pregnanim izseljencem povzročili nacisti. Koliko poti in pritožb na deželno vlado je bilo potrebnih, preden so trpečim vsaj delno povrnili škodo. To ve le on. S ponosom je opravil to svoje veliko delo in nalogo. Ko so bila v povojnih letih vsa naša društva in zadruge tako rekoč »v mrtvilu«, je bil tovariš Mirt tisti, ki je tudi na zadružnem področju zaoral globoke brazde obnove. Po Koroškem je spet zaživela zadružna samopomoč. Zaživele so Slovenska zadružna zveza, Semenarska zadruga, Južno-koroška gospodarska zadruga, Živinorejska zadruga in še druge. Vse je zaživelo, se razvijalo glede na možnosti razmer v povojnem času. Mirt ni bil sanjač in graditelj gradov v oblakih. Objektivno je znal presoditi situacijo in s svojim poštenim delom je in bo ostal nekakšna zvezda jutranjica, viden po vsej Koroški in tudi prek meja. Vedno je bil samozavesten in skromen. Pokojni tovariš Mirt se je s svojim aktivnim delom še posebno zameril povojnim angleškim oblastem ter njihovim podrepnikom in privandranim pomagačem. S svojo kulturno dejavnostjo je hotel prodreti v njihove omejitve in tudi prek radia širiti slovensko besedo in pesem. Posebno pri srcu mu je bila uporniška partizanska pesem, ki jo je skušal posredovati vsem uporniškim ljudem naše trpeče in zapostavljene domovine. Vsakokrat ko je pripravljal spored slovenskih radijskih oddaj, je moral vsebino sporeda predložiti v cenzuro Angležem, da bi ne bi bilo vmes kake partizanske pesmi. Pa vendar je neustrašni borec za naše pravice preskočil cenzuro in po njegovi zamisli so ob koncu neke oddaje leta 1948 Smrtnikove sestre zapele mogočno partizansko pesem in z njo je šlo prek radijskih valov v svet sporočilo upora: da še živimo, da bomo še vztrajali, zdržali in živeli. KOMENTAR I/ omisija zgodovinarjev, ki je l\ raziskovala vprašanja odvzema premoženja v nacističnem času, njegove povojne vrnitve in odškodnin, je zaključila svoje delo. S stališča zgodovinarja pomeni to raziskovalno delo prelomnico v odnosu uradne Avstrije do žrtev nacističnega nasilja, v marsičem pa tudi prelomnico razumevanja lastne zgodovine. S temi vprašanji so se avstrijski razisko\’alci se\’eda soočali že leta pred ustanovitvijo komisije. Tokratna podpora države pa jim je delo precej olajšala - lažje so prišli do virov in tudi razmere za raziskovanje so bile ugodnejše. Ta preobrat med drugim nazorno ponazarja dejstvo, da so v komisijo vključili angleškega zgodovinarja Roberta Knighta, ki mu je zunanje ministrstvo pred leti nasprotovalo, ker je izdal študijo o zavlačevanju vračanja judovskega premoženja. Vidna predstavnika vladajočih strank, socialistični notranji minister Helmer in zunanji minister ter funkcionar ljudske stranke Gruber, sta v povojnih letih našla skupni jezik: Želela sta, da država zavlačuje reševanje teh vprašanj. Komisija je v raziskovalni načrt že na začetku vključila tudi manjšine in usodo drugih diskriminiranih in smrti zapisanih skupin, kot so bili npr. umsko prizadeti. Tudi ta korak pomeni prelomnico, saj so v preteklosti prav manjšine in obrobne skupine pisale svojo zgodovino, ne da bi jih večina opazila in upoštevala. To izolacijo so koroški Slovenci uspešno razbijali z občasnim objavlja- njem prispevkov v nemščini. To so počeli tudi pripadniki večinskega naroda, ki so analizirali situacijo koroških Slovencev v nacističnem času, pri čemer se niso omejevali na proteste pripadnikov večinskega naroda proti pregonu članov manjšine. Zgodovina koroških Slovencev je postala del avstrijske. Sedaj je k temu svoje prispevala tudi komisija zgodovinarjev. Kaj lahko povzamemo iz raziskovalnega poročila o koroških Slovencih? Dogajanja postavlja v širši kontekst nove etnopolitične ureditve, kot si jo je zamislil nacistični režim, ko naj bi Slovenci izginili kot etnična kategorija. Govori o vseh žrtvah. S pregoni je režim nadaljeval po aprilu 1942. Na osnovi virov so ugotovili, da je število političnih preganjancev, ki so bili koroški Slovenci, mnogo večje, kot smo menili doslej. Organizacije, društva in institucije so poleg materialne škode in nepopravljivega uničenja kulturnih dobrin doživeli še nacistično gorje, povojno negotovost in načrtno zavlačevanje obnove. Vse to je »izstradalo« organizacije, društva in zlasti slovensko zadružništvo. Ljudje se niso več vključevali vanje oziroma so to počeli v manjšem številu. Zgodovina ne pozna »zaključnih« poročil v ozkem pomenu besede. Zato poskrbimo, da postane ta košček zgodovine koroških Slovencev prepoznaven del obče zgodovine. Dr. A. Malle Prelomnica razumevanja lastne zgodovine Takšno ravnanje pa ni šlo v glavo Angležem, pomagačem in rjavi senci koroški domovini zvestih. Od takrat naprej tovariš Mirt dolgo ni imel dostopa do radia. Po vsestransko uspešni, bogati, delovni življenjski poti se je pred leti upokojil in ob svoji skrbni in dobri ženi Danici, sinu Miranu in hčerki Dani ter vnukih užival vso srečo in s ponosom zrl na prehojeno pot. Ni mu bilo žal za storjeno, pa čeprav mu teh zaslug niso vsi priznali ali privoščili. Spoštovani tovariš Mirt, čeprav so naši predstavniki v jeseni tvojega življenja nate pozabili, zlasti ko Ti je popuščalo zdravje, nisi klonil. Vedno si bil optimist in si s tem vlival moč vsem tistim, ki so prišli k Tebi na obisk. Spoštovani tovariš Mirt! Odšel si, s svojim neumornim delom pa si zapustil veliko spomenikov, zlasti se te spominjajo dobri ljudje, tako da ne boš pozabljen. Z Zilje si svoje delo ponesel preko Drave in vse Koroške, ki ne bo pozabila velikih sinov, kakršen si bil tudi Ti. Prepričan sem, da bodo Tvoji zbrani in bogati spomini na Tvojo prehojeno pot nekoč le izšli v knjižni obliki in bo s tem Tvoje delo ohranjeno tudi za zanamce. Tovariš Mirt, vedno se je bilo zanimivo pogovarjati s teboj. Občudoval sem Te in se v mladih letih naslanjal nate kot mlado drevo na močnejše. Iskrena Ti hvala za tovarištvo, za samozavest in nepozabno skupno prehojeno pot. Tovariš Mirt, naj Ti bo zemlja lahka. Spočij se po truda polnem življenju. Čeprav si se poslovil, boš živel z nami in v naših srcih. Odšel si tiho, brez hrupa, kakršno je bilo Tvoje življenje. Naj "zaključim z besedami našega velikega rodoljuba in pesnika Simona Gregorčiča: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, / kar more, to mož storiti je dolžan! In tega naročila se je pokojni tudi držal in se žrtvoval za narod. Spoštovani žalujoči ženi Danici, sinu in hčerki in vsem sorodnikom v svojem imenu, kot tudi v imenu Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih izseljencev izrekam iskreno sožalje. Slava mu! OlÖHMSKE VOLITVE ________________ delovala konstruktivno, in to ne samo na narodnostnem področju. V nedeljo bomo volili naše župane in občinske zastopnike. Ob tej priložnosti smo se pozanimali, kako bodo volili koroški Slovenci. Slovenci kandidirajo predvsem na samostojnih listah, najdemo pa jih tudi na listah SP, VP, Zelenih in še nekaterih drugih. Zato smo naključne posameznike povprašali, kako bodo volili. Dobili smo dokaj pestro sliko, ki se razlikuje od občine do občine - po načelu: »vsaka vas ima svoj glas in vsaka hvava svoj žinj«. ri Prihodnjo nedeljo bodo volivci in volivke volili nove župane/županje in občinske svete. Foto: Štukelj (5) Kako bodo volili koroški Slovenci? Dr. Mirko Boročnik, Bistrica v Rožu: Podpiram Volilno skupnost, ker se kot edina volilna frakcija v resnično evropskem duhu zavzema za sožitje in dvojezičnost v občini. Poleg tega skrbi tudi za socialne in gospodarske potrebe občanov. Jožko Boštjančič, Bilčovs: Podpiram Štefko Quantschnig (in SP), ker je za dvojezičnost in sožitje v občini in to pokaže tudi navzven. Poleg tega moja hčerka kandidira na listi SP. Franček Černut, Loče: Volil bom EL, za župana pa mislim podpreti dosedanjega. Peter Doujak, Sele: Kandidiram na listi SP, kjer zastopam interese upokojencev v Selah. Naš župan Wassner se je izkazal kot dober župan za vse Selane in upošteva tudi dvojezičnost. Svoje otroke je dal v slovenske šole. Nimamo druge alternative kot Wassnerja in SP. Dr. Ludvig Druml, Bistrica na Zilji: Podpiram Volilno skupnost in Urbana Popotnika. Miha Einspieler, Zgornja vešča: Zelo sem zadovoljen s politiko naše županje Štefke Quantschnig, zato jo bom tudi podprl. Glede stranke se pa še nisem odločil. Rupi Gasser st., Bilčovs: SP in Štefko Quantschnig, tako kot vedno. Peter Grilliz, Dobrla vas: Podpiram Enotno listo, ker je bila v preteklih letih zagotovilo za konstruktivno in objektivno sodelovanje v občini. Glasoval bom za kandidata EL Stefana Kramerja, ker se je v preteklih letih lotil različnih projektov, ki jih je potem tudi dosledno izpeljal (vrtec, mladinski center). Je odprt in sodeluje s pripadniki obeh narodnosti. ^ 1 Silvana Kert, Šmihel nad Pli- berkom: Glasovala bom za Matjaža Išepa z EL, ker ima dobre ideje, je poln energije in je karizmatična osebnost. Gotovo bo poskrbel za nov veter v občini. Koroška potrebuje revolucionarje, ki bodo spremenili vzdušje med prebivalstvom. Ne vem pa še, katerega kandidata bom podprla za župana. Imam še čas za razmislek in pogovore. Lipej Kolenik, Pliberk: Za župana bom volil Stefana Visot-schniga, ker se zavzema za malega človeka in ker sodeluje tudi pri kulturnem društvu v Vogrčah. Njegovi sinovi pojejo v pevskem zboru in to že nekaj pomeni. Stefan Visotschnig se zavzema tudi za sožitje. Med listami pa bom podprl tisto, ki se odločno zavzema za naše pravice in mimo sožitje v občini. Daniel Nedved, Pliberk: Glasoval bom za županskega kandidata EL Jurija Mandla. Bilo bi »fajn«, če bi imeli župana iz EL. Enotna lista se je v preteklih letih zelo zavzemala za mladino. Luka Kordež, Globasnica: Volil bom Bernarda Sadovnika, ker je najbolj kompetenten kandidat za župana v naši občini. Prepričan sem, da bo Enotna lista ostala najmočnejša frakcija v občini. Pepej Kraut, Bistrica: Na občinskih volitvah bom podprl našo socialdemokratsko listo, ker se zavzema za mladino, šolo, kulturo in šport. Franc Kropiunik, Sele: Podpiram župana Wassnerja, da se bo dosedanja uspešna pot naše občine nadaljevala. Peter Kuchar, Železna Kapla: Glas bom dal tistemu, ki se bo resno zavzel za dvojezičnost, navznoter in navzven. 35 let sem se zavzemal za odprtje Pavličevega sedla. Pričakujem, da bosta SP in EL izpolnili obljube, ki jih dajeta pred volitvami. Franc Kukoviča, Miklavčevo: Za slovenske volivce naj bi bilo merilo svetovni nazor, vedenje strankarskih kandidatov v občini ter deželnih ter državnih voditeljev teh strank. V veliki večini občin je EL edina alternativa, kar velja tudi za Žitaro vas. Samo Lampihler, Žrelec: Po navadi volim Zelene. V naši občini ne kandidirajo, zato še oklevam, koga bi volil. Sandi Mak, Sele: Sem za objektivno politiko, ki se vodi v občinski hiši, ne pa v gostilnah. Nanti Olip je zame sinonim za objektivnost in kreativnost. Podprl ga bom zlasti zato, ker je odprt za inovativne ideje in se zavzema tudi za mladino. Dr. Janko Malle, Škofiče: Na občinskem nivoju volim SGL. Matej Merkač, Celovec: Po vsej verjetnosti bom volil Zelene. V Celovcu ni kakšne druge alternative. Vida Obid, Štalenska gora: Volila bom župana Gerharda Wedeniga, kandidata liste SP, ne pa njegove stranke. Izbira v naši občini res ni velika. Wede-nig ima kot župan že veliko izkušenj in je odprt do vseh občanov ne glede na njihovo politično prepričanje. Fridi Ogris, Bilčovs: Volil bom to, kar volim že leta. Našo stranko SP in županjo Štefko Quantschnig. Tomi Ogris ml., Žrelec: V naši občini Zeleni in EL ne kandidirajo. Zato bom volil SP in župana Felsbergerja, ki se mi zdi dokaj odprt in strpen tudi pri urejanju manjšinskega vprašanja. Franc Polzer st., Škocijan: Pri nas ni druge alternative kot Gospodarska lista. Za župana bom volil Milana Wutteja, ki je najboljši kandidat za to mesto. Danilo Prusnik, Kotmara vas: Sicer socialdemokratsko misleč bom tokrat na občinskem nivoju volil EL. Jurij Rausch, Celovec: Volim prvič, in sicer KP, ker ni druge alternative. Daniela Sadolšek, Železna Kapla: Podprla bom kandidata EL Jožefa Smrtnika, ker do sedaj nisem bila zadovoljna z občinsko politiko. Mislim, daje kot človek in kandidat še najboljši. Pomembno je, da EL podpira tudi kmete v kapelških grapah. Socialdemokrati se za kmete kaj dosti ne brigajo. Katrin Schaffer, Dobrla vas: Podprla bom kandidata EL Stefana Kramerja, ker je od vseh županskih kandidatov najboljši. Dosledno se zavzema za čezmejno sodelovanje (projekt In-terreg), zlasti s Slovenijo, ki bo kmalu članica EU. Zavzema se tudi za interese vseh občanov, ima velike zasluge za ustanovitev večjezičnega otroškega vrtca in mladinskega centra v Dobrli vasi. Dr. Roman Schellander, Borovlje: Kandidiram za Volilno skupnost, ker na občinski ravni ni videti kake alternative in ker je v Borovljah Volilna skupnost Prim. dr. Dušan Schlapper, Celovec: Ne grem na volitve, ker sem razočaran nad vsemi strankami. Melhijor Verdel, Borovlje: Podpiram in kandidiram za Volilno skupnost, ker brez našega pritiska npr. ne bi bilo Dvojezičnega otroškega vrtca v Borovljah. Mag. Jaki Sitter, Šentjakob: Volil bom SGS, za župana pa dosedanjega, Obiltschniga, ki je svojo nalogo kar dobro opravil. Franz Sumnitsch, Pliberk: Podprl bom VP in našega župana Grilca, ki je trojezičen in ki izvrstno vodi našo občino. Marija Ošina, Žitara vas: Podprla bom glavnega kandidata Enotne liste Pavlija Sterna, ker se bo zavzel za slovensko narodnostno skupnost in kulturno delovanje. Ludvik Tomaschitz, Železna Kapla: V Železni Kapli imamo na listah toliko dobrih kandidatov. Imam prijatelje na listi EL in na listi socialdemokratov. Franc Jožef Smrtnik je moj prijatelj, prav tako tudi Dieter Haller. Še ne vem, koga bom volil. Za enega se bom pa navsezadnje le moral odločiti. Tatjana Vrhnjak, Suha: Volila bom EL, ker sem Slovenka in ker EL zastopa moje interese. Za župana pa bom volila kandidata ŠP, gospoda Visot-schniga, ker je naklonjen narodni skupnosti in se trudi za izboljšanje odnosov med večino in manjšino. Hanzi Weiss, Šentjanž: V naši občini imamo Volilno skupnost. Združuje nemško in slovensko govoreče, skratka, različno misleče ljudi. Zato bom tudi jaz volil Volilno skupnost. Trenutnega župana ne morem voliti, ker deluje preveč samovoljno. Hanzi Wieser, Bilčovs: Volim tiste, ki podpirajo namere slovenske narodne skupnosti, skrbijo za sožitje v deželi in socialno šibkih ne prepustijo samim sebi. Za županjo bom volil Štefko Quantschnig. Sonja Woschnak, Borovlje: V zadnjem mandatnem obdobju sem bila na listi SP v občinskem odboru in hočem nadaljevati uspešno pot za našo občino. Naš kandidat za župana Appe je odprt in strpen do vseh. Mirko Štukelj PUST Norčavi Kapelčani Qustna nedelja, ob 14. in 18. I uri do zadnjega zasedena farna dvorana v Železni Kapli, ljudje, pripravljeni preživeti vesel in nasmejan popoldan oz. večer, to so bile izhodiščne točke za že tradicionalno pustno prireditev Slovenskega prosvetnega društva Zarja. Kot že vrsto let je »pustna sekcija« društva tudi letos sestavila dovolj programa za dobro organizirano in prijetno pustno prireditev, ki je vsem zaznavnim tipom človeka ponudila nekaj posebnega: za vizualne tipe so pripravili plese in pantomimo, za avditivne glasbo, za kinestetične pa prefinjen besedni humor - torej vse za vse! Brez pretiravanja lahko trdimo, da je tudi letošnja pustna prireditev za korak presegla lanskoletno in tako postaja ta že tradicionalna prireditev v najjužnejši avstrijski občini prava uspešnica in »privlačnost«. Za uvod je predsednik SPD Zarja Wili Ošina pozdravil publiko in se zahvalil vsem nastopajočim, predvsem pa številnim gledalcem, da so prišli na prireditev. Uverturo v pustno prireditev so odigrali otroci z odlomkom iz mjuzikla Čenčarije. Kot vsako leto je gledališka sekcija SPD Zarja pod vodstvom Poldija Zundra pripravila komedijo, tokrat je bila to komedija Joja Varja Gosposki ženin, ki je bila za pust primerna tudi zato, ker sojo znali prire- diti posebnim »domačim potrebam« in jo tudi temu primerno odigrati. Kar tri programske točke so oblikovali mladi plesalci in pantomimiki, ki so z mladostniškim ritmom in premišljeno koreografijo navdušili gledalce. Sestavni del prireditve sta bila spet Pepi in Franci, ki sta nastopila v vlogi dveh beračev in obrala različne kote in vogale, še posebej pa sta si ob kuhanju »župe«, ki je imela na koncu »vierhaubenžmah«, privoščila še občinsko, pa seveda tudi deželno, državno in svetovno politiko, ki pustovalcem v celem letu natrosi na kupe dobrih in smešnih domislic. Dokazala sta tudi, da ima tudi berač svoj nivo. Zelo so presenetile Gibanice, skupina žensk, ki se v Lepeni ukvarja z ritmično gimnastiko in ki je znala ob koncu svoje ritmične točke na prikupen način v svoje gibalne in sprostitvene vaje vključiti še vse na prireditvi navzoče lokalne politike. Trio Poldi, ki so ga samo za pustno prireditev sestavili Mihi. Roman in Emi, pa je s posebno instrumentalno zasedbo vnesel nekaj zanimivih pustnih ritmov. Tudi tokrat je na pustno nedeljo Kežarjev Pepi v vlogi Klahle zelo hitro in strnjeno, v dvajsetih minutah, prehodil vse domačije kapelških grap in pri tem na poseben način odkrival grehe in napake ljudi. To prireditev pa so spet uokvirili Spidersi, znani Pretekli konec tedna so razna prosvetna društva po južnem Koroškem za najmlajše priredila priljubljena pustovanja. Z veliko domišljije in vneme so se otroci našemili, zapeli, zaigrali, zaplesali in se poveselili ob sladkih pustnih krofih. Foto: Štukelj POGLED DLJE 2003 Primer Furtwängler Mestno gledališče Ljubljana v okviru abonmaja Pogled dlje 2003 s predstavo Ronalda Harwooda »Na čigavi strani« gostuje 12. 3. 2003 v »ke« v Celovcu. r\ rama Taking sides angle-\J škega dramatika Ronalda Harwooda je bila v nemških gledališčih prvič uprizorjena leta 1997. Gre za prikaz tako imenovanega pojma »p. c.« (politically correct) na primeru židovskega dirigenta Wilhelma Furtwänglerja. Dramatik Ronald Harwood, po rodu Anglež, rojen v Južni Afriki, je leta 1951 prišel v London. Od leta 1993 do 1997 je bil predsednik svetovnega Pen kluba. Ob premieri je zelo natančno povedal, kakšen odziv pričakuje od publike - »Kako bi jaz ravnal namesto Furtwänglerja?« Furtwängler, rojen leta 1886, je že s 24 leti postal glavni dirigent v Liibecku, leta 1922 pa je dirigentsko mesto prevzel v Leipzigu in Berlinu. Ko so nacisti prišli na oblast, je Furtwängler slovel kot najboljši dirigent na svetu in postal idealen primer za nacionalsocialistično kulturno politiko. Göring mu je predal vodstvo državne opere v Berlinu, imenoval ga je za predsednika državnega sveta tako imenovane Reichsmusik-kammer in z zadovoljstvom opazoval, kako maestro dirigira tudi v Bayreuthu. Furtwängler-ju nenehna vmešavanja nacistov v kulturno politiko niso bila po volji, zato je v pismu Göbbelsu napisal, da zanj kategoriji židovsko ali arijsko v glasbi nista odločilni, razlikuje le med dobro in slabo glasbo. Furtwänglerjevo načelo je bilo, da politika ni združljiva z umetnostjo, in s tem argumentom se je po vojni tudi zagovarjal pred svojimi nasprotniki. Po protestih leta 1949 je odpovedal turnejo po Združenih državah Amerike. V Nemčiji je prevzel vodstvo berlinskih simfonikov in leta 1952 postal vodja salzburškega festivala. Rehabilitirani Furtwängler je umrl leta 1954. Drama govori o tožilcih Wilhelma Furtwänglerja, nas sooča z različnimi stališči do morale, umetnosti, krivde in odpuščanja. Postavlja vprašanje, kako sta povezani umetnost in politika. Na deželnem tekmovanju Prima la mušica so učenke in učenci Glasbene šole dosegli odlične uspehe in prejeli lepe nagrade. 1. nagrada: Janez Müller, prečna flavta; Janina Kordesch, saksofon; Christine Hiden, kljunasta flavta; 2. nagrada: Lisa Stangl, kljunasta flavta, Andrea Mikula, kljunasta flavta in duo Mira Gregorič, violina in Sara Gregorič, kitara. 3. nagrada: Ivan Josič in Damijan Oitzl, klavir štiriročno in Marina Hedenik, kljunasta flavta. Na sliki nagrajenci /nagrajenke, učitelji, ravnatelj in predsednik G$, ki se veselijo tega posebnega dogodka SLOVENCI V ITALIJI Z zaupanjem v prihodnost tudi kot nekdanji kvintet Obir, ki je moral za Kapelčane lepo zapeti, kot so sami povedali. Niso pa samo lepo zaigrali in zapeli, ampak so s svojimi humoristično in kritično prikrojenimi besedili predstavili politične in občečloveške spletke in politična pričakovanja za naslednje občinske volitve. Skupaj z vsemi nastopajočimi pa so na odru odigrali tudi kapelško pustno himno »Pij, pij, bratec, le pij ...« Termin za pustno prireditev je bil kot nalašč en teden pred občinskimi volitvami in zato so bile volitve tudi rdeča nit pestrega programa. Iz nasmejanih in zadovoljnih obrazov ljudi, ki so po dveh urah in tri četrt zapuščali dvorano, pa lahko sklepamo, da si naslednje leto v Železni Kapli želijo vsaj tako zanimivo in na isti ravni izpeljano pustno prireditev ... bi DIAGONALE 2003 Slovenski filmi na graškem festivalu 1 IGradcu bo od 24. do 30. mar-V ca že šestič potekal festival avstrijskega filma, tokrat pod naslovom Diagonale 2003. Festival bo v novi dvorani Helmut List začel avstrijski film Auswege, celovečerni prvenec režiserke Nine Kusturica. Na festivalu bodo prikazali tudi izbrane slovenske filme, organizatorji pa napovedujejo prvo srečanje slovenskih in avstrijskih filmskih ustvarjalcev. Posebni gost Diagonal 2003 bo srbski režiser Zelimir Žilnik, ki se bo v Avstriji prvič predstavil z obsežno retrospektivo svojih filmov. V spremljevalnem programu pa se bodo spomnili graškega scenarista Carla Mayerja, in sicer bodo prikazovali njegove filme ter pripravili nekaj predavanj in pogovorov o njegovem življenju in delu. Q vet slovenskih organizacij •3 (SSO), ena od dveh osrednjih organizacij Slovencev v Italiji, je pretekli teden pripravil občni zbor z naslovom Z zaupanjem v prihodnost. Na njem so poudarili nujnost nadaljnjega sodelovanja z drugo osrednjo organizacijo SKGZ in po- trebo po nenehnem pritisku na italijanske ustanove in politične kroge, da bi končno le prišlo do udejanjanja zaščitnega zakona. Sprejeli so tudi tri resolucije, in sicer za udejanjanje zaščitnega zakona, za dvojezične in slovenske šole v videmski pokrajini in tretjo proti vojni v Iraku. IZ DELAVNICE SLOMEDIA Sestavljanje uredništva za Novice Zdaj ko so Novice krščene, pri Slomedii sestavljajo uredništvo časopisa in spletne strani. Po razpisu v slovenskih tednikih je na naslov družbe Slomedia do 14. februarja prispelo trinajst prijav za uredniška mesta. Prijavilo se je osem kandidatk in pet kandidatov, kar devet pa jih ima akademsko izobrazbo. V teh dneh odgovorni in-tervjujajo kandidate, nato pa bodo sestavili ekipo, ki bo na novih temeljih že kmalu spremljala narodnopolitično življenje, lokalno dogajanje, kulturne in športne dejavnosti ter gospodarsko delovanje predvsem med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem. pw 25. POHOD NA ARIHOVO PEČ Jubilejni pohod v znamenju miru in prijateljstva med narodi Z leve: Danilo Prusnik, Peter Kuchar, Bogdan Mohor-Ston in Marijan Velik Klad 500 ljudi iz Slovenije, IM Italije, Hrvaške, Amerike in južne Koroške se je preteklo nedeljo udeležilo tradicionalnega pohoda v spomin na padle borce, ki so leta 1945 izgubili življenje v boju proti nacifašizmu. Vreme je bilo letos udeležencem bolj naklonjeno kot na zadnjih dveh pohodih. Sonce je bledo sijalo izza oblakov, ni bilo ne premrzlo in tudi ne pretoplo. Tragedija leta 1945 V neenakem boju z gestapovci, nemškimi policisti in Hitlerjevim volkswehrom - med njimi so bili tudi domačini z visokimi čini - je 9. februarja 1945 na Ravenci pod Arihovo pečjo izgubilo življenje osem partizanov. To so bili Marica Kmet-Andreja, Franja Marktl-Breda, Cirila Kržišnik-Tona, Marija Ži-valič-Mira, Ivan Kordež-Ivan, Ivan Bohinc-John, Franc Boga-taj-Rok in šele 16-letni kurir Rudi. Preživeli so Bogdan Mo-hor-Ston, Drago Druškovič-Dra-gec, Jože Košir in Milan Primožič. Mrtve partizane so najprej razkazovali pri Sentpetru, potem pa so jih zagrebli v po- vršno izkopano jamo v Dravljah pri Šentjakobu in jih po osvoboditvi, jeseni 1945, po nalogu krajevnega odbora Osvobodilne fronte v Šentjakobu položili v skupni grob na šentjakobskem pokopališču. V spomin padlim borcem proti naciz- mu je Zveza koroških partizanov (ZKP) leta 1986 v skali blizu nekdanjega bunkerja postavila bronasto ploščo. Po zasneženi poti Udeleženci so se zbrali pri Polancu na Cemernici, kjer se je pohod tudi začel. Prijave so prijazno sprejemale Tatjana, Dora in Hema. Pot mimo spominske plošče do planinske koče na Bleščeči je bila še zasnežena, deloma spolzka in poledenela. Na najbolj nevarnih mestih, predvsem v strmini nad bunkerjem, so napeljali varnostne vrvi, tako da je pohod minil brez nezgod. Pred kočo in v njej so se nekateri pohodniki vneto pogovarjali, drugi so segli po malici in žgani kapljici, dežurni, med njimi tudi predsednik SPD Celovec Hanzi Lesjak, pa so poskrbeli za topel čaj. Pohod je bil za številne udeležence, za zveste in manj zveste, seveda tudi priložnost za srečanje z znanci in prijatelji. Tako se utrjuje prijateljstvo med rojaki in planinci na tej in oni strani meje. Razveseljivo je, da se je pohoda udeležilo tudi precej mladih. Ob koncu pohoda je vse pohodnike čakalo okrepčilo - klobasa in pijača - za odlično počutje pa je z glasbo poskrbel Trio Drava. Podpredsednik SŠZ Danilo Prušnik je pozdravil številne predstavnike različnih pla- ninskih skupin iz sosednjih držav in jim podelil priznanja za dolgoletno sodelovanje. Vsi govorniki so izrazili željo, da bi ta lep spominski pohod organizirali tudi v prihodnje. Udeleženci jubilejnega pohoda so se na domove vračali z diplomami in nepozabnimi spomini. Danilo Prušnik, soorganizator vseh 25 pohodov: »Res, med organizatorji sem že petindvajsetič. Imam veliko lepih in nepozabnih spominov. Začeli smo s smučarskimi teki in spominjam se, da sva s svakom delala mostove čez potočke. Enkrat sva pri tem postala tako lačna, da sva kupila 15 žemelj in jih takoj pojedla. Tudi drugi moji spomini so prijetni. Udeležba na letošnjem jubilejnem pohodu je izvrstna. Kot kaže, so bili udeleženci z organizacijo in sporedom zelo zadovoljni. Doslej je bilo največ pohodnikov iz Šlovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije in Koroške, letos pa se je pohoda udeležila celo gospa iz Houstona iz Združenih držav Amerike.« 25. se je pohoda udeležil tudi poslovodja SPZ Janko Malle Mirko Štukelj W ot vsako leto bo tudi letos ob l\ mednarodnem dnevu žena Oddelek za ženska vprašanja pri Uradu koroške deželne vlade pripravil politično akcijo, s katero želi opozoriti na družbeni položaj žensk. Del letošnjega dogodka - potekal bo pod geslom Kruh in rože - je tudi razstava Moč šibkih, ki jo je za Slovensko prosvetno zvezo pripravila Irena Destovnik. Celodnevna politična akcija v Gemeindezen-trumu St. Ruprecht/Volkskino se bo začela 7. marca ob 10. uri s tiskovno konferenco, odprtje razstave bo ob 11. uri, od 13. do 19. ure bodo na ogled tematski filmi, ob 19. uri pa se bo dogajanje preselilo na ulico. Poleg avtorice razstave bodo na tiskovni konferenci sodelovale še deželna svetovalka dr. Gabriele Schaunig-Kandut, vodja Oddelka za ženska vprašanja pri Uradu koroške deželne vlade Helga Grafschafter -ki bosta za dijakinje glavnih šol in gimnazij objavili razpis za spis na temo Živeti kot ženska - ter študentka Karin Lenzho-fer, avtorica raziskave o današnjem položaju žensk. Osmi marec je del tradicij delavskega, socialističnega in komunističnega gibanja, ki so pustila neizbrisen pečat v številnih socialnih in političnih pravicah žensk po vsem svetu. Geslo letošnje akcije ponavlja zahtevo po kruhu in rožah, ki so jo leta 1986 v Nemčiji ženske postavile ob proslavljanju 75. obletnice prvega praznovanja. S »kruhom« je mišljena pravica do dela, enakih izobrazbenih možnosti, primernih delovnih pogojev, poklicnega napredovanja, samostojnega socialnega zavarovanja ter zahteva po pravičnem plačilu. Z »rožami« pa ženske simbolizirajo pravico do združevanja materinstva in poklica, družini prilagojenega delovnega časa, pri- MEDNARODNI DAN ŽENA POGLED DLJE 2003 Zahteva po kruhu in rožah mernega bivanjskega in življenjskega okolja ter zahteve po enakopravni udeležbi moških pri gospodinjskih opravilih in vzgoji otrok, bolj humani politiki, strpnosti in miru. Začetek praznovanja mednarodnega dneva žena je v Evropi povezan z imenom Klare Zetkin (1857-1933), in sicer ga je na milijone žensk z Danske, iz Nemčije, Avstrije in Švice prvič praznovalo 19. 3. 1911, čeprav so se o praznovanju dogovarjale že leto pred tem na srečanju socialistične internacionale v Ko-penhagnu. Izbira 19. marca daje prazniku revolucionaren pomen, saj je dan pred tem spominski dan na padle v Berlinu v revolucionarnem letu 1848. Hkrati pa so ženske v Avstriji le nekaj dni pred prvim praznovanjem dobile pravico do članstva v političnih društvih. 8. marec so za mednarodni dan žena določili s sklepom druge komunistične konference žensk leta 1921. Leta 1932 so nacionalsocialisti praznovanje prepovedali, praznik pa nadomestili z materinskim dnevom, ki je utrjeval predvsem vlogo ženske kot žene in matere. Prepoved praznovanja mednarodnega dneva žena je bila v Avstriji preklicana leta 1946. Geslo Kruh in rože je po toliko letih od svojega nastanka še vedno aktualno: v njem zajete zahteve za pravice žensk žal še vedno niso uresničene. ROŽEK Občni zbor KD Peter Markovič Qretekli petek je bil pri Primku I (zdaj Thomashof) na Reki osmi občni zbor Kulturnega društva Peter Markovič po njegovi oživitvi leta 1978. Dosedanji predsednik Franc Kattnig je z veseljem pozdravil navzoče, med njimi zastopnika osrednjih kulturnih organizacij (društvo je včlanjeno v obe!), predsednika SPZ dr. Avgusta Brumnika in tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja. V svojem poročilu je najprej opozoril na novo mladinsko pevsko skupino Didldumdaj, ki jo vodijo Gerti Schuster, Zofka Valentinič in Nataša Oraže. Poročal je tudi o nekaterih zanimivih zgodovinskih podatkih o organiziranem kulturnem delovanju v Rožeku, ki se je - po novih raziskavah - začelo že leta 1888, svoj vrhunec pa je -kot je bilo tudi v večini drugih krajev - doživelo na začetku preteklega stoletja. Tajnica Martina Kanzian in blagajnik Hanzi Kanzian sta v svojih poročilih izpostavila dokaj pozitivne rezultate delovanja društva: v zadnjih treh letih so organizirali 23 prireditev, v blagajni pa je ostal še kar zajeten zaslužek. Izvolili so nov odbor, ki se le malo razlikuje od prejšnjega: Franc Kattnig (predsednik), Aleks Schuster (podpredsednik), Martina Kanzian (tajnica), Nataša Oraže (njena zastopnica), Ludvik Lesjak (blagajnik), Hanzi Kanzian (njegov zastopnik), odbornice: Gerti Schuster, Zofka Valentinič in Lojzka Oraže. Po uradnem dnevnem redu smo še dolgo v noč kramljali o prihodnjih načrtih in možnostih kulturnega delovanja v zgornjem Rožu. P. F. Prvi otroški gledališki abonma Klovost v letošnji ponudbi IM gledališkega abonmaja so predstave za otroke, s katerimi bodo na Koroškem gostovala profesionalna gledališča iz Slovenije. Slovenska prosvetna zveza je s krajevnimi prosvetnimi društvi v Podjuni pripravila in izbrala šest otroških predstav, ki si jih bo mogoče ogledati v Kulturnem domu v Šent-primožu in v Kulturnem domu v Pliberku. Abonma šestih predstav je dobil tudi svoje ime - ABOnbonček - in se lahko naroči pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu. V ta abonma se je vključila tudi ravenska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki pokriva kulturno dejavnost v koroških občinah Ravne, Mežica, Prevalje in Črna. Gre torej za uresničitev konkretnega kulturnega programa, ki tudi v okviru ABOnbončka povezuje Slovence na tej in oni strani (še) državne meje. Otroški abonma je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Cena abonmaja (šest predstav) je 15 evrov (za otroke in odrasle). Cena posamezne predstave je 3,50 evra (za otroke in odrasle). Otroški abonma je namenjen otrokom od 4. do 10. leta starosti. Dodatne informacije lahko dobite pri Slovenski prosvetni zvezi, Tarviser Strasse 16, 9020 Celovec, tel.: 0463/514300-22, faks 0463/514300-71; e-pošta: spz@slo.at: www.slo.at/spz. Novost v letošnji ponudbi je tudi poseben otroški gledališki abonma Kakajček, ki j>a je pripravil k & k center v Šentjanžu v Rožu. Predstavili ga bomo v naslednji številki. ■ Toon Tellegen: Zabava na luni (Lutkovno gledališče Ljubljana) 29.3.2003, 11.00 Kulturni dom Šentprimož ■ Miroslav Košuta: Vitez na obisku (Slovensko ljudsko gledališče Celje) 26. 4. 2003, 11.00 Kulturni dom Šentprimož ■ Hans Christian Andersen: Kakor napravi stari, je zmeraj prav (Lutkovno gledališče Maribor) 24.5.2003, 11.00 Železna Kapla, farna dvorana ■ P. L. Travers / M. Geym-ayer-Oblak: Mary Poppins (Mladinsko gledališče Ljubljana) 20.9.2003, 11.00 Kulturni dom Pliberk ■ Robert Thayenthal: Ana in kralj, ki je padel s pravljice (Gledališče Ptuj) 18. 10. 2003, 11.00 Kulturni dom Pliberk ■ Andrej Rozman-Roza: Walter Parsifal (Mladinsko gledališče Ljubljana) 15. 11. 2003, 11.00 Kulturni dom Pliberk PRIREDITVE ČETRTEK, 6. 3._____________________ DUNAJ, Amtshaus Margareten, Schönbrunnerstr._154, 15. okraj 19.30 Nastop zbora KSŠŠD PETEK, 7. 3._______________________ CELOVEC, Gemeindezentrum St. Ruprecht — Ženski referat pri deželni vladi 10.30 Dan žena. Ob 11. uri otvoritev razstave »Moč šibkih - ženska v času kmečkega gospodarjenja« CELOVEC, Ljudski dom (Südbahngürtel 24) - KPÖ Dan odprtih vrat 14.00 Andrea Kerschbaumer in kandidati v pogovoru 17.00 Ernst Kaltenegger o volilni zmagi v Grazu 19.00 Manfred Gross (Sindikalni levi blok) o programu nove vlade. Bife, video in zabavna glasba. ŠENTJAKOB, kulturni dom -Volkshochschule 19.30 Dia-predavanje v nemškem jeziku »Guatemala «. Predava Mihi Miškulnik ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel 19.30 Kulturni večer in občni zbor PLIBERK, kulturni dom - MPZ Podjuna, SPD Edinost, MoPZ Kralj Matjaž 20.00 Koncert »Od Pliberka do Traberka« SOBOTA, 8. 3._______________________ TINJE, v domu - Katoliška prosveta 13.00 Spomladanski post z zdravnikoma dr. Ivanom Ramšakom in dr. Christine Stossier. Traja do 14. 3., do 13. ure. CELOVEC, Dom glasbe - Zveza slovenskih žena 13.30 Dan žena in proslava ob 60-letnici ustanovitve ZSŽ LEPENA, pri Kežarju - SPD Zarja 13.30 Klumpa-tekma ŠENTJAKOB, v farovžu - SPD Rož, ZSŽ 20.00 Koncert skupine Brina & String.si »Graščakinja« OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek 20.00 Koncert »Od Pliberka do Traberka« PONEDELJEK, 10. 3___________________ TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete 19.00 Predavanje »Od preobilne, krepke do lahke hrane«. Predavatelja: dipl. Peter Mayr in dr. Ivan Ramšak TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete 19.30 Odprtje razstave Helge Frühberger TOREK, 11. 3________________________ ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel 19.30 Zdravilna zelišča - od posaditve do uporabe. Predava dr. Marlies Ortner SREDA, 12. 3._______________________ PLIBERK, Farni dom - Fara Pliberk 19.30 Dia-predavanje »Guatemala«. Predava Mihi Miškulnik CELOVEC, klagenfurter ensemble -k & k 20.00 Gledališki abonma 2003 »Pogled dlje« k & k Šentjanž s predstavo »Na čigavi strani«. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko PETEK, 14. 3,______________________ TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete 17.00 Osnovi seminar: Komunikacija I. Predavateljica mag. Andrea Plaschke; seminar traja do sobote 15. 3. SOBOTA, 15. 3.______________________ OBIRSKO, pri Kovaču - ZSŽ Železna Kapla 14.00 Dan žena RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše 19.30 Premiera gled. predstave »Poročni list« (Efraim Khison). Režija Niko Kus-Kranjc NEDELJA, 16. 3.___________________ CELOVEC, Dom gtasbe - Krščanska kulturna zveza 14.30 Koroška poje 2003 v spomin Lajku Milisavljeviču. RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše 19.30 Ponovitev gled. predstave »Poročni list« (Efraim Khison). Režija Niko Kus-Kranjc PETEK, 21. 3._____________________ ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom - SPZ in krajevna društva 20.00 Gledališki abonma 2003 »Pogled dlje« Šentprimož_Pliberk s predstavo »Troilus in Kresida«. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje TOREK, 25. 3._____________________ ŠKOFIČE, društvena soba nad Posojilnico - SPD Edinost 19.30 Dia-predavanje o Mongoliji; predava Hanzi Weiss SOBOTA, 29. 3.____________________ ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom - SPZ in krajevna društva 11.00 Abonbonček-otroški gled. abonma 2003 Podjuna s predstavo »Zabava na luni«. Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana NEDELJA, 30. 3.___________________ KOTMARA VAS, ljudska šola - SPD Gorjanci 14.30 Vigredni koncert. Nastopajo: vokalni ansambel »Rožmarin«, MePZ »Zvezda«, zbor iz Bavarske TOREK, 8. 4.______________________ ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel 19.30 Dia-predavanje »Guatemala -Čudežna dežela večne pomladi / dežela polna nasprotij«. Predava Mihi Miškulnik SREDA, 9. 4.______________________ CELOVEC, klagenfurter ensemble -k & k 20.00 Gledališki abonma 2003 »Pogled dlje« k & k Šentjanž s predstavo »Hrošč«; gostuje Mestno gledališče ljubljansko TOREK, 22. 4._____________________ ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom - SPZ in krajevna društva 20.00 Gledališki abonma 2003 »Pogled dlje« Šentprimož_Pliberk s predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana SOBOTA, 26. 4.____________________ ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom - SPZ in krajevna društva 11.00 Abonbonček-otroški gled. abonma 2003 Podjuna s predstavo »Vitez na obisku«. Gostuje SLG Celje 1 CßStÜa PRAZNUJEJO: Urška Zergoi iz Ka-zaz - rojstni dan; Terezija Hafner iz Srej - rojstni dan; Marija Kušej z Blata - 70. rojstni dan; Frančiška Lubas iz Vogrč - dvojni praznik; Uši Korei-mann z Bistrice pri Šentjakobu - rojstni dan; člani društva upokojencev Pliberk: Tilka Stropnik, Fric Kuchar, Sabina Greiner, Jože Pečnik, Francka Košut-nik in Erna Partl - rojstne dneve; Jože Pasterk in Jožefina Planegger iz Kokij - rojstni dan; Matilda Lientsche iz Vi-jasc - rojstni dan; Jožef Karicelj s Polene - rojstni dan; Friedrich Hobel iz Miklavčevega - rojstni dan; Marko Marko s Horc - rojstni dan; Jožko Igerc iz Male vasi - jubilejni rojstni dan; Albin Husar z Rebrce - rojstni dan; člani Spomin na našega soborca 1 / soboto, 1. marca, smo se ob 30-V dnevnici smrti Ignaca Ročnika, našega nekdanjega soborca, spomnili tudi njegovi borčevski tovariši. Ignac Ročnik se je že v rani mladosti, kot 17-letni fant, odločno postavil za svoj slovenski narod in se pridružil partizanom. Kot veliko njegovih prijateljev je bil narodno zaveden in je vztrajno premagoval težave pri izpolnjevanju zahtevnih nalog. Zato ga je Vzhodnokoroški odred določil za kurirja, saj je dobro poznal vsa bližnja in daljna pobočja Karavank vse tja do Pohorja. V partizanskih vodstvih so za odgovorno in nevarno kurirsko delo radi določali mlade koroške borce, ki so obvladali nemščino. Tako je tudi Ignac Ročnik vestno izpolnjeval strogo zaupne naloge, ki so ga vodile po skrivnih poteh ne le doma na Koroškem, marveč vse tja do Štajerske. Bil je hraber in zanesljiv borec v protifašističnem gibanju. Za svojo hrabrost je prejel številna partizanska odlikovanja in tudi avstrijski predsednik Kirchschläger mu je podelil častni znak zaslug za osvoboditev Avstrije. Po končani vojni se je Ignac Ročnik zaposlil kot cestni delavec v občini Bela in vse do upokojitve delal pri cestni upravi v Železni Kapli. Vabimo na kozarec vina in bogat prigrizek! Hotel restavracija Krona Domžale razstavlja na sejmu GAST v Celovcu dne 12. marca, od 9. do 17. ure na stojnici Slovenija - Gorenjska - hotel Krona, Domžale www.hotel-krona.com društva upokojencev Šentjakob: Foltej Müller; Žalika Antonič, Trezi Falle in Oto Hauptmann - rojstne dneve; Tildi Kukež iz Železne Kaple - 80. rojstni dan; Valentin Dovjak iz Plaznice -rojstni dan; Jožef Logar iz Konovec -79. rojstni dan; Krista Koletnik iz Drveše vasi - rojstni dan; Micka Sku-bel s Suhe - rojstni dan; Monika Novak iz Celovca - rojstni dan; Ljudmila Gelbmann iz Prible vasi - rojstni dan; Milan Blažej iz Podkanje vasi - rojstni dan; mag. Jaki Sitter iz Šentpetra - rojstni dan; dr. Dušan Schlapper iz Celovca - rojstni dan; Dl Feliks Wieser iz Celovca - rojstni dan; dr. Maja Hader-lap iz Celovca - rojstni dan; Gabi Hobel iz Bilčovsa - rojstni dan; Karli Jenšac iz Gradca - rojstni dan Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! Zveza slovenskih žena Železna Kapla vabi na dan žena v soboto, 15. marca, ob 14. uri h Kovaču na Obirsko Javna dvojezična LŠ 24, Celovec, Ebentaler Strasse 24 Vpisovanje sobota, 15. 3. 2003, 8.00-12.00 Nudimo sodobno dvojezično izobrazbo: • nov pedagoški jezikovni koncept • spodbudno večjezično oblikovanje šolskih prostorov • otrokom primerno učenje jezikov • individualno podporo in svetovanje • odprto učenje • učenje jezikov z vsemi čutili • glasbo, gibanje, igranje, pripovedovanje • opazovanje jezikovnega napredovanja • znanstveno spremljanje S seboj prinesite otrokov rojstni list. 13 DNI SKOZI NAJLEPŠE DEŽELE DO N0RDKAPA Polnočno sonce Laponska Polarni krog Lofoti udobne ladje 12.-24. julij 2003 Podrobne informacije in prijave: Milka Kokot, 0463-514300-40 DOBER DAN, KOROŠKA NE 9. 3. | 13.30 ORF 2 • DOBER DAN, KOROŠKA • »Pogled dlje« so pri Slovenski prosvetni zvezi in k & k centru poimenovali prvi gledališki abonma in z njim zadeli v črno • V novi sezoni bo na sporedu dvakrat šest predstav za odrasle in dvakrat šest otroških predstav • Prvič bodo tudi v Podjuni • Dvojezični pouk: pomembna ponudba na južnokoroških ljudskih šolah • Začetek vigrednega dela nogometnega prvenstva v regionalni ligi: za SAK se v Špitalu začenja boj za obstoj • Umrl je starosta slovenskih duhovnikov na Koroškem Tomaž Holmar______________ PO 10. 3.1 4.10 0RF2 15.55 TV SL01 TO 11. 3.18.30 TV SL02 Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 ~~ e-mail: zso@slo.at UREDNIK Dr. Maijan Sturm .............................(-11) Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ................Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 046 3/S0 S 66 ----------------------- VSJ------------------------ Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec SLOVENSKI VESTNIK fQ JE (ML) SLOVEMI« VESTMBK 4 ° S ° 2 ° 1________________________________________________6.m^ec2oo3 1 PoMJnem! !zvo3 30 grolor, meseEn* niročnln* T 5Knj (TEDI1IK Zfl SUMIMO KOROŠKO RimnnmniiRnRRnfflnmKmiramBMBwnnmmMminnnMg IZ VSEBINE: BISTVO FAŠIZMA — I IZ PEKLA V ŽIVLJENJE 1 1 KRIŽEM KRAŽEM PO... 1 I TAVČMANOV FRANCI — § ZMAGA ČLOVEKA NAPNIMO VSE SILE... I TOVARIŠICA MIRA 1 I SiHHiiFMitmimomiiniinimnniniimomitimmmiimttmtuiiuitHmnffitiiiHiuimBiiBm LETNIK I. DUNAJ, V PETEK 28. VI. 1946 ŠTEV. 3 Iz gozdov v Celovec in ne v nebesa Po skoraj 57 letih bo SV prenehal izhajati. Ukinjen bo list, ki je imel daljšo sapo kot vsi drugi doslejšnji slovenski časopisi na Koroškem. In ko zaključujemo z izdajanjem »dnevnika koroških Slovencev«, kakor so ga pogosto imenovali, in bomo kmalu lahko začeli pisati nov zapisnik, ne bo odveč, če si prikličemo v spomin, kako se je vse začelo. Slovenski in nemški partizanski tisk iz let 1942-1945, izdelan tudi v koroških tehnikah. »Leto dni je minilo, odkar je veselo završalo po vsej slovenski Koroški - od Zilje pa do Podjune in čez Gosposvetsko polje pa tja do Djekš - ko je naše ljudstvo prvič obiskal Slovenski vestnik«, je ob prvi obletnici izhajanja Slovenskega vestnika navdušeno zapisal dunajski sodelavec Evgen Frelih. Veselje in navdušenje nas ne začudita, saj izhajanje Tednika za slovensko Koroško v prvih letih po vojni ni bilo samoumevno. Vsa prizadevanja, da bi politično zastopstvo koroških Slovencev, Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Koroško, lahko izdalo svoj list, so bila zaman. Ne britanska zasedbena oblast ne koroška deželna vlada tega nista dovolili, predvsem ker je Osvobodilna fronta zahtevala priključitev dela Koroške k Jugoslaviji. Leto dni brez glasila Točno eno leto so bili koroški Slovenci brez lastnega glasila, ko je 14. junija 1946 na Dunaju končno izšla prva številka novega Slovenskega vestnika. Bralci so že nestrpno čakali na njegov izid in ga prebirali kot »brevir«, je trideset let pozneje tedanje vzdušje opisal Lipej Kolenik. Končno so spet imeli »svoj« list, glasilo »za svobodo in za pravice koroških Slove-cev, za denacifikacijo, za priznanje pravic bivših fašističnih internirancev in preganjancev, za demokracijo in za edino pravilno rešitev - priključitev k Titovi Jugoslaviji...«, kakor je pisalo v prvi jubilejni številki. Slovenski vestnik je veljal za napredno, revolucionarno glasilo, ki ga, po zanesenih besedah Evgena Freliha, »ne bere zaspana gospoda«, temveč »kmet z žuljavimi rokami ga preklada nežno in rahlo kot svojo rodno zemljo. Iz njega si razgleduje po važnih dogodkih, iz njega si ustvarja pravo sliko resnice. In ko bere Vestnik, večkrat zamomlja: »Tako se bo tudi zgodilo, kot tukaj piše!« A zgodilo se je drugače. Predhodniki Slovenskega vestnika Povojna projugoslovanska in socialistična usmeritev Sloven- skega vestnika je bila samoumevna, saj je kakor Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte izhajal neposredno iz odpora proti nacizmu, iz partizanskega gibanja in njegovega tiska. Ko so bile knjižnice slovenskih društev in družin uničene, ko ni bilo svobodne slovenske besede, so partizani pozimi leta 1942/43 v koroških gozdovih začeli pisati in razmnoževati poročila, letake, pesmarice in politične brošure, ki so jih delili borcem in zaupnikom. Že takrat je izhajal Koroški poročevalec, leta 1944 pa so v tehniki Obir (tehnika je poimenovanje za ilegalno tehnično enoto med vojnama in NOB, ki je opravljala različne tehnične dejavnosti, zlasti tiskarske) začeli izdajati Vestnik OF in NOV na Koroškem, prvega neposrednega predhodnika Slovenskega vestnika. List se je preimenoval v Radio vestnik, nato v Celovški vestnik, ki so ga ciklostirali v tehniki nad Mačami v Rožu, po končani vojni pa je kot Slovenski vestnik izhajal še do 14. junija 1945. Tiskali so ga v tiskarni Carinthia v Celovcu, ki sojo zasedli partizani. Prepoved izdajanja časopisa je morala biti boleča in poniževalna, saj je bila tiskana slovenska beseda ena izmed pridobitev narodnoosvobodilnega boja. Marsikdo je delo v partizanskih tehnikah plačal z življenjem. Mnoge so preganjali, zaprli ali umorili, ker so brali partizanski tisk. V tem smislu je Franci Zwitter, prvi glavni urednik, leta pozneje, ne da bi pretiraval, zapisal, da je bil Slovenski vestnik »glasilo od smrti vstalega na smrt obsojenega koroškega slovenskega ljudstva«. Zasebni časopis Pokrajinski odbor si je v zadregi pomagal z izdajanjem ciklostiranega informacijskega lista za funkcionarje in aktiviste Osvobodilne fronte ter Presse-diensta za nemško javnost. Kmalu pa so začeli pripravljati nadaljnje izhajanje lista. Osvobodilna fronta je sprejela pobudo Jožka Nagorška, aktivista na Koroškem, in ga zadolžila, naj na Dunaju poskrbi za izhajanje Slovenskega vestnika. Ker tam ni bilo tiskarne, ki bi imela primerne črke in slovenske stavce, se je Nagoršek s Pavlom Žau-cerjem-Matjažem podal v Ljubljano po pomoč. S črkami in tremi sodelavci se je vrnil na Dunaj, gradivo za prvo številko pa je dobil v Celovcu. Kot formalni lastnik in izdajatelj je na začetku nastopal odvetnik Matevž Scharwitzl, pozneje pa Franc Petek. List so tiskali v podjetju Globus, »to je velika tiskarna v središču Dunaja. ... Vodi jo nekakšen svet, med katerimi je polovica socialistov in polovica komunistov,« je maja 1946 Evgen Frelih poročal nekemu prijatelju. Rado Janežič, eden prvih sodelavcev v Celovcu in na Dunaju, ocenjuje, da je bila takrat- na naklada okoli 7.000 izvodov. S Slovenskim vestnikom v rokah so aktivisti Osvobodilne fronte začeli hoditi po domovih in skušali pridobiti naročnike. Po domačijah pa so hodili tudi politični prebežniki iz Slovenije in ščuvali ljudi proti Slovenskemu vestniku, češ, »odpovejte ga, če ga boste brali, ne pridete v nebesa,« ve o teh časih povedati Lipej Kolenik. Prvotno so za Slovenski vestnik pisali zlasti aktivisti iz Slovenije, kajti pridobivanje domačih novinarjev in dopisnikov za sodelovanje ni bilo enostavno. Več let ni bilo slovenskega pouka v šolah in tako so se pisci šele iz slovnice in ob pisanju člankov učili slovenščine, pravi Rado Janežič. Na Dunaju jim je pri tem pomagalo tudi takratno jugoslovansko zastopstvo. Dvojno izobčenje Komunikacija med Koroško in Dunajem je bila sicer dobra, seveda pa je bil cilj, da se Slovenski vestnik začne čim prej tiskati v Celovcu. Prva možnost za to se je pokazala februarja 1948, ko je avstrijska komunistična stranka odprla tiskarno Volksverlag. Toda zaradi spora med Stalinom in Titom je komunistična stranka odpovedala sodelovanje. Ker so Slovenskemu vestniku ostala zaprta tudi vrata drugih koroških tiskarn, je od sredine leta 1949 moral ponovno izhajati na Dunaju. Tiskanje so preselili nazaj v Celovec šele po slabem poldrugem letu, ko so se dogovorili z novoustanovljeno tiskamo koroških socialistov Kärntner Druckerei. Ne dolgo po kominformov-skem sporu je Slovenski vestnik doživel še drugi udarec. Decembra 1949 gaje škofijski ordinariat uvrstil med časopise, ki »zagovarjajo komunizem in njegovo taktično postopanje«. Vsem sodelavcem in bralcem Slovenskega vestnika je zagrozil z izobčenjem iz cerkve. Nenadoma so slovenski priseljenci, kominform, cerkev, nemški tisk na Koroškem in koroške domovinske organizacije sestavili fronto, ki se tako ali drugače ni strinjala z usmeritvijo Slovenskega vestnika. A. L. SLOVENSKI VESTNIK v ^ lanska ekipa SAK se že do-bra dva meseca pripravlja na vigredni del prvenstva. Ker v mesecu februarju ni bilo obilnih snežnih padavin, so bile razmere za trening na igrišču v Grabšta-nju kar dobre. Ekipa se je z novim trenerjem Thomasom Wuntschkom teden dni pripravljala tudi v Medulinu, vsak teden pa je moštvo odigralo prijateljsko tekmo. V prestopnem roku sta ekipo okrepila dva igralca iz Slovenije, ki sta se enajsterici pridružila v začetku januarja. Samo Vidovič in Andrej Jožef sta pred začetkom prvenstva odgovorila na nekaj naših vprašanj. Kako bi se našim bralcem na kratko predstavila? Samo Vidovič: »Rodil sem se pred 34 leti v Slovenj Gradcu, stanujem pa v Črni na Koroškem, tako da nimam daleč na trening. Igral sem pri različnih klubih, pri slovenskih prvoligaših Dravograd, Korotan, Velenje, Domžale, Ljubljana, nazadnje pri Publikumu in sedaj pri SAK. Sem poročen in imam dveletnega sina Mateja.« Andrej Jožef: »Kmalu bom dopolnil 26 let, živim pa v Mošnjah pri Radovljici. Z nogometom se profesionalno ukvarjam že osem let. Kariero sem pričel pri NK Lesce, potem sem igral pri NK Naklo, v Kranju, pri CMC Celje in sedaj pri SAK.« Kako sta se vživela v novi klub? Samo: »Najprej se moram zahvaliti vodstvu kluba, soigralcem in trenerju za lep sprejem. Nekaj igralcev in trenerja poznam že od prej, z Wuntschkom sem leto dni igral pri Pliberku, že prej pa sem odigral tudi nekaj prijateljskih tekem.« Andrej: »Name je klub naredil zelo dober vtis in tudi jaz se zahvaljujem vodstvu kluba, trenerju in soigralcem za topel sprejem. Upam, da bomo v tem delu prvenstva dosegli zastavljeni cilj, torej da bomo ostali v regionalni ligi.« Kako ocenjujeta priprave na prvenstvo? Samo: »Treningi so bili kakovostni in raznoliki, veliko smo trenirali z žogo. Problem je bilo igrišče, ki je bilo zmrznjeno in PASUT 2 - KOŠ JUNIORJI Tokrat brez težav 69 : 95! I uniorji so v tekmi za vstop v J play-off tekmovanja brez večjih težav premagali drugo moštvo PASUT-a. Po izjavi trenerja Grzetiča so nastopili juni-orji zelo motivirano in zbrano. Z lepimi kombinacijami so nadigrali nasprotnikovo moštvo in z močnim finišem dosegli zasluženo zmago. Nastopili so: Šporar M. (6), Brezavšček J. (20), Trifunovič J. (21), Perko J. (8), Klemenčič Z. (6), Brum-nikJ. (34) NOGOMET: REGIONALNA LIGA V Spittal po točko 'A ' XJ$\ k . ift\1 IM v J iLy JU Samo Vidovič in Andrej Jožef sta dobro pripravljena na start v novo sezono Trener Thomas Wuntschek pričakuje vsaj eno točko Foto: Štukelj trdo, zato ni bilo mogoče trenirati tako, kot bi to počeli v normalnih razmerah. Treningov je seveda malo manj kot v 1. slovenski ligi.« Andrej: »Treningi so bili dobri, mislim, da so bile priprave uspešne. Treningov je pri SAK malo manj. Sem profesionalec in tudi sam nekaj naredim.« Prvenstvo se bo začelo ob koncu prihodnjega tedna. Kaj lahko gledalci pričakujejo od vaju? Samo: »Moram povedati, da te lige še ne poznam, z izjemo Pli- KOŠARKA V sredo bo spet napeto /■* lanska ekipa KOŠ-a je na vr-V. hunskem srečanju proti vodečemu Pasutu iz Beljaka na domačih tleh tesno izgubila z 88:90. Tekma je bila hitra, borbena, napeta, domačini pa so v zadnji minuti celo vodili z 88:87. V zadnji sekundi je gostom uspelo zadeti odločilni koš. Največ košev sta za domačine zadela B. Košir in F. Ereiz (po 22 točk), sledijo pa jima J. Trifunovič (21), S. Hribar (12), D. Mikulica (7) in J. Perko (4). Prihodnjo sredo Koševci gostijo Wörthersee Piraten iz Celovca in gledalcem se spet obeta košarkarska poslastica. Ekipa KOŠ-a je trenutno v dobri formi in si želi zmagati, Pirati pa so zelo izkušeno in taktično spretno moštvo. M. Š. berka. Mislim, da bi bil dober uspeh, če se obdržimo v ligi.« Andrej: »Na tekmah si želim čim več gledalcev. Dal bom vse od sebe in se trudil čim bolj pomagati ekipi. Liga je zelo močna, zato se moramo na vsaki tekmi stoodstotno potruditi. Potem bomo uspešni.« Trener Thomas Wuntschek v tekmo proti Spittalu še ne bo mogel poslati najmočnejše ekipe, ker obrambna igralca R. Zanki, L. Sadjak in napadalec M. Zimmerling še ne bodo prosti. »Ekipa je pridno trenirala, je motivirana in vsi se že veselijo prvega srečanja. Naš cilj je obstoj v regionalni ligi in prepričan sem, da ga bomo tudi dosegli. Proti Spittalu pričakujem vsaj točko, mogoče nam uspe celo več.« M. Š. SANKANJE: ZVEZNO PRVENSTVO ASKÖ Dve zlati za SŠK Obir retekli konec tedna so se sankači SŠK Obir v Ob-dachu na Štajerskem udeležili avstrijskega zveznega prvenstva in dosegli odlične rezultate. Pavli Ošina je pri enose-dih, v kategoriji turne sanke, v svoji starostni skupini osvojil prvo mesto. Na treningu za dvosede pa se je Oši-nov partner Walter Žura hudo poškodoval in je moral takoj v bolnišnico, kjer so mu iz noge odstranili iver. Nadomestil ga je Hanzi Smrtnik in z dvema odlično izpeljanima vožnjama sta postala avstrijska prvaka. V kategoriji tekmovalne sanke je bil Stefan Miklau peti, Toni Kogoj pa v svoji skupini sedmi. Toni Smrtnik je bil v kategoriji turne sanke odličen drugi. M. Š. NORDIJSKA KOMBINACIJA Druml in Mörtl avstrijska prvaka '-pomaž Druml (šolarji II) in X njegov klubski kolega Siegfried Mörtl (šolarji I) sta za ŠD Zahomc, ki je na nordijskem področju med najbolj aktivnimi športnimi društvi, dosegla izreden uspeh. Mladinca sta na avstrijskem prvenstvu na Salzburškem pokazala, da sodita v sam vrh nordijskega naraščaja v Avstriji, saj sta v svojih skupinah postala avstrijska prvaka v nordijski kombinaciji. V skokih je bil Siegfried odlični tretji, Tomaž pa peti. V obeh disciplinah, v skokih in v teku, sta vso sezono dosegala dobre rezultate. Tomažev brat Matija je v skupini juniorji na prvenstvu osvojil osmo mesto. Prizadevni športni delavci so se ob zaključku letošnje sezone veselili teh odličnih uvrstitev. Morda pa lahko upamo, da bo kdo iz zahomških vrst sodeloval na tekmah za svetovni pokal ali pa celo na olimpiadi. M. Š. Avstrijski prvak Tomaž Druml Foto: Štukelj ODBOJKA V nedeljo bo vroč derbi rv obljani so v prvem srečanju LJ\ seriji Best of three prepričljivo premagali Hypo iz Celovca s 3:0. Tekma je trajala dobro uro in domačini so pravzaprav brez večjih naporov z nje odšli kot zmagovalci. Drugo srečanje v Celovcu pa bo za varovance trenerja Pridala nekoliko težje, saj Celovčani na domačih tleh vedno igrajo zelo dobro in so sposobni tudi presenetiti. Vsekakor se spet obeta vroč derbi. Z zmago bi se Dob-ljani seveda približali polfinalu. Tekma v Celovcu bo v nedeljo, 9. marca, ob 18.30. M. Š. SLOVENIJA Celjani suvereni Rokometaši Mobitela Prul 67 so z nemškim THW Kielom v prvi četrtfinalni tekmi evropske lige prvakov doma igrali neodločeno 33:33, tako da bo o polfinalistu odločala nedeljska tekma v Nemčiji. Celjani pa so v prvi četrtfinalni tekmi evropskega pokala pokalnih zmagovalcev kar s 44:23 premagali rusko ekipo Voronež in se praktično že uvrstili v polfinale. D. T. SMUČANJE Lepi uspehi za ŠD Šentjanž Tudi smučarska tekmovalna sezona se počasi zaključuje. Na tekmovanju za deželni pokal na Klippitzthörlu je v slalomu v skupini šolarke II zmagala Andrea Parti. To je bil njen najboljši rezultat v tej sezoni. Markus Steiner pa je bil v skupini mladina I odličen tretji. Dobre rezultate je dosegel tudi Mihi Sablatnik, ki bo morda že v naslednjem letu tekmoval za svetovni pokal. ŠAHOVSKI OREH Št. 237 Silvo Kovač Nunn - Murshel (Commonwealth 1985) Nasprotnika sta dosegla optimalen položaj figur za napad na kralja. Beli pritiska po g liniji, črni pa na veliki poševnici al - h8 na polje b2. Na potezi je beli, ki onemogoči obe obrambni figuri črnega in učinkovito zmaga. abcdcf g h Zaradi majhnega števila figur na šahovnici vam ne bo težko odkriti zmagovite kombinacije belega in streti oreha! Rešitev štev. 236 Mladi Lenič z odločilno potezo l.g6! še bolj utesnjuje črne figure. Če črni vzame kmeta, ga doleti smrt po belih poljih. Na l...hg6 2.De2! in akcija belih figur Lh3 in Tgl. Ce črni čaka, kar je v partiji tudi storil, pa bo kmalu pred njim matna slika, ki jo je lepo oblikoval naš mladi junak l...h6 2,De2! Dc8 3.Dh5! pred grožnjo 4.Lh6: ni obrambe in črni se je pred matom vdal. Lepa zmaga mladega svetovnega prvaka!