št. 30 (1009) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 24. julija ^ ^ 1969 Ameriška vesoljca Armstrong in Aldrin na Mesečevih tleh ČLOVEK SEGA PO ZVEZDAH 21. julij 1969. Ob 3. uri 56 minut in 31 sekund je človek prvič stopil na Luno. >»To je majhen korak za človeka, vendar pa velik skpk za človeštvo«; to so bile prve besede ameriškega vesoljca NeileT Armstronga na Luni, medtem ko je nje- gov sopotnik Edwin Aldrin dejal, ko Je kot drugi človek stopil na Lunina tla: »Kako veličastna puščoba«. Na to Aldrinovo ugotovitev je Armstrong odgovoril prijatelju z vprašanjem: »Ali ni to čudno?« (Nadaljevanje na 8. strani) Red republike z zlatim vencem: Božidarju Jakcu v petek popoldne, 18. julija, je predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher v Ljubljani izročil slikarju Božidarju Jakcu visoko odlikovanje, s katerim ga je ob 70-letnici življenja počastil predsednik republike Josip Broz Tito. Akademik Božidar Jakac je prejel red republike z zlatim vencem. Predsednik Kraigher je ob tej priložnosti govoril o ustvarjalnem delu našega rojaka, kakor tudi o pomembnem deležu, ki ga je mojster Jakac prispeval v zakladnico slovenske in jugoslovanske umetnosti, še posebej je pri tem poudaril tudi njegov prispevek v narodnoosvobodilni vojni in v povojni socialistični graditvi, kjer je tovariš Jakac predvsem ustvarjalno in pedagoško dvigal umetnost in splošno kulturo. Ko čestitamo tovarišu Jakcu aa visoko \ priznanje, ki mu ga je ob 70-letnici življenja podelil pred-sednik republike, naj za-pišemo ob tej priložnosti še osebno mnenje slavljenca, ki ga je tako na otvoritvi razstav v Kostanjevici in Novem mestu, kot na intimnem večeru s pri- Odnosi s sosedi so zeio dobri Na nedavnem pogovoru z novinarji je član izvršnega sveta SR Slovenije Bojan Lubej govoril o vlogi Slovenije pri oblikovanju jugoslovanske zunanje politike oziroma o njeni skrbi ?.a utrjevanje dobrili odnosov z našimi sosedi. Novinarje je seznanil tudi z nekaterimi novostmi, za katere se posebno zavzema naša vlada. Bojan Lubej je omenil, da je večja angažiranost republik v. zunanje-politič-nih vprašanjih rodila že bogate sadove. Lep dokaz za takšno trditev je tudi (Nadaljevanje na 3. str.) DANAŠNJA NAKLADA Danes smo tiskali 31.540 izvodov Dolenjskega lista. UPRAVA DL OB 50-LETNICI VINIŠKE REPUBLIKE Takega slavja Vinica še ni doživela Sobotna noč na Kolpi in nedeljsko slavje, na katerem je govorila Vida Tomšič, sta privabila na Vinico več tisoč ljudi - Z močnim streljanjem so oznanjali, da slavijo 50-letnico viniškega'upora in 50-letnico ustanovitve KPS, SKOJ in sindikata Sobotni večer je imel bolj turističen pomen In je bil zelo dobro obiskan. Na tcam-pu ob Kolpi je ob 20. uri proslavo začel Janez Vitko-vič, predsednik občinskega Združenja borcev NOV. Zatem je veličasten ognjemet razsvetlil prireditveni prostor. Hkrati je zagorelo 7 kr^ov, streljanje iz puSk in možnarjev pa je oznanilo, da 3. avgusta velika gasilska prireditev v Brežicah Na seji v počastitev stoletnice gasilstva na Slovenskem,' ki je bila 3. julija v čateških Toplicah, so napovedali za 3. avgust veliko gasilsko prireditev v Brežicah. V svečanem sprevfKtu bo t^^elovalo več tisoč gasilcev z motorizacijo. Številna moštva bodo pri£la s Hrvaškega. Električni vlak prvič do Sevnice slavi Vinica 50-letnico svoje republike. Hkrati sta Zveza komimistov in sindikat slavila svoj jubilej. V kulturnem programu je nastopila vini- Zazidalni načrt za Krško je narejen v prostorih občinske skupščine v Krškem bodo v krait-kem razgrnili predlog zazidalnega načrta za lovi br^ mie-sta. Izdelal ga je projeiktivni biro R£GION iz Brežic. seni bo načrt prišel pred skupščino, ki želi dotlej do-biti tudi mnenja la dopolnil-1» predloge občanov. Ska foMoma skupina, nato pa je pozornost občinstva pritegnila baklada na Kolpi. V nedeljo je bUa z lipovimi venci, zastavami in rožami okrašena Vinica že ^o-daj na nogah, na komipa pa se je začela zgrinjati množica ljudi. Na slavje so prišli občmii iz vse Bele krajine. Prišli so tudi mnogi izletniki in gostje, med katerimi so bUi: Vida Tomšič, članica sveta le-deracije Franc LeSkovšek-Lu-ka, častni predsednik ZZB NOB Slovenije, Gojko Stanič, član sekretariata CK ZKS, ter tovariši Stane Repar, Niko Šilih in še mnoge druge osebnosti. Lep>a je bila Uidi udeležba predstavnikov občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto. Duga resa in Ozalj. Med gosti so sedeli tudi Ivan Benec ter Peter Balko-vec, udeleženec viniškega (Nadaljevanje na 5. str.) jatelji, sodelavci ter predstavniki izvršnega sveta in novomeške občinske skupščine izrekel na svoj rojstni dan, v sredo, 16. julija zvečer v svoji rojstni hiši na Bregu v Novem mestu: »Srečen, presrečen sem in hvaležen za vso to veliko pozornost, skrb in hvaležnost! Iskrena hvala vsem, ki ste poskrbeli za razstave, za veliko delo, ki ga terjajo in za ta lepi, topli, tovariški sprejem! Rad bi še veliko ustvarjal, saj se mi zdi, da sem ponekod šele na začetku in da moram dohiteti, kar sem zaradi nesreče zamudil. Toliko bi rad še povedal, saj je lepota naše domače deSele neizčrpna zakladnica. Rad bi, da se čez deset let spet vsi srečamo...« To je tudi naša velika želja, mojster Jakac, in prepričani bodite, da so Vam množice ljubiteljev Voie umetnosti v teh dnevih iz srca in najglobljih čustev želele prav to: vso srečo, zdravje in kar največ novih uspehov. Vam v uteho in zadoščenje, nam vsem v ponos in slavo naših narodov! T. GOŠNIK Dobra voda v šmarjeških Toplicah z geološkimi raziskavami v Šmarjeških Toplicah so ugotovili smeri dotoka Madne in tople vode. Po dosedanjih ugotoviftvah je tam dovoaj termalne vode, razen tega pa je tudi dovoJj pitne vode za potrebe širš^ območja Novega mesta. S tem se bo zelo pocenila gradnja novomeškega vodovoda, ker bo odpadla večina stroškov za gradnjo čistilnih naprav, ki bi oile potrebne pri dosedao predvidenih zajetjih na Radešci, pri Liiknji aH Tominčevem iajvi-ru. Pri teh trrfi izvirih bi samo čistilne naprave stale 4 mflijone din. Pitna voda, ki so jo našli v Šmarjeških Toplicah, je zaradi bližine termalne nekoliko pretopla, zato bodo vrtali še naiprej, da bi našBi hladnejšo. Župančičeve značke-drugič podeljene v nedavno končanem šolskem letu Je bilo na osnovnih šolah črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske ob- čine že drugič zapored izvedeno tekmovanje za Zupančičevo bralno značko. Od skupnega števila 27 matičnih šol V četrtek, 17. julija, je prvič pripeljal poseben električni vlak iz Zidanega mosta v Sevnico. Skromne slovesnosti se je razen predstavnikov železniškega transportnega podjetja udeležilo tudi nekaj zastopnikov občinslce skupščine Sevnica. Ta dan in naslednje dni so pregledovali progo zaradi izdaje uporabnega dovoljenja. Pri tem so predstavniki 2TP in občinske skupščine znova ugotovili, da bo treba v skladu z načrti o moderni-Kaciji prometa zgraditi v Sevnici nadvoz. nujno potreben V ponedeljek, 21. julija, so zaičeli na železniški progi med Zidanim mostom in Sevnico redno voziti potniški in tovorni vlaki z električno vleko. Tako so pred dnevom vstaje slovenski železničarji vključili v modernizirani promet po železnici še novih 18 km elektrificirane proge. Zdaj kaže, da bo do letošnjega 29. novembra elektrificilra-na tudi proga od Sevnice do Dobove. Ob 50*lcitUci viniSke republike se je v nod^Ijo slavja na, kanipu udeležilo veliko ljudi. Na f0t0|^:$(fiji sO udeleženci mladlndk^;a pohoda po partizanskil\ poteh, sedijo pa: Vida TofbSie, Franc I^eskošek—^Luka, Gojko Stanič, Jaadco RudoU, KikD diiih Ib Ivan Benec. (Foto: B. Bader) jih je tekmovalo 21, in sicer: — v metliški občini vse tri — v črnomaljski pet od šestih — v novomeški deset od trinajstih — v trebanjski tri od petih. Uspešno je končalo tekmovanje 1887 učencev. V znak prisšianja jim je bilo na slovesnih zaključnih prireditvah podeljenih: — 673 cicibanovih značk (I. in II. r.) — 450 bronastih (III; in rv. r.) — 349 srebrnih (V. in Vl.r.) — 284 zlatih (Vn. in VIIj) (Nadaljevanje na 13. str.) OD 24. JULIJA DO 3. AVGUSTA Okrog 27. julija kako dvodnevno izboljšanje vremena, sicer dcstiilno 8 pogostnimi padavinami in ohladit' vami, včasih Judi tig- jen dei. Dr. V. tedenski mozaik Ves teden je bil v znamenju človekovega prodora na Luno. Zato nekaj »astronavt-skih«: ... Na Cape Kennedyju prejemajo številno pošto mladih »astronavtov«. Sedemletni deček predlaga svojo mlajšo sestro namesto — baterij. »Vaše baterije se hitro izrabijo in radio umolkne. Moja mlajša sestra kar naprej govori« ... Številni »astronavti« se ponujajo za polet v vesolje: »Pripravljen sem poleteti v vesolje, toda samo ob sobotah in nedeljah, ker druge dni hodim v šolo<< ... »Izdelal sem svojo raketo,« piše neki drug navdušen »astronavt«. »Za gorivo sem zmešal špirit, očkovo kolonjsko vodo, mamin »spray« in sredstvo za uničevanje mrčesa. Ali mislite, da bi moral še kaj dodati?« ... »Moj očka pravi,« piše mlad »astronavt«, »da bi morali poslati na Luno iensko. Naša mama zna POKOJNINSKO ZAVAROVANJE KMETOV VELIKO PREDLOGOV, A LE MALO UPANJA Kje dobiti sredstva za pokojninsko zavarovanje kmetov? — Zaradi dolge čakalne dobe kmetov ni moči odtegniti iz gospodarjenja desetine milijard starih dinarjev Dobili smo strokovno sestavljen predlog za pokojninsko zavarovanje kmetov, že pr\'e razprave pa so pokazale, da ga ne bo moči uresničiti, ker ima velike razpoke. Kmetje predlagajo veliko drugih rešitev. Po ninoK, če bo 45 let vlagal toliko denarja v banko. ■ O obveznem zavarovanju pa še tole. Imamo obvezno zdravstveno zavarovanje kmečkih ljudi. Vzlic temu pa letos več kot 30.000 ljudi doba pa je? da ludi njihovi predlogi ne l»do uresniiSeni, Lr imai.1 Domisleke dniri P"' \T ^ spevka. Njihovo zavarovanje Vzlic mnogim predlogOTii m I , , . „ ® je obvezno le toliko, da obtočnim raciinom še nihče ne ^ ve, .ie d*m za ‘“pel^T^Se fS^aulrih^ nje leto, pri zdravljenju pa jim to ne bo koristilo čisto nič. Ali se bo zgodilo podobno pri pokojninskem EK>kojninsko zavarovanje kmetov. ■ Po predlogu, ki so sestavili strokovnjaki, bi z^eti ^ z avtom vsako dre^ j pokojnin^o zavarovanje kme- zavarovanju? Mnogi kmetje .1, moralo biti obvezno. To ne bi 2smogli predvidenih želijo tudi kmetje. Da bi visoki prispevkov —nekateri zbrali dovolj sredstev in ne menijo, da bi takih bilo in vrata garate. Zenska goto vo ne bi zgrešila tudi Lune« ... Preden so Američani poslali svojega astronavta v krožni tir okrog Zemlje, so preizkusili med drugimi šimpanzi tudi šimpanza Enosa. Izurili so ga, da je. pritiskal na določene ročice, ko so se prižigale raznobarvne lučke. Enos je bil zelo dober uče-nenc in je med poletom vestno obračal ročice v kabini. Toda električna napeljava se je pokvarila in vse je šlo po zlu. Enos se je tako razjezil, da je razdejal celo kabino. Kljub temu so ga varno spravili nazaj na Zemljo. ... V začetku so imeli Američani hude težave s svojimi raketami. Tako so nekoč izstrelili raketo s kabino na vrhu. Močno je zagrmelo in se zadimilo, toda raketa ni odletela. Odprl se je samo vrh kabine in iz njega so šinila v zrak po vrsti tri pa bi začeli že prvo leto z izgubo, pa strokovnjaki predlagajo, da bi na prve pokojnine morali čakati od začetka vplačil tri leta, nekoliko mlajši kmetje pa celo pet let. Kmečki fant je vpnišal: »Ali veste, koliko denarja bi kar dve tretjini— in bi torej bili brez pravic. P Začetek je težak. S samofinansiraixje(m ne bo nič, Icer bi obremenilo kmete preko vseh meja. Zatp iščemo druge možnosti. Na gozdnih območjih predlaga^ tako odle^Di lanetom?r Iz- računali smo, da bi za pokojnine le kmečkih gospo- plačajo več za les, pa bo nekaj denarja tudi za pokojninsko zavarovanje. Ne- P=e-',S odkupljenih kmetijskih pridelkov. Nekateri predlagajo. članov — družinske pokoj nine — morali prispevati kmetje v petih letih okrog 360 milijonov din (36 .nili-jard Sdin), Ta denar pa bi se začel vračati v obliki pokojnin šele po treh oziroma petih letih. Za popolne j če pokojninsko zavarovanje, ,v katero bi bilo vključeno tudi invalidsko in družinsko, podobno delavskemu, pa bi PRVI ČLOVEKOV KORAK NA LUNI — Enaindvajsetega julija ob 3. uri 56 minut in 31 sekund je človek prvič stopil na Luno, ko je astronavt Neil Armstrong zlezel po stopnicah »pajka« navzdol in začel previdno hoditi po Zemljinem satelitu. Dejal je: »To je majhen korak za človeka, toda velik skok za človeštvo!« Zemljani so neposredno gledali »sprehajanje« astronavtov po televiziji. Na sliki: Drugi astronavt Edwiir Aldrin leze iz pajka po stopnicah navzdol. Telefoto: UPI TELEGRAMI I tedenski zunanjepolitični pregled~\ vladna kriza po razcepu v socialistični stranki. Socialisti so sodelovali v vladi levega centra. Krščanski demokrat Rumor zdaj poskuSa sestaviti novo vlado prav dala, ki 'so počasi priletela i ki^etje morali prispevati v na zemljo. Pozneje so se strokovnjaki smejali, toda v tistem trenutku jim ni bilo do smeha. .. .t Ameriški astronavti so radi stavili, kdo bo prvi zagledal zvezde. Eden | med njimi je trdil, da jo je. j Ugotovili so, da je v resnici | Dvajsetletni kmečki fant videl le planet in s stavo ni i je izračunal, da si lahko za-bilo nič. ... gotovi veliko večjo »pokoj- petih letih okrog 500 milijonov din. Kako naj gospodarijo v prihodnjih letih, ue sc hodo njihove dajatve toliko zvečale, preden se bodo začela ta sredstva vračati kot pokojnine? naj bi za začetek najeli kredit, kajti pokojnine naj bi začeli iig>lačevati takoj, ko bo to zavarovanje uvedeno. To bi morali, kajti kmetje ne bodo zmogli tsJto ogromnega varčevanja, kot ga I tako v smislu levega centra.' će ne bo uspel, bodo morali v Italiji razpisati nove parlamentarne volitve. EDGABTOWN - Senator Ed-ward Kennedy, brat Johna in Roberta Kennedyja, je doživel avtomobilsko nesrečo, v kateri pa ni bil ranjen. Njegov avtomobil je padel v morje In nje^va sopcrt-nica je umrla. WASHINGTON — Ameriški avtomatični vesoljski ladji Mariner 6 in Mariner 7 se približujeta Marsu. Prva bo letela mimo »rdečega planeta« 31. julija samo 3210 kilometrov oddaljena od njega, druga pa ga bo obletela 5. avgusta. SAN SALVADOR — Vojna med srednjeameriškima državicama Salvadorjem in Hondurasom je doslej parala 3000 človečkih življenj. Vojna se je začela zaradi 280.000 honduraških državljanov, ki živijo v Salvadorju. Baje sta obe vladi privolili v premirje. NEW DELHI*— Zaradi odstopa in^jskega finančnega ministra in podpredsednika vlate Morardžija Desaja so se zdo zao^la na- ; Dogodek, ki’ je bil videti sprotja v vladajo« kongresni , - “ , Hpcptimi Ipti tako stranki. Predsednica vlade Indira : prea aeseiuni leu vaKU Gandbi, ki se med drugim za- { oddaljen »kot Luna«, ce vzema za nacionalizacijo bank, je ! Jg nemogOČ, je pO- odslovUa Desaja. Nekateri poUUč- i , , Tn Ihidi «si* ni opazovalci celo napovedujejo : ^ TI ^ IJUCIl se razkol v kongresni stranki. \ je polastilo tlSto raZDur- MM — V ItaUjl še vedno traja jenje, ki SO ga Čutili ta- Človek je stopil na Mesec. Ko to pišemo, se trije pogumni astronavti — in njihova imena si velja zapomniti! — Neil Armstrong, Edwm Aldrin in Michael Collins tudi že varno vračajo na Zemljo. nekateri želijo ustvariti s skladom pokojnin. Nekaj sredstev bi gobovo lahko dobili tudi s prodajo takih kmetij, ki jih upokojeni kmetje ne bi več obdelovali, če so te stvari znali urediti v kapitalističnih državah, tudi pri nas ne bi smeli odlašati. Enkrat bo treba ugrizniti tudi v to kislo jabolko, in sicer čimprej, kajti teža. ve se bodo z leti Se večale. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m NADLEŽNI SPREIVUJEVAL-CI GOSPODARSKE RASTI — Prej šnji teden so vsi štirje zbori republiške skupščine obravnavali gibanje gospodarstva v letošnjem prvem polletju ter naloge, ki iz tega izhajajo. V tem obdobju se je proizvodnja začela naglo povečevati, večji je izvoz, zaposlenost narašča. Toda to hitro gospodarsko rast spremljajo nekatere nevšečnosti. Mnoga podjetja, ki slabo gospodarijo, uporabljajo denar svojih upnikov. Tudi federacija ni pravočasno plačevala svojih obveznosti do investitorjev. Spričo pomanjkanja gotovine se je pojavila v gospodarstvu medsebojna zadolženost in nelikvidnost. Zvezni izvršni svet Je zato te dni že sklenil, da bo temu vsaj deloma odpomo-gel s tem, da bo poravnal dospele obveznosti federacije do investitorjev, in do tistih, ki kreditirajo izvoz opreme ter je v ta namen določil milijardo dinarjev. Ob nagli gospodarski rasti pa se čezmerno povečujejo tudi vse oblike potrošnje, od osebnih dohodkov do proračunov, kar povzroča močno dviganje cen. Republiški izvršni svet je zato predlagal, naj bi zamrznili vse dohodke, ki pritekajo v republiški in občinske proračune nad predvideno ravnijo oziroma jih izločili iz' letošnje proračunske potrošnje, prihodnje leto pa porabili za intervencije v gospodarstvu. Poslanci gospodarskega zbora republiške skupščine so ta predlog podprli. Poslanci soci-alno-zdravsfevenega in prosvetno-kulturnega zbora pa so se zavzemali za to, da bi ta odvišna sredstva dali za ureditev žgočih, neure- jenih problemov v družbenih službah. Končno so v skupščini sklenili kompromis, po katerem bodo o teh sredstvih odločali, ko bodo sprejemali izhodišča za sestavo proračunov v prihodnjem letu. ■ KARDELJ O OBNOVI SKOP-JA — Edvard Kardelj si je prejšnji teden ogledal obnovljeno Skopje. Ob odliodu iz Skopja je v izjavi novinarjem dejal, da so sredstva za obnovo Skopja dobro naložena, ne samo iz vidika humanističnih obveznosti, ki jih imajo jugoslovanski narodi drug do drugega, marveč tudi z vidika gospo- Proračunski dohodki prekomerno naraščajo darskih interesov vse Jugoslavije. Ne gre samo za urbanistično in estetsko vrednost obnove tega mesta. Skopje se razvija v moderno mesto na tak način, da prispeva hkrati k gospodarskemu razvoju proizvajalnih sil v Makedoniji. ■ ELEKTRIFICIRANA PROGA DO SEVNICE — Dne 21. julija so začeli na 18 km dolgi progi Zidani most — Sevnica redno voziti vlaki na električno vleko. Predvidoma do letošnjega 29. novembra bodo elektriticirali progo še naprej do Dobove. ■ NAGRADE VSTAJE 69 — Predsednik republiškega odbora združenj zveze borcev NOV Slovenije Janko Rudolf je slovesno po- delil letošnje nagrade vstaje slovenskega naroda za stvaritve, ki se nanašajo na našo osvobodilno vojno in revolucijo. Nagrade so prejeli: dr. Tone Ferenc za knjigo »Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—1945«; Vladimir Kavčič za roman »žrtve«; Franc Križnar za knjigo »Ne vdaj se fant!«; Alenka Nedog za knjigo o Tonetu Tomšiču; Rafael Perhauc za knjigo »Letalci prekomorci«; Ive Šubic za sliko »21. januar 1942«; Fran 2ižek za dramsko kroniko »Napravite mi to deželo spet nemško!« ■ TEŽAVE V KMEČKEM ZAVAROVANJU — Poslanec Jože Pratengrazer je v socialnozdrav-stvenem zboru republiške skupščine govoril o težavah v kmečkem zavarovanju. Dejal Je, da so izdatki tega zavarovanja večji kot dohodki predvsem zato, ker prispevkov ni možno ,v celoti izterjati. Med zavarovanci so namreč mnogi ostareli kmetje, ki živijo ~na gospodarsko šibkih kmetijah, posestva, ki so zelo razdrobljena, ne omogočajo ustreznega dohodka,in podobno. Govoril je tudi o potrjevanju zdravstvenih izkaznic, ki je odvisno od plačanih prispevkov in davkov. Poslanec je dejal, da to ni povsem pravilno, ker postaja prispevek za zdravstveno zavarovanje na ta način sredstvo za izterjavo vseh drugih davščin, ki Jih marsikateri kmet ne zmore. ■ PROIZVODNJA V JUNIJU — V juniju se Je industrijska proizvodnja v naši državi povečala za 14,5 odstotka v primerjaVi z istim lanskim mesecem. krat, ko so prvič potegnili morski kabel med Britanijo in Ameriko in se po nj^ pogovarjali, ko je Charles Lindbergh sam preletel Atlantik, ko jeKo-liunb ugledal novi svet... Dobrih osem let je minilo, odkar je pokojni predsednik Kennedj pod vtisom sovjetskega vodstva v vesolju v znanem govoru na zasedanju obeh domov ameriškega kongresa napovedal program, po katerem bodo Američani poslali »še to desetletje« človeka na Luno in ga varno pripeljali nazaj. Takrat je marsikdo m^al z z glavo. Cas je bil videti tako kratek, tehručna raven človeka še tako nizka. Toda trije astronavti, ki se jim je zdaj posrečilo dejanje — pomemben mejnik v zgodovini človeštva, so samo trije »zamaški«, ki plavajo v morju orjaških izdatkov, združene ^tehnologije ZDA in velikanske koncentracije umov ii znanja v vseh disciplinah znanosti od psihiatrije do bali.stike. Kakorkoli že gledamo na ta napor, ne moremo mimo dejstva, da sta raketa in vesoljska ladja sestavljeni iz 5,600.000 delov, da je 5000 ljudi sodelovalo samo pri »odštevanju« pred izstrelitvijo Apolla 11. da računalniki izračimavajo sleherno .sekundo poleta do drobca sekunde natančno, da je bilo potrošenih 24 milijard dolarjev. 2e teh nekaj podatkov zgovorno priča, kaj vse je bilo potrebno, da je prišel človek na Luno. Pred tremi astronavti je poletelo v vesolje 35 moških in ena ženska — Velentina Tereško-va. Zapirali bi oči pred dejstvi, če ne bi priznali, da poteka prodiranje v vesolje — ali bolje rečeno, v notranje vesolje — v znamenju napete in zagrizene tekme med dvema supersilama — ZDA in Sovjetsko zvezo. Uradni predstavniki ene in druge države seveda čestitajo svojemu tekmecu ob vsakem novem uspehu v vesolju. toda odkar so Rusi oktobra 1957 izstrelili na krožno pot okrog Zemlje svoj prvi umetni satelit — Sputnik, se supersili nista UK^li dogovoriti za sodelo« vanje pri raziskovanju vesolja. Bolj od vseh teluiičnih in denarnih vprašanj pa navadnega zemljana, ki čuti tudi nekaj ponosa»^da je človeški um sposoben rešiti in uresničiti tako velike in zapletene naloge, mučijo vprašanja o prihodnosti, o smislu vesoljskih prizadevanj, o tem, kako bodo tl novi koraki v veso>lje vplivali na življenje na Zemlji in podobno. Ni malo ljudi, ki se celo ogorčeno sprašujejo, ko sicer v'zklikajo pogumnim a.stronavtom in ploskajo temu velikemu tehnološkemu uspehu, čemu trošimo tako ogr6mne vsote denarja za vesolje, ko je na Zemlji Se toliko revščine. To vprašanje je popolnoma upravičeno, toda ni ne prvič in tudi ne zadnjič, da si ga človek zastavlja. Izdatki za vesolje, najsi bodo še tako veliki, nikakor niso tako veliki, kakor so izdatki za oboroževanje. In to ne samo oboroževanje obeh supersil in drugih močnih držav, ampak celo držav v razvoju. Prav pred nekaj dnevi je generalni seki*e-tar OZN precej ostro prijel države v raz\’oju, ki odštevajo tolikšne vsote za oboroževanje, medtem ko vla* da pri njih še tako velika revščina. Sicer pa si človek obeta oil vesolja tudi velikanske koristi. Siccr zvenijo nekatere napoved' prav tako fantastično, kakor so zvenele luipovedi o človekovem prihodu na Luno pred desetimi leti: ogromni laboratoriji, celo tovarne v krožnici okrog Zemlje, električne centrale v tiru okrog Zemlje, ki jih bo gnala sončna energija, dolgoročne vremenske napovedi, zboljšanje telekomunikacij po vsem svetu. ugotavljanje kake vosti pridelkov tn stanja gozdov, odkrivanje ribjega in rud* ninskega bogastva ... Toda kljub vsemu ystane ta trenutek v človeku najmočnejši občutek vzhičenosti, ponosa in razburjenosti nad največ jo človekovo pustolovščino tisočletja. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! y i v ■ » 62 VIKEND HIŠIC BO POSTAVLJENIH KONEC AVGUSTA Zdravilišče obeta presenečenja Čateške Toplice gradijo prihodnost na razvoju zdraviliškega in komercialnega turizma ter na razširitvi zunanjih kopališč in igrišč v čateških Toplicah je bilo 12. .junija srečanje časnikarjev in turističnih delavcev iz Slovenije in Hrvatske. Priredila ga je uprava zdravilišča, ker prav zdaj mineva peto leto, odkar so se Toplice začele širiti. Z dograditvijo zdraviliškega močno povečal. Tudi njihov doma in obeh bazenov na sestav se je spremenil, odkar prostem se je dotok gostov so izpopolnili zdravstvene Turistična sezona, meso pa je in ni Čeprav je res, da so živinorejci močno opustili rejo, je res tudi to, da mesa ne bi manjkalo, ko ne bi bile ovira zamrznjene cene S preskrbo z mesom in proizvodnjo mesa so že nekaj časa precejšnje težave. Jugoslovani smo znani po tem, da nimamo prave prehrane, zlasti mesa po jemo premalo, zadnja leta pa je spet precej posko čila potrošnja kruha. Zdaj pa je prišel celo čas, ko mesa preprosto ni, čeprav bi ga želeli. Ob težavah z mesom ne smemo pozabiti na mnoge bolnike, ki nuj no potrebujejo posebne in boljše vrste mesa. Kako naj si pomagajo? Ko je bil pred dvema letoma iznenada ustavljen izvoz mesa, smo se ob polnih hlevih znašli pred vprašanjem, kje dobiti trg in kupce. Po dveh letih smo v drugi skrajnosti: izvoiz ni nič večji, kot je bil v zadnjih dveh letih, toda zdaj ni niti mesa za domačo porabo. Gostinci pravijo, da že krepko čutijo težave v oskrbi s svežim mesom. Ne morejo se več zanašati na enega samega dobavitelja mesa, zlasti boljših kosov ni več na izbiro, večkrat zmanjkuje teletine in svinine in gosti se jezijo. Potrošnik, ki kupuje meso v mesnicah, je še bolj prizadet. Teletino vidi le redkokdaj, ni takšnega mesa, kot bi ga želel, s svinino pa je najteže. Zelo so prikrajšani tudi tisti, ki si žele drobovino. V Mesno prehrambnem podjetju v Novem mestu smo vprašali, kakšni so obeti. Dobili smo slabo tolažbo: njihov odkupovalec iz Vojvodine, glavnega živinorejskega območja, javlja, da ni mesa. Govedino še nekako dobijo, tudi s teletino zaenkrat ni večjih težav, najhuje pa je s svinino. To dobijo zelo težko. Povprečno je novomeška mesjirija prodala v tistih dobrih časih, ko je bilo še dovolj prašičev, po eno tono svinine na dan. Zadnje čase so večkrat brez nje, povprečno pa je imajo na voljo po 400 do 500 kg ha dan. Prednost imajo gostinci in večji kupci, za mesnice pa je navado zmanjka. V predelavi, kjer porabijo največ svinjskega mesa, je začelo delo že šepati. Na srečo imajo na zalogi dovolj suhomesnatih izdelkov še od prej. Upajo, da bo s svinino na jesen že boljše. Na vpraSanje, kako iz zagate, smo se ustavili ob cenah, ki so, kot kaže, glavni vzrok za to, da ni mesa. Prodajne cene mesa so pod kontrolo. Ob 48-odst. do 49-odst. klavnosti goved in ob povprečni prodajni ceni govedine 11,20 din ne more plačati Mesno prehrambno podjetje goveje živine draže kot 5,.30 do 5,50 din kilogram. Na trgu pa ponujajo prvorazredna goveda 'celo po 7 din kilogram. Slabo živino, ki jim je do.segljiva za njihove cene, dobijo, toda ljudje niso zadovoljni s slabim mesom . . . Nič boljše ni s svinino. Pri dobiti 63 do 65-odst. in povprečni ceni svinine 14 din, lahko plačajo prašiče po največ 5,80 do 6 din kilogram žive teže, na trgu pa so po 6,60 do 6,70 din. Mastnega prašiča sicer dobijo po 6 din kilogram, toda me.so in slani- na sla pri njem v razmerju pol: pol, in če prodajo meso po 14 din, slanino pa po 5 din kilogram, je izguba na dlani. Kaj storiti, saj mesarji trdijo, da bi se meso dobilo, če cene ne bi bile ovira? Brez dvoma bi večina potrošnikov, ki zdaj z jezo zapuščajo mesnice, ker ne morejo dobiti mesa, kakršnega bi radi, raje plačala meso draže, samo da bi ga dobila. Res je namreč tudi to, da so zamrznjene cene kaj slaba rešitev in so prej ovira kot spodbuda za boljšo preskrbo! M. J. storitve in izboljšali kakovost gostinskih uslug. Zdravilišče ima trenutno 186 postelj, konec avgusta pa se bo število ležišč povečalo že na 400. Med staro in novo zdraviliško hišo že postavljajo vikend naselje z 62 hišicami. Vsaka izmed njih bo imela termalno vodo in centralno kurjavo. Za goste pripravljajo v Toplicah še več presenečenj. Letos prvič napovedujejo, da bodo spremenili zdravilišče v zimsko turistično središče. Uredili bodo terene za smučanje in drsališča v bazenih. 2e prihodnje leto bodo zgradili nov kopalni bazen na prostem. Termalne vode imajo dovolj, zato za širjenje ni ovire. Maja letos so odkrili izredno močan vrelec s temperaturo 62 stopinj Celzija, iz katere priteče 2000 litrov vode na minuto. Vodo so poslali v analizo. Po prvih podatkih, ki so jih dobili, ima voda iz zadi^ in najgloblje vrtine več žvepla kot dosedanji vrelci. Zaradi tega sklepajo, da bo zdravilišče svojo dejavnost lahko še razširilo. Udeleženci sobotnega srečanja so zivedeli, da nameravajo v zdravilišču v nekaj letih povečati število ležišč na 800 in število sedežev na 2550. Seveda le v primeru, če bodo uspeli dobiti potrebne kredite. V prihodnje želijo Toplice razvijati poslovno sodelovanje s turističnimi in z gostinskimi organizacijami v pokrajini in čez republiško mejo. Da se to že zdaj ni razm^-nilo, je pK) mnenju zdraviliških predstavnikov kriv pretiran lokalizem, pa tudi pomanjkanje perspekti\Tiih razvojnih načrtov. J. T. DA NE BO PREHUDE ŽEJE — drsijo polne steklenice najboljšega piva TALIŠ z novega tekočega traku v Mariboru! Vsak prostor nove pivovarne je najsodob* neje opremljen. 'Maloštevilni delavci predvsem samo nadzorujejo avtomatizirano delo in ga ob zagotovljeni kvaliteti usmerjajo z najsodobnejšimi napravami. Slednje je bilo tudi pogoj, otem, ko se naložbe v staro pivovarno niso več izplačale. Najela je le za 30 odst. kreditov, drugo pa je zagoto'vila iz lastnih sredstev. Zato je bil lanski povprečni osebni dohodek v tem podjetju pod republi-škim (ssnašal je 83.000 starih dinarjev). Prekupčevanje z živino Trenutni položaj na tržišču z mesom je povzročil poplavo' prekupčevalcev. Ker domače zadruge živino raaane-roma slabo plačujejo, jo kmetje brez pomišljanja prodajajo prekupčevalcem. Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL v Brežicah je na zadnjem posvetu ugotovila, da kmetje nimajo informacij o razmerah na trgu in da so zaradi tega prepuščeni ponudbam prekučeval-cev. Prejšnja leta je priobčeval pregled cen Kmečki glas, potem je, žal, to opustil. Poprej so pri Talisu proizvedli na leto 50.000 hi piva, Zidaj pa ga bodo od 150 do 200.000 hi; sedanja zmogijl-vost pivovarne pa je sicer še enkrat tolikšna. To bo odvisno od zanimanja kupcev in porabe piva. Tadis je že razširil prodajni prostor na vso Slovenijo in večji del Hrva-ške. Prvi odmevi so odlični. Poznavalci piva so takoj u-gotOvili, da je 16-odstotno svetlo pivo »Gabrinus« in temno »Ležak« zdaj mnogo boljše. Na novo »i utira pot tudi 12-odst. svetlo pivo Ex-tra oQ (ime so »posodili« stari Slovani), ki ga nova pivo-vanm proizvaja že v velikih količini. Te dni bo stekla tudi proizvodnja 12 odst. svetlega piva SKOL, ki predvsem osvežuje dn ki ga pijeijo že v 32 zaihodnih državah. Nova pivovarna Tališ je se-da)j temelj, na katerem se bo podjetje raavijaio. že sedaj (z odvečno delovno silo in starimi pivovarnišikimi prostori) so povečali proizvodnjo brezalkoholnih pijač za 100 odstotkov. Samo ORE proizvedejo dnevno 300.00D steklenic, tržišče pa hoče še več. Te&st in slika: S, Pušenjak Odnosi s sosedi Ekonomska propaganda »GOSPODARSKI VESTNIK- (Nadaljevanje s 1. str.) odnos med našo republiko in sosedi Italijani in Avstrijci. Omenil je, da so meje med temi deželami samo administrativne ločnice, ki pa se morajo še bolj odpirati ne glede na to, da na tem območju živijo ljudje treh različnih kultur in dveh družbenopolitičnih ureditev. Poti za zbližan j e je še precej; mi in naši sosedje jih vztrajno iščemo in s tem ustvarjamo vzdušje, ki je Evropi za zgled. Bojan Lubej je govoril tudi o maloobmejnem prometu, ki ga nameravajo izpopolniti tako,, da bodo ljudje še bolj neovirano hodili čez meje. Predvidevajo tudi nekatere spremembe v carinskem režimu, zlasti v okviru držav, Ici sodelujejo v prostoru Alpe — Adria. Uredili bodo še nove obmejne prehode in izvršili prekvalifikacijo nekaterih prehodov v mednarodne. Planinci treh dežel bodo obiskovali gore brez potnih listov, samo s planinskimi izkaznicami, in podobno. Na posvetu je bilo veliko govora o manjšinskih vprašanjih. Tovariš Lubej je omenil, da moramo biti pri manjšinskih vprašanjih dosledni. Tisto, kar mi zahtevamo za naše manjšine, moramo nuditi tudi drugim. Na koncu je poudaril, da so se odnosi s sosedi razvili do takšne mere, da je zdaj treba zelo malo, da prerastejo v take trajne stike med ljudmi, ki bodo vedno zagotavljali mir. S. DOKL Sejmišča Na sejmu .v Novem mestu 21. julija je bilo na sejmu v Novem mestu naprodaj 490 prašičkov, prodali pa so jih 310. Manjši so veljali 120 do 180 din večji pa 190 do 280 din. inies poLKNA LwJ NA ribnica KREDIT »Uresničevanje možnosti staršev, da sami odločajo o številu otrok, in presledki med porodi, je ena osnovnih človeških pravic in dolžnosti. Pri uresničevanju te pravice pa mora družba staršem zagotavljati pogoje za pridobivanje znanja in jim nuditi sredstva za načrtovanje svoje družine.« Tako je zapisano v uvodnem delu zvezne resolucije o načrtovanju družine, ki pomeni nov mejnik v razvoju družbenega gibanja pri nas. Hočemo doseči, da prekinitev nosečnosti ne bi bila več osnovna metoda urejanja rojstev, temveč da bi s sredstvi zoper nezaželeno nosečnost našli najprimernejšo pot k načrtovanju družine. I Velik napredek je bil pri nas dosežen že takrat, ko je nekaj let po vojni nehal veljati zakon, po katerem je bila kaznovana vsaka žena, ki je na ta ali oni način prekinila nosečnost. V nekaterih zahodnoevropskih državah, po katerih se radi zgledujehio glede standarda, se ženam slabše godi. V Zahodni Nemčiji na primer šele prav zdaj razpravljajo o sprejetju takega zakona, medtem ko je Anglija komaj lani priznala socialne razloge pri odobritvi splava. Nesrečni ženi ali dekletu, ki ji bodisi iz socialnih ali drugih osebnih razlogov nosečnost ni pomenila drugega kot gorje, še pred dobrimi 10 leti ni preostalo drugega kot poiskati pomoč pri mazačih. Ti so plod na razne načine za drag denar sicer odpravili, ženino zdravje pa je ostalo navadno za vselej močno zrahljano. Znano je, da so pred leti nesrečne nosečnice iskale pomoči pri babicah, romale so^ k mazačem v Karlovac, Zagreb in druga velika mesta, kjer se je za denar dalo vse urediti. Marsikatera je mazaško odpravo plodu plačala z življenjem. Danes pomagajo strokovnjaki o potrebi po načrtovanju družine smo v Sloveniji začeli razmišljati šele v letu 1950, ko se je število nedovoljenih splavov iz dneva v dan dvigalo. Leta 1955 je v Sloveniji začela delati prva ordinacija za kontracepcijo v Ljubljani. Kmalu nato so bile take pomoči deležne tudi žene v drugih več lih mestih. , ' e na Dolenjskem ustaljena .praksa, da se žene z —u2eleno nosečnostjo javijo pri komisiji za odobritev splava, ki dela v Novem mestu za območje vseh dolenjskih občin, žene morajo pred- ložiti le zdravniški izvid o trajanju nosečnosti in poročilo socialne službe ali patronažne sestre o premoženjskem stanju. če komisija odpravo plodu zavrne, se prosilka lahko pritoži. Ce komisija spozna, da ima žena tehtne razloge za prekinitev nosečnosti, jo pošljejo v bolnišnico, kjer ji ginekologi na strokoven in neboleč način odvzamejo plod. Dosegli smo, da se žene ne zatekajo več k mazačem, nismo pa rešili problema urejanja rojstev, ki bi bilo neškodljivo za ženino zdravje. Lani 733 prosilk za odobritev splava Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo v Novem mestu je bilo v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (deloma Krško) pred 10 leti 792 žensk in deklet, ki so želele prekiniti nosečnost. V letu 1960 in 1961 je bilo prosilk čez 800, v letu 1962 pa je število nezaželenih Najpogosteje iščejo ponnoč poročene žene Med prosilkami za odobritev socialnega splava je bilo v vseh letih okoli 86 odst. poročenih žena, največ starih od 30 do 40 let, z enim ali dvema otrokoma. V vseh letih od 1959 dalje, odkar obstajajo precej točni podatki, je prosilo za prekinitev nosečnosti samo 10 odst. samskih žena in deklet. Med temi sta vsako leto ena ali dve mladoletnici, stari pod 16 let. Na novomeškem območju je torej zelo malo mladoletnic prišlo pred komisijo; leta 1957 na primer samo 0,15 odst. Na prvem mestu denarne težave Ko je komisija za odobritev splava tehtala razloge, zaradi katerih so žene hotele prekiniti nosečnost, je ugotovila, da je bila v vseh letih več kot polovica prosilk v hudih denarnih težavah. Iz bojazni, da ne bi mogle preživljati otroka, so prosile za odpravo plodu. polago tudi razne tablete, pa je doživela velik razmah. Leta 1964 smo izdali samo 1600 mesečnih kompletov tablet za preprečitev nosečnost, lani pa že več kot 15.000. Kontracepcijska sredstva so za socialno zavarovane na našem območju brezplačna. Najnovejše je, da sredstva za preprečitev nosečnosti od lani dalje lahko predpišejo v vsaki splošni zdravstveni ambulanti. Da pa smo s kontracepcijo pri nas vendarle napredovali. Nataša je zdrav in srečen otrok, ki pomeni mamici in očku več kot vse bogastvo tega sveta Iz 16-letnih izkušenj dr. Ljuba Kretiča nosečnosti doseglo na našem območju vrhunec — 966. Leta 1963-je bilo pred komisijo za odobritev splava 616 prosilk, leta 1964 jih je bilo 684 itd, Lani se je zateklo pred komisijo 733 žensk; od teh so 629 ženam splav odobrili, 104 prosilke pa je komisija zavrnila. Prav tako, kot je bil ženam širšega dolenjskega območja pred leti najbolj znan pokojni ginekolog primarij dr. Slavko Perko, se je s 16-letnim delom v novomeški bolnišnici zdaj uveljavil ginekolog dr. Ljubo Kretič. Prosili smo ga za odgovore na nekaj vprašanj: — Kdaj je bil v novomeški bolnišnici narejen prvi splav iz socialnih razlogov? — Se pred 15 leti tudi pri nas nismo javno govorili o umetni prekinitvi nosečnosti. Zaradi mazaških splavov sta v naši bolnišnici navadno vsa^ ko leto umrli po dve ženi. Leta 1956 pa smo imeli prvih prosilk, medtem ko je bilo istega leta v Sloveniji povprečno 9,79 odst. mladoletnic med ženami, ki so iskale zdravniško pomoč za odobritev splava. Podatki tudi kačejo, da je bila v minulih dveh letih približno polovica prosilk za splav zaposlena, medt«m ko se število zaposlenih žena z nezaželeno nosečnostjo pola-gonm veča vse od leta 1959. To Je raziunljivo, ker si žene v službah ne* žele več kot 1 ali 2 otroka zaradi neurejenih razmer v otroškem varstvu. m Po številu vzrokov za prekinitev nosečnosti so na di'u-gem mestu slabe stanovanjske razmere, sledijo neurejene razmere v družinah. Ne nazadnje pa je vzrok tudi alkoholizem moža, da se žene zatekajo po pomoč h komisiji za odobritev splava. Dr. Ljubo Kretič 9 umetno prekinjenih nosečnosti iz socialnih razlogov. 2e naslednje leto je bilo umetnih splavov 98 in v letu 1958 kar 268. število ^lavov iz socialnih razlogov je nato bliskovito naraščalo. — Ali se. odiiar je dovoljen splav iz socialnih razlogov, še je dokaz dejstvo, da >e v zadnjih treh letih pred komisijami za odobritev splava pojavlja zelo malo povratnic. Prej so nekatere žene že po treh mesecih prosile za ponoven splav. Glede na to, da je v dolenjskih občinah okoli 27.000 žena sposobnih roditi in da so lani porabile 15.000 mesečnih kompletov tablet za preprečitev nosečnosti, pa trdim, da je potrošnja kontracepcijskih sredstev še zelo majhna. »Pomagati vsem ali pa nobeni!« pojavljajo smrtni primeri zaradi nestrokovne odprave plodu? — Zadnji smrtni pVimer zaradi kriminalnega abortusa (mazaškega splava) se je na Dolenjskem zgodil leta 1964. Dosegli smo, da se žene ne zatekajo več po pomoč k mazačem, temveč da se potegujejo za uradno odobritev splava in za strokovno odpravo plodu v bolnišnici. Poudarjam pa, da vsaka umetno prekinjena nosečnost za ženo ni brez posledic in da so strokovno narejeni splavi samo izhod v iskanju manjšega zla. — Cemu pripisujete zasluge, da se v zadnjih letih le manj žena poslužuje splava? — Ne samo da število nezaželenih nosečnosti upada, tudi število zanositev upada. Mislim, da je to posledica težnje po boljšem standardu v družinah. Deloma pa gre zasluga dispanzerjem za žene, ki jih imamo že v vseh večjih krajih. Tu so ženam na voljo razna kdhtracepcijska sredstva. — Koliko let se že sredstva za preprečitev nosečnosti uveljavljajo na našem območju? — V Sloveniji smo šele po letu 1955 začeU razširjati kontracepcijo. Sprva smo žene prosvetljevali z zdravniškimi predavanji na javnih mestih ali po ženskih kolektivih, zdaj govorijo o tem že na vseh strokovnih in srednjih šolah. Se vedno pa je spolna vzgoja pri mladih ljudeh zelo šibka in pomanjkljiva. Prva leta je kontracepcija napredovala zelo počasi. Od leta 1964, odkar imamo za preprečitev nosečnosti na raz- V Brežicah je nekoliko drugače. Komisija za odobritev splavov dela v Brežicah za območje brežiške in sevniške občine, precej pa je tudi Hrvatic, ki se tja zatekajo po pomoč. Celo iz Zagreba prihajajo. Popularni primarij dr. Anton Glusič, ki pozna razmere na brežiškem koncu še iz predvojnimi let, in ginekolog dr. Marko Pirc sta mi ljubeznivo postregla s podatki: — V brežiški bolnišnici so imeli splave iz socialnih razlogov šele pred nekaj leti. V letu 1964 je prišlo pred komisijo 395 žena, leta 1967 je bilo ^98 prosilk za odobritev splava, lani pa 322. Zdravnika sta povedala, da so na primer lani samo tri prosilke za socialni splav odklonili, vsem ostalim pa so dovolili prekiniti nosečnost. — Kako, da pri vas zavrnete tako malo prosilk? Dr. Pirc: Naša komisija je zavzela stališče, tako pa je tudi moje mnenje, da je treba pomagati vsem ženam, ki iščejo pomoč pri komisiji, ali pa no^ni. Ob tem pa se je treba zavzemati za uveljavitev kontracepcije. Splav odklonimo samo takrat, kadar se žene oglasijo pr^ozno in no- Dr. Marko Pirc Primarij dr. Anton Glusič sečnost že predolgo traja. Primarij Glusič: Upira se mi, da bi naredil splav samo osebi, za katero je več telefonskih intervencij, navadni delavki pa ne. Pri nas ne delamo razlik. — Kako obravnavate mladoletnice in koliko imate takih primerov? — Ni tako malo mladoletnic, ki bi rade prekinile nosečnost. Že prvo leto dela komisije, 1. 1963, smo inieli 11 splavov pri dekletih, starih pod 18 let, kasneje pe še več. Lani smo odobrili splav trem dekletom, starim pod 16 let, in dvajsetim do 18. leta starosti. — Lani je število splavov tudi pri vas padlo. Zakaj? Dr. Glusič: Zato, ker so se sredstva za preprečitev nosečnosti precej uveljavila. Od leta 1960 dalje se ukvarjamo s kontracepcijo, a moram reči, da smo prva leta tipaje napredovali, večji napredek pa imamo, odkar so na razpolago tablete. Zdaj ne mine dan, da ne bi izdali vsaj 10 receptov za kontracepcijska sredstva. In prav v množični uveljavitvi sredstev za preprečitev nosečnosti vidim pot k načrtovanju družine ter k srečnemu in zdravemu življenju žena. En sam nasvet: pogovor z zdravnikom na štiri oči Iz vsega, kar sem v pogovorih z zdravniki slišala, je vela pravzaprav ena sama misel: žene in dekleta si bodo z umetnimi prekinitvami nosečnosti Skodle vse dotlej, dokler ne bodo spoznale, da Je bolje kot splaviti sprejeti kontracepcijo. Ne samo želja zdravnikov, tudi interes družbe je v tem, da bi se starši zavestno odločali za število potomcev in da bi za načrtovanje rojstev uporabljali zdravju neškodljive načine. Stara Je resnica, da je srečnega otroka moč vzgojiti le v zdravi in srečni družini, kjer otroci pomenijo bogastvo, in ne breme. RIA BACER Takega slavja Vinica še ni doživela (Nadaljevanje s 1. str.) upora pred 50 leti, ter mnogi predvojni revolucionarji. Medtem ko je metliška godba zaigrala internacionalo, je močno streljanje znova spomnilo ljudi, da se je na Vinici rodila republika že pred 50 leti. Udeležence slavja je pozdravil sekretar občinskega koniiteja ZKS v čmomliju Jože Vajs. Nato je nekaj tisoč tideležencem slavja spregovorila Vida Tomšič, ki jo mnogi domačini poznajo še iz predvojnih časov, ko je kot komimistka delovala v Beli krajini. Tovarišica Tomšičeva se je v govoru spomnila naprednih vinišikih" dogodkov leta 1919, ki so se nadaljevali v narodnoosvobodilnem boju, omenila pa je tudi najnovejše dogodke v svetu in se zadržala ob epohalnem podvigu človeštva, poletu na Limo to premagovanju razsežnosti vesolja. Udeleženci veličastnega zborovanja so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu ter pismo republiškemu koordinacijskemu odboru za pomoč Vietnamu. Predsednik občinske skupščine Črnomelj inž. Martin Janžekovič je izročil odlikovanja zaslužnim sindi-kaikiim delavcem, ki jih je odlikoval predsednik republike. Sledil je krajši kulturni spored. Z recitacijami člana SNG Dareta Valiča so počastili' tudi 20-letnico smrti ve-likegni viniškega rojaka pesnika Otona Zupančiča, nastopile so iičenke viniške osnovne šole, lepo pa so bili ^rejeU tudi Dragatvtščani. 19. in 20. julija je Vinica obočju Drenovca. Potem bi videli Ijub- Pomoč Turkovima na Tanči gori Pretekli teden je na naš naslov poslala tav. Nežka Bak-šič iz Slavskega laza 15 pri Vasi 5000 Sdin in pripisala: »Pošiljam Turkovima na Tanči gori št. 32 z geslom: Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze!« Iskrena hvala za darilo, ki smo ga medtem že i>oslali Turkovima. UREDNIŠTVO DL loanski program tudi v Bistrici ob Sotli. Domačini morajo zbrati denar za stodp in poslopje po-1^ ry^, vse druge stroške pa je pripravljena prevzeti ljubljanska Radiotelevizija. Za uresničitev tega načrta bi krajevna skupnost Bizeljsko potrebovala 30.000 dinarjev. Za ustrezne deleže se bo obrnila tudi na krajevne skupnosti Kapele, Dobova, piše-ce in Bistrica ob Sotli. Pretvornik bi radi postavili prihodnjo pomlad. oddelek za zdravilna zelišča Novo mesto KRKA , HABIRAICEM ZDRAVILMIH ZEUŠČ sporočamo, da odkupujemo v letošnjem letu nad 100 vrst raznih zdravilnih zelišč. Na vašo željo vam pošljemo cenik. Odkupujemo tudi SUHE GOBE IN SUHE LISIČKE, ki jih prevzemamo po kvalitetah in po najvišji dnevni ceni. LEPŠE BLAGO — VIŠJA CENA! Poleg plačUa za oddano blago zahtevajte za vsakih zasluženih 50 dinarjev (5.000 > starih dinarjev) še nagradni kupon, s katerim boste soudeleženi pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU 23. U. 1969. Glavni dobitek je AVTO »ZASTAVA 750«. Razen tega vas čaka še 199 bogatih nagrad! čimveč nagradnih kuponov boste zbraU do 31. oktobra 1969, tem večja je možnost, da postanete srečni dobitnik lepih nagrad. V krajih, kjer kmetijske zadruge ne odkupujejo zdravilnih zelišč za našo tovarno, VABIMO K SO DELOVANJU AGILNE ORGANIZATORJE za nabiranje in odkup zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev. Dobro organizirano nabiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev vam nudi ugoden zaslužek. Za vsa pojasnila in navodila se obračajte direktno na naslov; KRKA, tovarna zdravil, oddelek za zdravilna zelišča. Novo mesto. Novi trg 9, telefon 21-304. Izseljenci pod Gorjanci v soboto, 19. julija, je več kot 80 slovenskih rojakov iz ZDA priredilo lep lep izlet v neznano. Prišli so iz Ljubljane in se nato najprej ustavili v Šentjerneju, kjer so jih v Recljevi gostilni pogostili z domačo jedjo: ponudili so jim kislo zelje ^ ajdove ^ance.- Nato so se gostje odpeljali v Pleterje, ker so jih beli mehaniki po- Pomoč sindikata za letovanje že Martinčič s svojim že kar prislovičnim humorjem: »Na ambasadi v Parizu so mi podaljšali potni list in vizo še za ^set let, čeprav sem prosil samo dva jnese-ca. Tako, pa sem spet v svojem paradižu. Pridite me kaj obiskat, letos slavim več jubilejev: petnajstič smo že z družino na obisku v rodnem kraju, Martinčič pa proslavlja tudi 50 let partije in sindikata.« Prisrčno dobrodošlico Vam izrekamo, dragi rojak Martinčič, hkrati pa Vam želimo ju! Lepo in toplo pozdravljeni od vseh znancev, prijateljev in naročnikov našega lista! TONE GOŠNIK Ribiška prireditev v Kostanjevici Ribiška družina iz Kostanjevice je minulo soboto in nedeljo privabila na obrežje Krke veliko ljubiteljev ribiškega športa. V soboto, 19. julija, je bilo tekmovanje v lovu na najtežjo ribo, v nedeljo pa v lovu s plovcem. Ta meddružinska prireditev je bila uvod v ribiško državno prvenstvo, ki bo avgusta v Kostanjevici. Udeleženci tekmovanje in gledalci so se popoldne poveselili na veselici v gradu. Za letovanje v Poreču je med kolektivom CELULOZE letos veliko prijav. Tovarna ima tam 88 ležišč. Vsa prosta mesta za julij in avgust so že rezervirana. Sindikat prispeva 75 odstotkov oskrbnine tistim članom kolektiva, pri katerih dohodek na osebo v družini ne presega 300 dinarjev na mesec. Če se Če ne bo ceste je razvoj tovarne onemogočen Kolektiv tovarne kondenzatorjev v Semiču zelo požrtvovalno pomaga pri napredku Semiča, najbolj pa si tovarna prizadeva dobiti asfaltno povezavo s svetom, ker njihovim kondenzatorjem prah pri prevozu močno škoduje. Za asfaltiranje ceste od Semiča do tovarne je Iskra že prispevala 40.000 din, letos pa so namenili 50.000 din za moder-nizacijo ceste Semič-Gradac, V. tovarni so precej razočarani nad obvestilom, da občini Črnomelj in Metlika še nista dobili posojila za grad- njo ceste pri KBH Ljubljana. Sprašujejo se, če je banka res tako revna, da ne more takoj priskočiti s posojilom na pomoč, ker je to za tovarno usodnega pomena. če bi bila cesta Gradac-Se-mič še letos končana, kakor je bilo dogovorjeno, bi bila Iskra pripravljena prihodnje leto pomagati še pri asfaltiranju ceste od Semiča do železniške postaje, če pa jih bodo z gradaško cesto vlekli za nos, prispevkov kolektiva ne bo več, ker bo razvoj tovarne onemogočen. dohodek na družinskega člana giblje med 300 in 400 din, plača sindikat polovico penziona. To velja samb za letovanje v počitniškem domu v Poreču. Dnevni penzion je 22 dinarjev, vsakdo pa mora plačati 1,5 dinarjev turistične takse' Za vsak dan letovanja. OtrO:. ci do 10. leta starosti so te takse oproščeni. Letos so V počitniškem domu kupili deset novih čolnov, poistavili tobogan za otroke, naredili dva splava za smučanje na vodi in tri jadrnice. gostili s sirom in cvičkom. Iz prijazne kartuzije je pot vodila naše rojake v Kostanjevico na Krko, kjer so si najprej ogledali bogato razstavo slikarja Božidarja Jakca in razstavo sodobnega kiparstva Forma viva pri gradu. Od tam so se odpeljali z okrašenimi lojtrskimi vozovi na Slinovce nad Kostanjevico, kjer so najprej obiskali pravo domačo zidanico. Tu je vsak rojak dobil lepo pisano maj oliko, seveda polno pravega cvička. Od zida^ nice so nato odšli pod ?no-gočne hraste, kjer so gostom pripravili mize, plesišče, prašičke na ražnju, pa seveda spet tudi dober domači cviček in druge dobrote. Rojake je spremljal predsednik Slovenske izseljenske matice, Franc Pirkovič, v spremstvu pa so bili član Slovenskega okteta Tone Kozlevčar, predsednica upravnega odbora Forme Vive Vilma Pirkovič in drugi. Prijetno razpoloženje je govorilo o zadovoljstvu naših izseljencev, ki so se pod Gorjanci in ob Krki zares odlično počutili. Ves čas so jih spteni- Ijali tudi ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna. Izlet na Dolenjsko je potekel ob največjem zadovoljstvu vseh udeležencev. P. MIKLIČ Olga Mauser pri Darinki Kutnar V soboto je obiskala Kutnarjev© družino v Šmihelu nad Žužemberkom gospa Olga Mauser ki je prejšnji mesec prišla na daljši obisk v rodno Slovenijo. S svojimi tremi hčerkami in svakom ter urednikom našega lista je obiskala slepo Darinko o kateri je brala pred meseci v Dolenjskem listu. Slovenski rojaki v ZDA in v Kanadi so zbrali na njeno pobudo 300 dolarjev ki jih je gospa Mauser prmesla slepi deklici. Hkrati je prinesla tudi 25 dolarjev, darilce za naše dolenjske trojoke: za Kcreneto-ve v Segonjah, za Plutove v Novem niestu in za Hudorov-čeve v Črnomlju. Več bomo o obisku in njegovem namenu pisali prihodnji četrtek. Tg. BRE2ICE STK V ZADBIEGI ZA »ASllLO? šupek nageljčkov je primerno darilo ca vsako ' priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvctov v 6 barvah. — Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni nagel jeke is vrtnarije Cateš Mnogi rojaki so z veselja kupili gramofonske plošče Slakovega ansunbla. Na sliki: vsak bi rad nesel domov tudi prelepo slovensko domačo pesem in prijetne Slakove mdodije. (Foto: Polde Miklič) Jakčevo rodno mesto V Novem mestu so v počastitev 70-letnice rojstva Božidarja Jakca postavili razstavo mojstrovih del na temo Novega mesta in okolice. Veliko število del, razstavljenih v veliki in mali dvorani Dolenjske galerije, nam predstavlja slikarjev pogled na mesto, ki ga je predstavil z različnih zornih kotov in vsakokrat iskal v njem to, kar mu morda svet, v katerem je živel in ustvarjal, pa naj bo to visoki norveški sever ali rdeča zemlja daljne Amerike, ni mogel dati: mehkobo, kot jo čuti v sebi človek do svojega doma, do rodnega mesta, ki je tako, da moraš o njem zapeti. In Jakac poje ves čas o vegastih strehah novomeškega Brega, o Krki, ki ga priklepa nase kot Ketteja, o gričih za njim. Ne da bi se podrobneje poglabljali v delo slovenskega, jugoslovanskega slikarja in mojstra, ki je dal pečat slovenski in evropski grafiki, se mi zdi ob tej priložnosti potrebno poudariti naslednje: Jakčevo delo se vklepa v kulturno zgodovino Novega mesta; galerija Jakčevih obrazov je dragoceno umetniško bla- go, ki je že vsestransko ovrednoteno, Novemu mestu pa pJi-naša izredno pomembno pričevanje o času in ljudeh. Razstava, ki je bila odprta 16. julija, je bila pravi novomeški kulturni praznik. Množica uglednih gostov, predstavnikov slovenskega kulturnega in političnega življenja, številni Novomeščani in Iju-, bitelji Jakčeve imietnosti so se zgrnili v prostorih novomeškega kulturnega hrama tega dne. O slavljencu je spregovoril po uvodnih besedah ravnatelja Dolenjskega muzeja prof. Janka Jarca znani slovenski umetnostni zgodovinar prof. dr. France Stele, v imenu Novomeščanov pa še podpredsednik novomeške občinske skupščine tov. Av-bar. Božidar Jakac je obiskovalcem spregovoril nekaj besed o razstavi ter o tem, kaj vsem ljudem želi: da bi bilo na svetu sožitje in mir, da se ne bi več vrnili težki časi preizkušenj, da bi se rad z nami vsemi srečal v teh prostorih ob svoji osemdesetletnici. Tudi mi vsi si to želimo. PETER BREŠČAK NOVO! ’ unije uiesece in mesece • brez vonja »komaije, muhe, brenclje... • v stanovanjih, lokalih, skladiščih, gospodarskih prostorih... rus Stoji iyer| aiilsi laninseiitoviieilni! samo ENA Škatlica zadostuje v prostorih do 40 m^ rus l-Bov naliin odstranjevanja mmesa v spomin in v skromno oddolžitev velikemu mojstru Božidarju Jakcu ob 70-letnici. «... za bogato žetev življenja, za zvestobo po^cu in narodu..^«, kot je v pozdravni besedi na slavnosti v Kostanjevici ob otvoritvi umetnikove retrospektivne razstave dejal dr. Emilijan Cevc. Na sliki: umetnik, obkrožen od mnogih občudovalcev, na slavnosti v Kostanjevici (Foto: M. Jakopec) ZANIMIVA RAZSTAVA V NOVOMEŠKI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Pisatelj Milan Pugelj, njegov čas in delo Ali je bila Kozinova DOLENJSKA SIMFONIJA napisana? v avli novomeške študijske knjižnice so te dni postavili razstavo rokopisov in dokumentov Milana Puglja, pisatelja, ki ga je dalo Novo mesto in katerega delo je v večji meri posvečeno ljudem ob Krki, čeprav je tudi Ljubljana dala pisateljevenju delu svoj pečat. Razstavo so poS’tavili ob 40-letnici pisateljeve smrti, obsega pa poleg 37 dokumentov (od rojstnega lista do šolskih spričeval) še vrsto rokopisnega gradiva, pa tudi prve Pugljeve objave v periodiki,' od Z-”ončka, Doma in Sv^ita, Domačega prijatelja^ llustrD-vanega narodnega koleclarjn pa do Vrtca, Slovenskega naroda, Slovana in Odmevov iz leta 1929. Objavam 50 priloženi rokopisi pesmi in pro ze, prikazano pa je tudi Pugljevo uredniško delo, ko je delal pri Literarni pratik’ Slovanu, Gledališkem listu in bil sourednik ljubljanskega zvena Zelo bogato j 3 zastopano slikovno gradivo (Pugljevi starši, sošolci, pisateljeva rojstna hiša, družinske slike ibd). Razstavo bogatijo Gasparijeve, Peruzaijeve, Po-drekarjeve in Smrekarjeve karikature Milana Puglja. Vseh razstavljenih dokumentov in rokopisov ter slikovnega gradiva je 167 kosov. Studijska knjižnica je tako ra2stavo lahko priredila, ker ima v svojih zbirkah skoraj vso literarno zapuščino Milana Puglja. Naj omenim še zanimivo vprašanje, ki se poraja ob tej razstavi. V eni izmed »ri trin je tudi Pugljeva p'isem Sveti Izidor (Dolenjska legenda), objavljena v Domu in Svetu. Skladatelj Marjan Kozina je na bo Pugljevo besedilo pripravljal Dolenjsko simfonijo. Dom in Svet, , ; katerem je bila pesem naris njena, si je za več mesecev izposodil iz študijske knjižnice ter knjigo kasneje tudi vrnil. Dejanje Dolenjske Je' gende je pisatelj postavi) na Trško goro in prav mogoče je, da je v subljane s »Krstom pri Savici«, Mestno gledajlišče ljubljansko bo uprizorilo »Rekrute in ljubezen«, resko gledališče »Ivan Zajc«, ki je vsakoletni gost Ribničanov, pa bo postavilo na oder delo »Gorička vještica«. Na festivalu bo sodeloval tudi oktet »Gallus« s samostojnim pevskim koncertom. Prireditve bodo v letnem gledališču ribniškega gradu, svojevrstni kuilisi za igralske uprizoritve. NAGR.iJENCI OB 22. JULIJU — Ob letošnji obletnici vstaje slovenskega naroda so dobili nagrade naslednji irnie+niki, pisatelji in drugi kulturni delavci: dr. Tone Ferenc, -Vladimir Kavčič, France Križnar, Alenka Nedog, Rafael Perhauc, Ive Šubic ter Pran 2ižek. kultura in izobraževanje JOŽE ŽUPANČIČ! (2) Novomeška mlada leta slikarja Božidarja Jakca Kako veliko je sanimanje 'na to knjigo, naj povem do* Uvijaj ob njenem izidu. Ko je izšla, sem jo nesel podpisat jubilantu. Oba sva novomeška rojaka in znanca iz otroških let. Ko smo sedeli pri Jakčevih in kramljali - o knjigi z Božijem in njegovo prijazno ženko gospo Tatjano, je potrkal na vrata srb. ski novinar M., ki deluje v Ljubljani že vrsto let. Tudi sam je prišel po avtograme, prinesel pa je kar pet izvodov nove knjige o Jakcu. »Zakaj ste kupili kar pet izvodov?« smo ga vprašali, pa je ponosno odvrnil: »Ena bo same, tri za moje otroke, eno bom podaril prijatelju. ki bo knjige e avtogramom gotovo še bolj vesel.« Spominki na društvo »KRKA« Kadarkoli obiščem Božidarja Jakca ali se srečava tu ali tam, zmeraj naju zanese pogovor v Novo mesto, prijazno dolenjsko metropolo ob Krki. Jakac je upodobil to mesto na mnogih slikah, menda največkrat v pastelih. V času, ko je med obema vojnama delovalo društvo Dolenjcev »Krka«, ki ga je ustanovil Jakčev mladostni sodelavec pcmik Tone Podbpi?šek. je Eoiidar sne-mal tudi filme o Novem me- stu in o Dolenjski in nam stu in o Dolenjski in mm jih predvajal v društvenih prosto, rih »Krke« v hotelu Metropol v Ljubljani, v Novem mestu in drugod. Jakac se je že tedaj izkazal kot kinosne-malec in je škoda, da je to zvrst umetniškega ustvarjanja opustil. Iz njegovih filmov so dihale pokrajine ob Krki z vso sveiino. Dobremu filmu mnogo pripomore, če ima kamero v rokah umet-nik-slikar, ki zna že iz svoje poklicne strani poiakati primerne . motive in jih posneli s protiilnega zrelišča tvdi na filmski trak. Kadar pridemo zdaj po 40 letih skupaj nekdanji člani društva Krke v Ljubljani, se prav radi pogovorimo o takratnih vsebinsko lepih večerih in Jakčevih umetniških filmih iz življenja dolenjske pokrajine okrog Gorjancev.' Božidar Jakac je potomec slovenskega Istrana in Dolenjke. Oče Anton, po poklicu gostilničar, je bil doma iz slovenske Istre. Slikarjeva mati Josipina Colarič je bila iz dolenjskih vinogradniških krajev v okolici Kostanjevice, iz male vasi Slinovce, na se-verovzhodni strani znamenite Kostanjevice ob Krki Oba kraja sta pol ure vsaksebi. Mati je kot mlado dekle odšla k zelo staremu stricu Cvltku, doma iz Šentjerneja, ki je župnikoval v Istri, in tam je spoznala svojega bodočega moža in Dorijevega očeta Antona. Poročila sta se in se po sedmih letih in smrti treh otrok odločila za življenje na Dolenjskem leta 1R75 V času ko Sc jima )C rodil sin Božidar, sta imela v najemu znano Brunerjevo gostilno na Bregu, nad novomeško Krko. Lastnika te go- stilne sta bila Maks in njegova lepa žena Fani Brunner, ki je bila moja in njegova krstna botra. Pisateljica lika Vaštetova jo je prikazala v svojem romanu o pisatelju Janezu Trdini. Novo mesto je bilo na prelomu XIX. in XX. stoletja majhno, odročno tipično pa-triarhalično mesto. Dnevni dogodki so potekali brez senzacij. Prav zato je Jakčev in naš \Sošolec Slavko Grum, poznejši zdravnik v Zagorju m odličen slovenski pisatelj freudoiiske smeri, znal pogledati v globino takratnih novomeških malomeščanskih razmer in je napisal svojo slavno Gogo. Z Božidarjem Jakcem se včasih razgovarjava o tistih mladostnih letih v prvem de-setletju teqa stoletja. Takrat je dobil Božidar t’ roke prvi svinčnik in barvnike. Pripo-veduje mi: »Tedaj sem začel risati s svinčnikom, zato da bi drugim dal bolj mir.« Ko je vstopil v prvi razred ljudske šole, je znal že spretno narisati nekatere stvari iz svoje okolice. Tisti čas so poučevali v novomeški ljudski šoli patri frančiškani. Nosili so rjave kute in so bili za mlade šolarje nekake tuje prikazni. Okrog pasu so rujsili belo vrvico, kar je pomenilo simbol skromnosti in revnega samostanskega življenja. Večina patrov je bila dobra. Bili so spretni pedagogi, le nekateri redki so bili bolj trdega srca in so se včasih znesli nad zaupano mladino. Solarčke so kaznovali kar z vrvico opa-snico, ki je imela na koncu vozel, če ti je priletel po glavi, je bil udarec Se posebno hud in te je včasih spra-tHl celo v solze. Iz tiste dobe naših prvih razredov pri patrih iraniiHkanih sc opominjam raznih imen takratnih učiteljev. To so bili pater Got-hard, pater Kornelij, pater Pavel, pator Krizo^^tom in drugi. SnSolcc Božidar Jakac pa mi pripoveduje iz spomina: . Ekipa Dob prva 11. julija je bilo na Dobu pri Mimi sre^^je balinarskih ekip v okviru sindikalnih -športnih iger Občine Trebnje. Sodelovalo je 5 ekip, prvo mesto pa je zasedla ekipa sindikalne organizacije Dob, Teikmovanje je bilo dobro organizirano, l^x) Športno srečanje pa je privabilo tiMii veliko gledalcev. lWfS]WW[S1WWWW[g]fg]fi1[i1[i1WWW|g1|i B IŠ] j=j • Opravljamo servisne preglede in ga- [■ i£j rancijska popravila na vozilih FIAT-S ZASTAVA, RENAULT, TAM in MAN g 13 • splošna in generalna popravila vozil [g B vseh vrst — S • zamenjujemo motorje na vozilih ZA-@ STAVA in TAM B # opravljamo kleparska, avtoličarska in ^ fi1 druga dela ril M • NAJNOVEJŠE: [■ m Vse lastnike vozil FIAT-ZASTAVA 850 in E M 1100 R obveščamo, da odslej opravlja-[■ U=j mo vsa garancijska in servisna popra- \u iBJ vila tudi na teh vozilih. fif [■1 M . OBIŠČITE NAŠ SERVIS! iriimiiimiiimiiiiiiriiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiJ Avtomobili renault po meri vaših zahtev in vaših možnosti Renault 10 luksuzen, močan, presenetljiv 1108 CCM, 46 KM (SAE), 6,81 na 100 km 4 vrata, 4 disk zavore Cena: 1.276,07 USA $, Ndin 12.905.- eosmos Zastopstvo tujih firm Renault, Alfa Romeo. M. A. N. Gibo Same, Alpina . .. Ljubljana, Celovška 32, telefon: 313-141 in 51-455 Rokometni klub livarjev „BELT“ v rokomenem klubu »BELT« iz Črnomlja je včlanjenih okoli 20 igralcev, delavcev iz istoimenske črnomaljske tovarne. Vsi so še zelo mladi, saj je njihova povprečna starost pod 20 leti. Pod vodstvom Vidoviča in Vujoviča trenirajo trikrat na teden na igrišču pri gimnaziji, ki je bilo zgrajeno že pred leti s /sredstvi belokranjskih tovarn. Igralcev imajo dovolj, le izkušenosti jim še primanjkuje. Za sedaj je nekoliko boljši od ostalih samo Marjan Goršek, bivši član sedanjega celjskega prvoligaša. V prvem moštvu jim manjkata najmanj dva strelca »bombaša«, kot je bil pred leti Viko Lozar. Trenutno je ta pri vojakih. Ko se bo vrnil, ga bodo poskušali ponovno pridobiti za mo&tvo. Od občinske zveze za telesno kulturo žal ne dobe nič denarja; zato jih vzdržuje tovarna BELT. RokcKnetaši bi se radi uvrstili v ljubljansko podzvezo. M. G. Hkrati ko plava^^ trenirajo v velikem bazenu krške CELULOZE, preskušajo svoje plavalne veščine tudi najmlajši obiskovalci kopališča. (Foto: Jožica Teppey) NAŠ RAZGOVOR OiNsk pri brežišidh rokometaših Brežičani so zadovoljni z uvrstitvijo v republiški ligi - Težko čakajo na novo telovadnico; tedaj bodo jmeli zadovoljive delovne pogoje - Radi bi imeli osvetljeno rokometno igrišče v Brežicah smo poiskali predsednika imravnega odbora rc^o-metnega oruštva in aktivnega igrica — Poldeta Rovana. Povabili smo ga na kratek pogOTOr. — Kako ste kaj zadovoljni s športnimi uspehi ob zaključku le* toSnjih tekmovanj? »Se kar, V republiški ligi smo člani zasedli peto mesto, članice pa šesto. Ce bi imeli malo več športne sreče, W se lahko uvrstili še kakšno mesto višje. Naši mladinci so na turnirju desetih ekip iz vse Sk>vezuje pristali na petem mestu, pionirji pa na tretjem. 2al so naše pionirke že v predtekmovanju i:q;>adle.« — Kako je s treningi sedaj t >odmorunro moStvo.a — Kako je i denarjem v klubu? »Flnaztcira nas občinska zveča za telesno kulturo, tovarna Jutranjka p« nam daje opremo. V zahvalo Ji delamo rddamo, saj lesnovzgojni delavec, je govoril o rokometnem klubu uresničili. Izmed najboljših posameznikov bi si nato izbrali mlade in talentirane igralce ter jih nato vključili v moštvo.« — Kaj pa težave v idubu? »Seveda jih imamo. Kje pa ste že videli kakšno športno društvo ali moštvo, ki bi bilo brez njih! Glavna slabost pri nas so zimski treningi. Ker je edina brežiška telovadnica skoraj ves dan zasedena, pridemo na vrsto šele po 20. liri. Stanje se bo močno popravilo, ko bo dograjena nova šola z novo telovadnico.« O brežiškem rokometu lahko torej rečemo: čeprav nima najboljših pogojev, se da narediti še mar-sil^, in to z u^>^e 23 modelar- 3. Kovačič (Lj) 6B7; »gumenjaki« im iz Lujbljane, Kranja, Ptuja, 1. Stular 1135 točk, 3. Primožič Celja in Novega mesta. Najboljši 1073, 3. Žnidar 1039 (vsi Kranj). Naša želja - ostati v Preteklo sezono so bili trebanjski odbojkarji na drugem mestu v drut^ sloveni ocRx>jkar:dd ligi. Pridobili so si pravico nastopanja na kvalifikacijah za prvo slovensko ligo. Kar so tudi na kvalifikacijskem turnirju zmagali, imamo zidaj Dolenjci v tem tekmovanju Icar tri predstavnike: razen NovomeSčanov in Kočevarjev Se Tr^anjce. V Treibnjem smo podskaU enega boljših tolkačev na mreži — Franca Oparo, ki nam Je o tem lerpem in zelo priljubljenem športu povedal naslednje: »Za zdaj Se nismo pričeli z rednimi treningi. Toda ker sta kvaUteta in izenač^ost vseh ekip v prvi sloivenski ligi veliko večji kot v drugi ligi, bomo pričeli trenirati dvakrat na teden že prihodnji teden pod vodstvom Lo. govSka, nato pa nas bo vodil kot že dalj časa inž. Legan. Igralcev imamo dovolj; težave so le v tem, ker pridemo v poStev za prvo moštvo v večini zaposleni, že malo starejši ljudje. Stanje bi se lahko močno popravilo, če bi ae nnai mladinci malo resneje in temeljiteje lotili treniranja!« — Vaše težave, načrti in želje? »Glavna težava je v tem, ker nmuuno niti člani ndti mladinci poklicnega trenerja. Nimamo pa občinske zveze za t^esno kultu-ga zaradi preniajlmega proračima ro. Do sedaj imamo odobrenih 5000 dinarjev; ker se bodo stroški z gostovanji letos močno povečali, bomo naprosili Se nekatere družbeno-politične organizacije, da bi nas podprle. Naša glavna želja v tem tekmovanju je, da se obdržimo v družbi najboljših še naslednje ' leto!« Upamo, da v drugi polovici avgusta — ko se pričnejo tekmovanja, ne bo razočaranih kakšnih 100 do 300 zvestih navijačev, kolikor Jih redno pr^Ja na tekme trebanjskih odbojkarjev. M. C30SNIK Od tu in tam KRj«KO — V sredo, 16. julija, je bila na košarkarskem igrišču pri dijaškem domu povratna košarkarska tekma med KK Krško in KK Brestanica. Zmagali so Krčani z rezultat(»n 52:46 ( 30:28). Najuspešnejši strelci so bili Avsec, Kovačič in Žigante. (B. G.) LJUBU.\NA — Zvezni kapetan mladinske državne šahovske reprezentance je na srečanje z Madžari, ki bo od 24. do 29. julija, povabil tudi dva slovenska šahista — Kržišnik« in Kosanovičs. Kržišnik se je zaradi šolskih obveznosti odpovedal tekmovanju. Ko sanovič pa bo Jugoslavijo zastopal prvič. (N. N.) KR.4KO — Pričelo se je tekmovanje v plava^u in vaterpolu, ki ga je organizirala plavalna zveza Slovenije. V načrtu so štiri kol« T plavanju in pet kol ▼ vaterpolu. Celulozar tekmuje v drugi skupini plavalnega sesoiama. Rezultati v vaterpolu: Celuloar — Koper 1:0; Celulozar — Ljubljana 3:3. Celulozar bo igral Se z Renčami, Delfinom iz Rovinja in s kraixj-skim Triglavom. (M. G.) KOPER — Moštvo Celulozarja je v prvem kolu moštvenega pokalnega tekmovanja v plavanju uspešno prestalo |»vi krst v morski vodi. Sodelovali so predvsem mladi tekmovalci, ki so ugodno presenetili. Posebno se Je iskacala pionirka Meta Novak z zmago na 200 m prsno, Čargo in Jenkoleto-v» pa sta pckrdila odlično formo. Končni vrstni red troboja: 1. Rudar — 1S.74S točk,' S. Koper — I1.U0, 3. Celulozar — 9.900 točk. (L. H.) PARIZ — V nedeljo se je končala 53. kolesarska dirlca »Tour de France«. V zadnji etapi, vošnji na kronometer od Creteila do Pariza, je ponovno potrdil svojo zasluženo zmago na tem največjem profesionalnem tekmovanju Ed«^ Merckx, di^i je bil Poulidor, tretji pa Pingeon (oba Francija). Končni vrstni red: 1. Merckx, 3. Pingeon, 3. Poulidor. TUZLA — V prijateljskem teniškem srečanju je žensku ekipa Jugoslavije premagala reprezentanco Avstrije z rezultatom 6:3. Tekma je bila v počastitev 30-letnice teniškega kluba Sloboda. V naši ekipi je bila najboljša diiamh prvakinja Irena Sknlj. IX)NDON — Čeprav ni ponovila svoje lanskolene zmage, je Vera Nikolič na mednarodnem prven stvu Anglije zabeležila svoj letoš nji najboljši čas v teku na 800 m — 2:04,3. Toda ta rezultat Ji je {»rinesel samo tretje meso, ker sta od nje tekli boi je Lowe (.^' glija) in Kaiser (Nizozemska). SPLOŠNO KOVINSKO PODJETJE »KOVINARtf ČRNOMEU redno zaposli VEC; Strojnih in stavbnih ključavničarjev, strugarjev in rezkalcev Ponudbe naslovite na DS podjetja. St. 30 (1009) \ r i IVO KIRKOVIC: V ★ ★ Vedve in xra.z1yux']jiv£ba.n. ! 12. aprila 1961: Jurij Gagarin (Sovjetska zveza) je kot prvi človek na svetu poletel v vesolje. Spominjamo se ga hvaležni, njega in vseh junakov kozmosa. Ameriški astronavti Aldrin, Armstrong in Collins: prva dva sta kot Kolumba vesolja zapustila na Mesečevi površini sledove človeka, ki kažejo v Večnost. Kot prva zemljana sta uresničila davne sanje človeštva: človek je stopil v ve* solje, na tuje nebesno telo In prinaša domov vzorce njegovih tal, da bi učenjaki vsega sveta P^agali odgovoriti na pradavno vprašanje: od kod smo, od kod prihajamo, kam gremo? Pozdravljeni, pogumni možje! aOVEK SEGA PO ZVEZDAH (Nadaljevanje s 1. strani) Njuno pogumno dejanje in njune prve besiede na edinem Zeniljinem satelitu so medtem že postale del naše zgodovine. Pradavni sen človeka, da bi segel po zvezdah, Je uresničen za tisti korak, s katerim smo najprej želeli doseči Mesec, ta skrivnostni spremljevalec naše rodne Zemlje. Več sto milijonov ljudi po vsem svetu Je spremljalo s' pomočjo televizije to naJvečJo pustolovščino v zgodovini. Ko smo trepetali za usodo in življenje pogumnih vesoljcev, smo v srcih čutili, da podvzemajo trije ameriški astronavti dejanje, ki Je zmaga vsega človeštva, zbir tisočletnih prizadevanj naše kulture in civilizacije. Spomnili smo se vseh Kolumbov človeške preteklosti, sredi nemirnega sedanjega življenja pa smo si vsi hkrati tudi najglobje zaželeli: naj postane uspešen polet na Luno mejnik v razvoju človeških odnosov na svetu! Naj nas presvetli s spoznanjem, kako majhni in nebogljeni smo še vedno v primerjavi s silami in skrivnostmi narave in vesolja, pa spet - kako močni, nepremagljivi in koristni smo lahko sebi in zanamcem, če združimo vse sile našega uma in sveta. Naj nas ne bo sram priznati: še živimo razdvojeni, razcepljeni, sredi vojnega uničevanja in brezumnih pokolov, glasnih in tihih spopadov, nasilja in krvavega obračunavanja. Milijoni ljudi še vedno umirajo od lakote. Bolezni morijo neuke narode in posameznike. Nešteti dosežki civilizacije in kulture so za stotine milijonov prebivalcev našega planeta še vedno neznana dobrina. Človek stopa v novo obdobje svoje zgodovine. Ali mu bo prineslo resnično svobodo, sprostitev vseh neizmernih pobud in sanj, ki se šele z osvajanjem Lune bližajo svojim uresničitvam? Na pragu vesolja smo in zremo proti zvezdam v zdaj še skoraj nedosegljivih razdaljah. Toda tudj Luna je bila pred komaj 12 leti prav tako oddaljena. Zdaj Je naša. Človeška noga se Je sprehodila po njej, človekov duh pa odpira nova obzorja. Nas bo to zmodrilo in streznilo, da si na Zemlji sežemo v roke in združimo vse sile za bogatejše, človeka vredno življenje, ki ga bodo deležni vsi prebivalci našega planeta? . Zdaj segamo po Wezdah. Dosegli jih bomo le, če bomo stopali z osvojenega praga vesolja naprej v njegove skrivnosti nerazdvojeni. Najprej pa postanimo Ljudje. Kljub korakom na Luni to zdaj dostikrat še nismo. Z Huda konkurenca y *najhni trebanjski občini je 26 gasilskih društev. Bliža se jesen in čas ve^lic in podobnih zadevščin- Le kdaj se bodo zvrstili? S S a s @ a s a s a [šl s B a [Ml I Posebno prav vam bo prišel na TABORJENJU, IZLETIH v naravo, pri RIBOLOVU ... BIBAN razpršite po nepokritih delih telesa in več ur ste varni pred ubodi komarjev, brencljev, čebel itd. s s [Ml S [£] S S S B B B B B B B B B B B B B B B B [il Imel je en sam cilj; denar! Kazimir Jeraj je v 38 dneh zagrešil 19 vlomov - Okrožno sodišče v Novem mestu je nevarnemu vlomilcu prisodilo 9 let strogega zapora spis Kazimira Jera. ja gotovo \'cč kilogra-V njem piše, da se je rodil 1936 v Franciji, da je stanovali v Stični, da j® po poklicu priložnostni a tudi ni našel v brežiškem prosvetnem domu, kijer je vlomil v prostore kina. V Litiji mu je spodletelo večkrat, v krojaški delavnici Karla Novaka zaradi pre-graj na oknih; v trgovini Mavrica je sicer prišel v skladišče, a je našel samo pohištvo, tega pa ni moged odnesti. Poizkusil je še v skladišču poslovalnice I. podjetja Mesarija, a tudi tu gotovine ni bilo. Ko se je tretoič vinil v Dolenjske Toplice, se je ujel. Kazimir Jeraj je imel en sam cilj; priti do denarja kuerkoli in kakorkoli. Vlamljal je skoraj v^ko noč, včasih tudi večkrat v ©ni noči, in na zabrisanje sledov niti ni pazil. Zavoljo takih kaznivih dejanj je bil že večkrat kaznovan. Zmeraij se skesa, a ko pride iz zapora, začne znova. Jeraj }e v kriminal zabredel je hotd kakorkoli pri- j že pred leU. Vzrok: neure ti ^ večje vsote denarja, je % '^^i nadaljeval. V Treb-je vlomil v kiosk slaš-Hatjredina in v gos-'»Grmada«, nato v bife ađi^'^liiSča Dol. Toplice, na v kiosk podjetja Delo, v ^režicah v prostore pošte io ^ Pisaime podjetja SAP ter v mesnico Agrarie. Od tal** šel v Belo krajino in *^^kodoval gostilničarja v Kotu za 330 din ju zavitkov cigaret ter Sledili so vlomi v sa-iijflpostrežno trgovino Pre-ter v pisarno podijet^a in prekajevalnica v Na begu Iz kraja v je mova obiskal bife zd^^^ilišča v Dol. Toplicah, 8 J. na istem mestu 0^ le malo denarja. je vlomil še več- icr^’ toda brez usipeha. Tako je^ gori zaman raz- l)iJ ^^0 in vrata v pisarni Cementnine, ker de-^ ^o. Prav tako se j® , Straži lotu zdklenoene podjetja Dolenj-K®' J® bilo preveč ovir, da jene družinske razmere. Oče Radoviča: trčenje na nepreglednem ovinku Jože Režek iz Bojanje vasi se je 13. julija popoldne peljal z osebnim avtomobilom z Radoviče proti Bojan ji vasi. Na nepreglednem ovinku se je srečal z osebnim avtomobilom nem£ke registracije, ki ga je vozil Metličan Niko Bado-i vinac. Voznika sta zaradi prekratke razdalje trčila, Jože R«žek je bil huje ranjen in ima zlomljena tri rebra. Škodo so ocenili na 7.500 din. je Ob številni družini pijan-čeval, razen tega ga doma po prestani kazni niso sprejeli. Pred novomeškim okrožnim sodiščem je vseh 19 o-čitanih kaznivih dejanj priznal in celo do podrobnosti navedel, kako je vlamljal in kaij je odnesel. To je bila edina olajševalna okoliščina, ki jo je sodišče upoštevalo Rri odmeri kaizni. Obsodili so ga na 9 let strogega zapora, po sodibi pa je dolžan nekaterim oškodovancem povrniti stroške. Iz dežja pod kap Most v Dolenji vasi Je star in izrabljen. Občinska skupščina išče razne možnosti za njegovo obnovo oziroma gradnjo novega mostu. Najprej je' vprašala za mnenje, koliko bi nov most veljal, domačo Komunalo. Občinski možje so se prijeli za glavo, ko so zvedeli za ceno 200.000 din, saj je tak izdatek za občinske možnosti prevelik. Na pomoč so poklicali še strokovnjaka iz Kranja, ker so menili, da bi lahko napravili most ceneje. Ti pa. so izračtmali, da bi nov betonski most veljal kar milijon dinarjevl : im, (Po pripovedovanju Franca Luzarja zi^>isano 27. maja 1963) Te dni je vsa Bela krajina posejana z ostrvmi ter s snopi požete pšenice, kar daje pokrajini še posebno sliicovitost. Številni izletniki stopajo iz avtomobilov, da bi se naužili lepot, o katerih je veliki belokranjski rojak Žui>ančič zapisal: »Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso, pesem vetra in vej in trave in sonca na travi, pesem hitečih in pesem stoječih valov, pesem srebrnih in pesem zlatih valov, pesem potokov in pesem žit.« (Foto: R. Bačer) m NEOBIČAJNO SUECO V NESREČI je v sredo, 16. julija popoldne, doživela voznica osebnega avtomobila ZG 715-82 pri Beli cerkvi, ko je pri prehitevanju zletela z avtomobilske ceste na vzi>oredno staro cesto Kronovo—Dobrova. Voznica Stella Rankar iz Zagreba se je poškodovala, njeni hčerki pa ^ta nezgodo preži* veli k sreči brez prask. Avtomobil je odneslo čez zeleno živo mejo, priletel je na streho in se spel postavil na koleba (Foto: S. Dokl) , HiiNiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin I Naša tehnična kultura = Znani ljubljanski akademski slikar se je | i pred kratkim peljal s svojim avtomobilom iz = = Ljubljane v Hamburg in nazaj, pa ni videl med | 1 vso dolgo potjo niti ene avtomobilske nesreče. | i Nekaj dni po vrnitvi v Ljubljano je na kratki | i vožnji iz Trnovega v Črnuče nehote videl štiri = i nesreče in precej razbitih avtomobilov. 16. juli- i I ja pa je na vožnji iz Ljubljane v Novo mesto i I blizu Trebnjega videl stisko nekega zagrebške- i I ga voznika osebnega avtomobila, ki je kljub | I neprekinjeni beli črti prehiteval vrsto kamio- | I nov. Zagrebčan je prišel v nevarne škarje in je | I komaj odnesel celo glavo (in v avtomobihi vso | | 5 družino!), nato pa še malo vozil in zavil s ceste i I v travo, tam ustavil in šel ležat na zemljo. Zdaj | = so mu živci do kraja odpovedali. = i Naš slikar je z razbijajočim srcem pripeljal = = v Novo mesto in še dolgo v noč podoživljal sjjo- E i mine na neljubi dogodek, ko bi skoraj videl = I težko nesrečo... = uiiiiiiiiiiiiiiniiMiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiniiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiii Moj intervju Teden dni m več sem čakal, da mi je tajnik slavne in povsod znane pevke Pufi Malagan javil, da me je zvezda pripravljena sprejeti. Kljub temu da sem bil v pisanju in spraševanju precej vešč, sem se za napovedani obisk temeljito pripravil. Niso narmeč mačje solze, spraševati svetowio veličino, idol mnogih ljudi, in zapisovati točne odgovore. Stopal sem po dH>elih hotelskih preprogah in se povzpel v prvo nadstropje. Potrkal sem in počakal. Odgovora ni bilo. Potrkal sem vnovič, tokrat močneje. »Ja, ja? Wer ist... Ko je prišel? »Novinar,.. Presse... Štefan Smola. Najavljen ...« »I komme odmah. Malo pričakati...« En sem čakal. Končino so se vrata odprla in stal sem nasproti zvezde, oblečene v belo domačo haljo z drznim dekoltejem. »Oprostite za nadlegovanje,« sem deja.1 pogumno. »Prosil bi samo odgovore na nekaj vprašanj, ki zanimajo bralce našega lista. Pišem za ,Komuno v sr^o'... Dobra naklada.« »Može. Vi sprašujte, jaz bom odgovarjala, štima?« »Kdaj in kje ste rojeruL?« »April 1045 u Ziegendorfu, Slovenija — Jugoslavija.« »Ziegendorf? Takega kraja ni pri nas ...« »Je, je. To je vicino a no, kako se imenuje — Piškava, Piškava... yes!« »Pri moji veri, da pri Piškavi ni nobenega Ziegendorfa. Tam je le Kozja vas, če me spomin ne vara.« »Točno: Kozja vas! Saj Ziege je koza in vas je Dorf? Torej: Ziegendorf.« »Naj bo! Gremo naprej: oči?« »Traumerai — sajaste...« »Lasje?« »Pastelni ala Toulouse—Lautrec.« »Izobrazba?« »Plavalna šola v Piškavi, večerni kurs kuvanja.« »Jeziki?« »Delno nemško,” slovansko ...« »Vaša kariera doslej?« »Nastop na gasilskih veselicah, radio, TV, koncerti.« »Vaše naj večje veselje?« »Vse, zlasti pa dober honorar.« »Imate ambicije?« »Koncert v milanski Scali in v Metropolitan operi. Hočem postati prava primadona.« »Pevska izobrazba?« »Nič, saj je dober pevec ne potrebuje. Pri petju moraš dati sebe, svoi stil, glas ni važen...« »ICateri pisatelj vam je najbolj všeč?« »Ne berem. Samo revije. Za branje knjig nimam časa. Knjige so tudi predebele.« »Vaš najljubši filozof?« »Platon, Casanova, Bramaputra.« »Skladatelj?« »Beatles, Mozart, Titicaca...« »Vaš hobby?« »Alfa—Romeo in prijatelj.« »Katera ura vam je najbolj všeč?« »Posle polnoči.« »Pa mesec?« »Pima luna ...« »Kaj sodite o umetnosti?« »Dobro, dobro. Umetnost je osnova Inteligencije. Kdor ne pozna Titicace ali Bramaputre ... ta ni človek,. « »Vaše želje?« »Veliko uspeha in ... denarja.« »Vaše napake?« »Nimam napak. Sem popolna ženska. Obseg prsi: 108 om, noge O. K. Ha-ha-ha, vse je O. K.« Tudi jaz sem se zasmejal.' Potem sem zastavil še nekaj vprašanj jji dobil nanje nekaj podobnih odgovorov. Reportaža je bila objavljena v naslednji številki. Na uredniškem odboru sem bil pohvaljen in dobil sem nagrado, ker sem bil v intervjuju globok, stvaren in problemski ... Zdaj . čakaan na poziv tajnika iluzionista Bymbija Hu rocka. (Honorar 100 din) VLADIMIR BAJC 000000000000000000000000000000 KONČANO FLUOKOGKAFIKANJt: pre bivalstva v brežiški oličini. Trajalo Je ves teden. Odziv je bil zadovoljiv. Občane, pri katerih bodo odkrili obolenje pljuč, bodo po klicali na ponoven pregled v pro tituijerkuložni di^an7er. ■ ZA GRADNJO STANOVANJ so V Brežicah letos namenili 3,395.000 dinarjev, od tega 1,680.000 dinarjev za stanovanjski blok s stanovanji za tržiSče, razliko pa kot delež icmetom borcem za zasebno gradnjo. ■ IJUBUANSKI rilOSVETNI SKKVIS namerava prihodnje leto ustanoviti v Brežicah svojo enoto za izpoGoJanJo gledaliških rekvizitov, kostumov in dramske literature. Enota bi poslovala v prostorih prosvetnega doma. starost 65 let previsoka, saj so tudi sicer žene upokojene pet let prej kot moški. J. TEPPEY Razglednice - propaganda za muzej Brežiški muzej je poleti prilj-ubljen cilj števikiUi izletnikov, ki žeBjo pobliže spoznati preteklost mesta in posa^'ake pokrajine- Obisko-Talci zelo radi kuputjeoo glednice s prikazom muzejskih predmetov in grajske notranjosti. Doslej so prodali že blizu 15.000 razglednic. To je lep propagandni uspeh. Sodobna šola je draga Brežina gimnazija meir. 2.950 kvadratnih metrov. Dijak’ imajo le enoizmenski pouk. Vzdrževanje tolikšne površine je zelo drago: samo za čistila izdajo po 6.000 dinarjev na leto. Redno je zaposlenih pet čistilk- Od republiške izobraževalne skupnosti dobi ^^ola za materialne izdatke le 130.000 dinarji ali 80.000 dinarjev premalo. Iz tega denarja mora med drugim plačevaiti čistilke, icu harico Šolske kuhinje, tajnico zavoda in hišnika Sadje iz Mokric prodano v nasadih kmetijskega posestva v Mokricah si letos obetajo normalen pridelek Breskev bo okoli 50.000 k«, jabolk 30.000 kg In hniSk 75.000 kg. Večino pridelka 80 si že rezervirali zagrebški kupci Črpalka na Bizeljskem je odprta ves dan Od 1. Hilija dalje posluje bencinska črpalka krajevne skupnosti na Bizeljskem od šeste ure s^jutraj do osmih avečer. Letos nameravajo vgraditi še en rezervoar za super bencin. Zdaj prodajajo samo nafto in navtiden beo-cdn Težave ob žetvi Deževno vreme v času žetve je kmetom povzročilo veliko sitnosti; vsa pšenica je naei^rat dozorela, zato AGROKOMBINAT ni mogel zadosti hitro ustrečd številniin naročilom za žetev s kombajnom. Kombinat ima razen tega 200 hektarov lastne pšenice, ki so jo seveda najprej požeU. V podjetju pravijo, da bd morali imeti vsaj 50 kombajnov, ne le 7, 6e bi hotah pravočwiX) požeti vso pšem* oo. Stiki s češkimi mladinci Občinski komite Zveae mladine v Krškem bo verjetno ie prihodnje poletje poslal na počitnice na češkoslovaško dvajset mladincev, prav toliko čeških fantov in deklet pa bo prišlo letovat v Poreč. Bivanje na češkem bo ZMS omogočila mladincem iz delovnih kolektivov kot nagrado za pridnost pri učenju in delu. tegracije, o izpopolnitvi kadrovskega sestava zaposlenih in finančnih prednostih skupnega gospodarjenja bi morala biti napravljena do konca tega leta. Ko bo strokovna dokumentacija zbrana, jo bodo predložili v razpravo samoupravnim organom v obeh delovnih kolektivih. Ti se bodo potem mnogo laže odločali za samostojno ali ločeno gospodarjenje v prihodnjem obdobju. Na voljo bodo imeli vse potrebne podatke in izračune, ki jih bodo medtem pripravile strokovne službe. AGROKOMBINAT Krško ima nekaj nad tisoč hektarov obdelovalnih površin. Usmerjen je predvsem n« sadjarstvo v plantažnih nasadih, v vinogradništvo ler živlnore^ ta poljed^tva. Sevniški kombinat ima (*<► n 300 hektarov obdelovalniH zemljišč. Ukvarja se pretežno s sadjarstvom in hrneljarst^ vom. Oboje W lahko združili, če pa do tega ne bo prišlo, se bodo prav gotovo odločili 2ja poslovno sodelovanje. To vez bo ustvarila v prvi vrsti hladilnica za sadje v Stati vasi. Oba kombinata imata o-koli 325 nasadov sadnega drevja. Hmelja ima krški kombinat 18 hfektarov, sevniški 80 hektarov, živinoreja j9 razvita predvsem v krški občini. Lahko bi razširili kooperacijo tudi na sevniški predel. Kmetijska dejavnost ima torej v obeh organizacijah precej skupnega in s stališča proizvodnje bi sestavljali lahko močno organizacijo, vprašanje pa je, kaj bodo pokazale finančne analize. J. TEPPEY Nad otroki v reji ni popoln^a pregleda Če želite odgovor ali naslov iz ma lih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za SO par! UPRAVA LIST.^ V krški občini imajo okoli 60 družin, ki bi vzele v rejo tudi otroke. To so predvsem družine z odraslimi otroki ali brez otrcric. V krški občini je bilo lani 27 rejenčkov, za katere je plačevala vadrževaJ-nino občina. Nekaj od teh se jih je vrnilo v svoje družine. Rejr.'iki prejemajo za oskrbo otroka mesečno povprečno 830 dinarjev. Izdatki zanje so seveda znatno večji, saj so akoraj vsi že šolarji. Nekaterim rejnikom prizna skupščina ob začetku šolske ga leta enkratno pomoč za nakup šolskih potrebščin. Za novo leto obdari rejence so-oialnovarsW«ia služba; lani je namenila vsakenvu za oko4i 250 dinarjev obleke in perila, V občini je veliko otrok tiu-di v tako imenovani črni raji. Po nepopolnih podatkih j& je vsaj 70. Te otroke oddajajo v oskrbo dnjgam starši sami. Starši kakor tudi rejniki M po zakonu moraJi 6bvestitl skrbstvene organe pri ob^n-ski skupščini, kdo skrbi za otroke. V večini primerov tega ne napravijo, zato nad temi obroki ni pravega nadiao-ra. Socialnovarstvena slvdtoa domneva, da je zanje verjetno dobro poskrbljeno, ker ne sliši pritožb niti od šole niti od državljanov. Pa kljub temu ne bi bilo odveč, če bi v prihodnje to upoštevali. RESNI NAČRTI ZA SKORAJŠNJO MODERNIZACIJO Ime je za podjetje kakor izkaznica Brez kvalitetnih izdelkov si ga ni mogoče pridobiti — KOVINARSKA je uspela — Že sprejema naročila iz tujine — Najboljšo prihodnost sl obeta od industrijske opreme in polizdelkov za industrijo KOVINARSKA v Krškem je prišla lako daleč, da si ustvarja trdna tla tudi zunaj meja. Močno teh nično kooperacijo je tovarna navezala s svetovnozna-no tvrdko za izdelovanje asfaltnih baz WIBAU v Zahodni Nemčiji Takšna baza Je t>ila razstavljena na pomladanskem velesejmu v Zagrebu. KOVINARSKA je dobila pri firmi WI-BAU priznanje za izredno kakovost teh objektov in bo tudi v prihodnje delala zanjo. Tovarna ne bo več dolgo ostala na tej stopnji in pri tem obsegu. Svojo proizvod njo bo modernizdrala, ker vidi kolektiv v tem edino pot do zmanjšanja stroSkov in večje produktivnosti. To pomeni, da bo delavec potem več dobil. Prva etapa modernizacije bo končana Januarja prihodnje leto. Ek) tega časa namerava tovarna zaposliti Se nekaj inženirjev. Letos je KOVINARSKA pre-vzela zahtevna naročila. Sem sodi izdelava devetih rezervoarjev za kisik, visokih po 22 metrov. Naredili so jih za jeseniško železarno in jih že montirali. Trenutno delajo krški kovinarji jekleno konstrukcijo za prizidek stolpnice na Trgu revolucije v Ljubljani. Težka bo nad 700 ton. Za kranjsko tovarno SAVA končujejo 450-tonSki objekt. Naročniki kovinskih konstrukcij so Se NOVOLES iz Novega mesta, MEHANO TEHNIKA iz I?>ole in drugi. V p(xljetju izdelajo razen tega ogromno opreme za zagrebško kemično industrijo za KARBON in CHROMOS Podnice za rezervoarje so še vedno zelo iskan izdelek. Stroji tečejo neprestano v dveh izmenah, ker dobivajo zanje toliko naročil. Dela je letos nasploh dovolj, zato jim ni težko dosegati plan. Do^ konca leta bodo ustvarili za 26 milijonov dinarjev vrednosti. J. teppev KRŠKE NOVICE ■ r.\Vll.M)N /A rKOUA.H> KMKTIJSKIII .STRod sabljarvjo invalidne ^ Kamniku, kjer lahtcvajo narjev na mesec. Tom se uči kUca samo cn mladinec VESTI IZ KHŠKK OUČINE St" 30 (1009) ★ v KOVINSKEM PODJETJU SEVNICA NAMERAVAJO: Z dežja pod novo streho Razmere za delo so nevzdržne - Edinj izhod: novi proizvodni prostori - Sodelovanje s STT je uspešno Polletna bilanca v Kovinskem podjetju Sevnica je kljub nekaterim težavam uspešna. V podjetju je trenutno zaposlenih 48 delavcev v proizvodnji. 12 pa v upravi; 80 odstotkov je kvalificiranih in Izbira hladilnikov v trgovinah ELEKTROTEHNE v SevTiici in Krškem Imajo vedno na zalogi raznovrstne hladilnike domačih in tujih proizvajalcev. Od doma-Cih je najcenejši absorpcijski hladilnik znamke HIMO, ki stane le 893,20 din. V oheh trgovinah dobite tudi nov izdelek GORENJA, to je 230-litrski hladilnik na kompresor; stane 1-823 din. Med o-stalimi znamkami hladilnikov priporočamo HIMO (130 1), OBODIN (135 I), ZOPPAS (130 l), TGNIS (140 1), IGNIS (170 1). IGNIS (230 1) in druge prav tako poznane in kvalitetne kompresorske in absorpcijske hladilnike. (PO-E) v LISCI kolektivni dopust V se\Tiiški Lisci Imajo delavci v proizvodnji od 8. julija do konca meseca kolektivni dopust V tem času bodo prepleskali proizvodne pro&tore. očistili okna in opravili še druga vzdrževalna dela. tako da bo proizvodnja v začetku avgusta spet nemoteno stekla. Dopolnitve so upoštevali OdtK>miki so sp-rejeli odlok o pogojih in merilih aa uporabo sredstev, zbra-niii za gradnjo in popravilo stanovanj udelež^cev NOV. Upoštevali so tudi nekaj dopolnitev, ki jih je predlagala ZZB Sevnica, vendar sanio tiste, ki so v .sikladu z republiškimi predpisi. V otoćinl je 213 nerešenih stanovanjskih problemov. Peskokop je razlaščen Zaradi javnega pomena Je občinska skupščina razlastijo peskokop pod Skrovni-kotn. Odslej ge bo uporab-l(jala krajeivna skttpnost Tr-žiSče. priučenih. Izdelujejo jeklene konstrukcije in različne izdelke iz pločevine. Poslovno sodelovanje s Strojno tovarno Trbovlje je dobro, tako da ni bojazni, da bi zmanjkalo dela. Kolektiv se že vse od nastanka bojuje z drugačnimi težavami. Pod streho imajo samo dve delavnici, vsa druga dela pa morajo opravljati na prostem. Odvisnost od vremenskih razmer povzroča s povečano proizvodnjo tudi vedno večje težave, kajti rokov se je treba vendarle držati. Samo delne izboljšave ne bi zadoščale, potrebna je celotna rekonstrukcija. Podjetje že nekaj časa išče primemo lokacijo za nove prostore. Najboljša bi bila vsekakor na levi strani industrijskega tira pri obratu 2£^a. Ta prostor je že dvajset let namenjen za industrijsko izgradnjo, saj je možna uporaba vseh komunalnih naprav, zlasti pa industrijskega tira. Ce bi se kazale potrebe, bi se lahko v prihodnje še razširjali, saj je prostora dovolj. Vlogo so že poslali Kopitarni. Ta je pripravljena oddati prostor, potreben je le še sklep delavskega sveta. Po Vlom v trgovino v noči od nedelje, 13. julija, na ponedeljek je Nedfeljko Mirkovič iz (Somjega Zalu-kovnika pri Tuzli, delavec pri elektrifikaciji proge, vlomil skozi steklena vhodna vrata v F>oslovalnico Tekstil pri železniški iMStaji v Sevnici, Odnesel je večjo količino raznega blaga. Vlomilec je bil precej predrzen, saj je trgovina ob prometni cesti osvetljaia, v bližnji kolodvorski restav. raciji pe je bilo v tem času precej gostov. Mirkovič Je v priporu, zadevo pa so izročili crfcrožne-mu sodišču v Novem mestu. končani rekonstrukciji bi, kot predvideva razvojni načrt, zaposlili 80 novih delavcev. Celotni dohodek bi znašal 600 milijonov Sdin, skladi pa bi narasli na več kot 40 milijonov Sdin. Graditi bi pričeli takoj, vendar je vprašanje kreditiranja še odprto. Strojna tovarna iz Trbovelj se zelo zanima za razširitev proizvodnje, ker so potrebe dovolj velike, ne more pa ničesar investirati. V podjetju pričakujejo, da jun bo kdo pomagal prebroditi začetne težave; zlasti računajo na občinsko skupščino. J. KR2IC Težave z lokacijo Mizarska zadruga iz Sevnice si s proizvodnjo stilnega pohištva krepko utira pat naprej. V poslovnem sodelovanju s Slovenijalesom iz Ljubljane namera^'a marca prihodnje leto graditi nove prostore v bližini sedanje tovarne. Z lokacijo bodo težave, ker bodo p>otrebni dodatni stax)ški za premestitev nekaterih komunalnih naprav. Prestavitev ceste bd jih veljala 25 mili^nov starih din; druga možnost je prestavitev črpališča za vodovod, ki bi stala 15 milijonov starih din. Tretja rešitev, ki bi bila za celotno gospodarstvo še najbolj primerna, pa je, da bi prispevali del denarja za graditev novega, 7 km dolgega vodovoda iqpod Lisce. Nov vodovod iz črpališča, ki ga opazuje\jo že tri leta in ki daje 10 litrov vode na sekundo, je piredvideo tudi v novem urbanističnem načr-bd. Upravičene zahteve občine železnica bi morala več storiti za varnost občanov — Predpisi ne dovoljujejo prehodov na postajnem območju Ndhče ne dvomi, da je elektrificirana proga za Sevnico velika pridobitev. Kori Dober zaslužek Kmetijska -^Klruga v Trebnjem je letos odkupila 1636 kg borovnic drt^e kivalite-te, 1156 kg lisičk, 120 kg lipovega cvetja in 20 kg suhih gob. Nabiralci, večinoma otroci, so tako iztržili 10-290 dinarjev. Borovnice in "lisičke je odkupovalo Slovenija-Sadje, Lipovo cvetje pa portoroška Droga. Nove odboj'ne ograje Cestno podjeto« je te dni postavilo ob asfaltni cesti ;z Trebnjega do Slovenske va si odbojno ograjo v skupni dolžini približno 950 m. Odbojna ograja je potrebna, ker je na cesti precej ovinkov, zl€isti pa je nevarno ob pK>ledici. RAZGLAS SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA, oddelek za občo upravo in družbene službe, išče rejniške družine, U Imajo bivalUče v okolišu nutiičnega urada Sevnica in bi sprejele v varstvo šoloobvezne otroke xa šolsko leto 1969-70. E*rijave sprejemajo na sedežu občine, soba št. 6. Plačilo rejnine po dogovoru. SVET ZA URBANIZEM, KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE PRI OBČINSKI SKUPŠČINI TREBNJE obvešča vse občane in delovne organiza cije, da bo v smislu 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67) JAVNO RAZGRNJEN osnutek zazidalnega načrta individualne stanovanjske gradnje za predel »Roje 11« na Mirni Osnutek načrta bo razgrnjen 30 dni, računa joč od dneva te objave, in sicer v pisarni referenta za gradbene zadeve in urbanizem pri občinski skupščini Trebnje vsak ponede Ijek in sredo od 7 do 15. ure. Predlog zazidave bo razgrnjen tudi na krajevnem uradu na Mirni vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do 15. ure, ob sredah pa tudi od 1^. do 19. ure. Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave o razgrnitvi. Svet za urbanizem, komunahic in stanovanjske zadeve pri občinski skupščini Trebnje ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE S KANALIZACIJO Ne prispevek, temveč odškodnina! Mestni standard in podeželske cene ne gredo skupaj - Uvesti bo treba kanalščino - Zagotoviti bo treba stalen vir dohodkov in jih združiti v sklad vih ^cevovodov nujna, bi bilo ski, vendar bi \)ilo možno tudi Ritem življenja lu-banizira-nih naselij vse bolj prodira tudi na podeželje. Naselja rastejo, vzporedno tudi najnujnejše komimalne naprave, toda pti kanalizaciji se kot po pravilu vse ustavi: ni denarja. »2elimo si splošni standard, mestno življenje in podeželske cene, to pa ne gre skupaj,« je pripomnil odbornik na zadnji skupščinski seji, ki je temu vprašanju od merila precej časa. V večjih naseljih v občim Trebnje je blizu 5 km cevovodov kanalizacije, zgrajenih pred več leti, ko se naselja še niso tako hitro širila, zato danes več ne zadoščajo. Ra zen tega jih še nihče redno ne vzdržuje in čisti. Vzrok: v ta namen se nikjer ne zbira denar, niti od porabnikov ne, na majhno proračimsko blagajno pa tudi ni mogoče računati. Ker je potreba pK) vzdr ževanju starih in graditvi no- treba razdrobljena sredstva zbrati takoj in naenkrat. Z določitvijo stalnih virov dohodkov bi bilo primerno oddati kanalizacijske naprave v upravljanje kakšni gospodarski organizaciji. Razumljivo je, da bodo morali največ denarja prispevati uporabniki sami kot kanalščino, to je odškodnino za uporabo kanalizacije, v katero bodo všteti stroški vzdrževanja in obnove. Graditev novih kanalov bi morali še vnaprej financirati investitorji objektov, ki se na novo priključujejo na kanalizacijo, plačevati pa bodo morali seveda tudi priključno takso. Vsa omenjena sredstva in še del prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter dotacije iz proračuna bi kazalo združiti v sklad. Denar, zbran iz posameznih virov, bi bil lahko še vedno strogo namen- SEVNIŠKI PABERKI ■ £ACM)IUAN1 IZVAJALCI URAD-fENiH DEL. Na obCimko skup- so prispelo štiri ponudbe ** gradnjo otroškega vrtca v Sev-vendar Je nsjugodnejio po-^>dbo poslalo Gradbeno podjetje * Zagorja, Id bo tako v Sc^ci Kradilo Še on obJpre-mi in vključevanju niladih v te humane organizacije. Po uvodni slovesnosti je Franjo Bulc, predsednik občinske gasilske zveze in pokrovitelj prireditve, predal ključe novega avtomobila Šoferju Ignacu Kraševcu, po krajšem kulturnem programu pa je krstil avtomobil s pristnim dolenjskim cvičkom. Ob koncu je 69 darovalcev, botrov novega vozila sprejelo diplome, posebna priznanja pa je prejrio tudi 9 zasluženih gasilcev domačega društva. Ob prazniku je tajnik dru-štAra Maks Kurent za naš list povedal: »Zaradi slabega prevoza je bUo gašenje doslej oteženo. Novi avtomobil nam bo v veliko pomoč. Ustanoviti nameravamo tudi ženski odsek. Želimo, da bi v društvo v čim večjem številu vstopali mladi.« J. KRŽIO časovno prelivanje glede na potrebe. Z ustanovljenim skladom bi bilo lažje izločati del denarja za oročanje pri banki, na osnovi česar bi najemali kredite. Z združenimi sredstvi bi se bolj združevala tudi ureditvena dela, to pa je veliko cenejše kot izvajanje vsakih del posebej. .1. KR2IC Zasedba v zdravstvenem domu v zdravstv«iem domu Trebnje je tr«iutno zaposlenih 25 delavcev: zdravnik specialist-pediater, trije zdravniki splo-ške prakse, dva zobozdravnika, višji dentist, dve višji nie-dioinski sestri, tri medicinske sestre s srednjo šolo, dva zo-botehnika, tri babice, laborant, štiri bolničarke in tri zobne asistentke. Pol^ teh, ki so z zavodom v rednem delovnem razmerju, delajo dopolnilno še ginekolog v dispanzerju za žene, ftiziolog v dispanzerju za tuberkulozo in pljučne bolezni ter okulist v okulistični ambulanti. Razlastitev je utemeljena Strelsika družina Franc Krese-Coban iz Trebnjega bo uredila v Prapročah strelišče na skuiMii površini 20.24.5 kv. m. Z dosedanjimi lastniki je bila sklenjena menjalna pogodba. So^asja niso mogli doseči le z enim lastnikom. Ker je ureditev strelišča nujna za nemoteno delo občinske strelske zveze, pa tudi za opravlG4uxje nalog oddelka za narodno obrambo, je občinsika skupščina na za-dUiji seji ženila, da je ureditev skladišča splošnega pomena, zato bo treba sporno parcelo rac&lasftiti- TREBANJSKE IVERI ■ VKSKIJK TREBANJSKIH kopalcev, ki so letos dobili novo kopališče na Temenici, se polagoma spreminja v nejevoljo, kaj-U voda je loko umazana, da marsikdo raJSi ostane na suhem. Na dnu bazena se je nabralo skoraj pol metra blata, na nekaterih mestih pa med plošCami že raste lo-čevje. Ce novo kopaliSĆe ne zadovoljuje niti domačinov, verjetno tudi turistov ne bo. ■ DELAVCI MODNIH oblačil imajo od prvega do radnjega Julija kolektivni dopust. Vsak ga bo preživel po svoje. Delajo samo tisti, ki so se v obratu zaposlili po februarju. ■ MARSIKATERA pikra je tc padla na račim avtobusnega voznega reda^ Domačinom Je lažje, saj 80 nanj enostavno ne zanesejo in sl raje polSCeJo drugje točnejše Informacije. Marsikotere-mu tiikJcu pa je že prekrižal račune. Ce nihče ne skrbi zanj, bo Se najbolje, da ga odstranijo. ■ KRVODAJALSKE akcije, ki Je bila v torek, 15. Julija, se je udeležilo v Trebnjem 54 občanov. ■ S SADJF:M in zelenjavo je Trebnje te dni dobro zaloteno. Lepe breskve in hruftke pripelje večkrat tudi n^ zasebnik iz Nove Gorice. ■ V MOTELU PUTNIK ob avtomobilski cesti imajo vseh deset prenočišč vedno zasedenih, tako da morajo turisti iskati pre. nočisča tudi pri zasebnikih. Največ jo tujih gostov, predvsem Nemcev in Avstrijccv. 30 (1U09) if Potrjen tržni red Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji potrdila tržni red za tržnico v Kočevju, ki med drugin» predvideva, da se kazinuje z denarno kaznijo do 20 <1in med drugim; kdor prodaja blago izven stalnih tržnih prostorov brez dovoljenja krajevne skupnosti, kdor prodaja blago izsven veljavnega tržnega časa, kdor ne vzdržuje reda in snage na svojem tržnem pros*^jru, kdor prodaja blago s ta^itd. Kontracepcija se uveljavlja Kontracepcija oziroma načrtovanje rojstev se v kočevski občini vedno bolj uveljavlja. Tako je bilo v letu 1967 poslanih s posredovanjem dispanzerja na komisijo za splav 107 žena, lani pa le še 77. Vendar prihaja pred komisijo za splav iz leta v leto več neporočenih mladih deklet, ki še nimajo poklica ali hodijo v šolo in nimajo pogojev za osnovanje družine ali za vzdrževanje otroka. I OB 40-LETNICI GD DOLENJI LAZI ^ v> ^ Odprli so prenovljeni dom gasilcev v Dolenjih Lazih so svečano proslavili 100-letnico slovenskega gasilstva in 40-letnico dela svojega prostovoljnega gasilskega društva Podjetje OPREMA iz Kočevja je pred kratkim na švedskem kupUo za 280.000 din nov stroj za varjenje platna, kakršnef^a doslej še ni v Jugoslaviji. Ta stroj jim je omogočil, da dajejo zdaj ta svoje ponjave 5-let-no garancijo (z ozirom na premočljivost in troluiobo), medtem ko so jo dajali prej največ za leto dni (Foto: Primc) S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE Beg iz občinske uprave v Kočevju Zaradi majhnih osebnih dohodkov, ki so bili celo manjši kot lani, je več zaposlenih na občinski upravi in na sodišču iskalo delo drugod - Osebni dohodki uprave, sodišča in tožilstva izenačeni s šolstvom Občinska uprava Kočevje, občinsko sodišče in javno tožilstvo so dobili za svoje delo letos manj denarja kot lani, zaradi česar je precej zaposlenih v teh službah začelo iskati delo drugod. Občinska skupščina je na svoji zadnji seji že sprejela sklep, da bodo zaposleni v teh službah dobili za svoje de lo denar po istih merilih, kot veljajo za šolstvo. Vse pa kaže, da je občinska skupščina sprejela ta u-krep nekoliko pozno, saj so si nekateri zaposleni v teh službah že našli delo drugod, nekat«ri se za nove zaposlitve še dogovarjajo, nekateri pa kljub zadnjemu ukrepu in zvišanju osebnih dohodkov še vedno iščejo delo drugod. Z nedavnim rebalansom občinskega proračuna bodo 'ti kolektivi dobili denar po istih merilih, kot veljajo za šolstvo, se pravi, da bodo dobili dodatno še 94.182 din (občinska uprava 82.622 din, občinsko sodišče 9336 din in javno tožilstvo 2224 din). Ko so nfi zadnji seji občinske skupščine o tem razpravljali in odločali, je predsednik občinskega sedišča Julij Plut odbornike opozoril, da je nekje v izračunu napaka in da bo občinsko sodišče kljub temu dodatnemu zvišanju dohodkov še vedno dobilo premalo. Sodišče bi moralo dobiti razen predvidenih 9336 din še 14.416 din, da bo res izenačeno s šolstvom. Odborniki so sklenili, da je treba napako, če se je res zgodila, popraviti in dati sodišču tisto, kar mu pripada. Na seji občinska, skupščine Na letovanje v Rovinj Okoli 50 otrok iz kočevske občine bo letovalo od 25. julija do 8 avgusta v Rovinju. Oskrlmi dan bo veljal 20 din, vendar bodo starši plačali le polovico, drugo polovico pa delovne organizacije, v katerih so starši zaposleni. Za otroško kolonijo je bilo prvotno prijavljenih 114 otri*, vendar nekateri ne morejo letovanje zaradi tega, ker starši ne morejo plačati, nekateri pa tudi iz drugih vzrokov. Zaradi pomanjkanja denarja si ne morejo privoščiti letovanja predvsem otroci upokojencev. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ KOOEVSKI ALI PARTIZANSKI ROG, kaj je bolj prav? Večkrat beremo v časopisih, da ]b Baza 20 v Partizanskem Rogti. Verjetao Kočevski Rog še ru uradno preimenovan v Partizan skega. Posamezni dopisniki prehitevajo stvarnost in tako ustvarjajo zmedo. Za Kočevski Rog vsi vedo, saj je tako vpisan v vseh publikacijah, raznih arhivskih dokumentih, na z«mljevldih, sped-' alkah in drugod. Ce zdaj ^ kdo vabi na izlet v ParUzaoski Rog ali piše^ j.® W1 v Partizanskem SSSU meM, potem bo marsi-koo ugibal, kje pravzaprav ta Rog ^loh je. ■ ■ ■ OBČINSKI PRAZNIK bo že čez dobre tri mesece, samo pravočasno priprave nanj pa bodo zagotovilo, da bodo proslava In razne prireditve potekaje v redu. Nekatera društva so že začela razpravljati o prireditvah za praznik. Tako vemo, da bo takrat več Športnih tekmovanj, telovadna akademija, niunizmatična razstava, medobčinska filatelistična razstava, predvidena pa Je tudi otvoritev nove trgoviie hiše NAMA. ■ ■ ■ BOGASTVO SO gozdni sadeži, nekateri trdijo in pdšejo celo, da so neizčrpno bogastvo, KOČEVSKE NOVICE vendar le v primeru, če so — obrani. Gozdnih sadežev je v ko-čev^h gozdovih veliko, vendar letos nismo opoaili tako oirgani-ziranega obir^a kot pretekla leta. Vsak Jih nabere le zase, za prodajo pa ne. Borovnic je na kočevski tržnid le malo, in Se te prinesejo dekleta iz Ortneka in Slemen. Zelo malo meščanov se ukvarja tudi z redrum nabiranjem zdravilnih zelišč, čeprav bi 9» s tem pnisluiil marsikuk dinar. Tako ostaja bogastvo v gozdu. ■ ■ ■ PRAZNE SO kočevske ulice. Precej družin je odSlo no letni dopust na vse strani, največ pa seveda na morje. Zvesti obo ževaloi Kolpe so o^li na dopust y Dol. Na krajSe izlete se odpravijo domačini zelo radi na Mestni vrh, kjer je planinska koča. V mestu tudi ni videti tujih turistov. Največ tujcev se zadrži v Kočevju le dan ali dva. ■ ■ ■ VIŠJE CENE frizerskih storitev Je pred kratkim odobrila občinska ^upščlna. Odobrene cc, ne so v glavnem enake, kot so' Jih predlagali frizerji. Cene so spremenjene za moSko in žecisko stroko. ■ ■ ■ ZAHV.^ILO SE JE, in sicer pismeno, podjetje AVTO KOČEVJE gostinskemu podjetju HOTEL PUGLED za hitro in dobro postrežbo na proslavi 20-let-nlce AVTA. V zah\^d so posebej poudonlli, da so bili s postrežbo zadovoljni tako člani rx]ihovega kolektiva kot gostd, ki so priili na proslavo tu^ iz drugih republik in držav. je bil sprejeti tudi predlog o osebnih dohodkih delavcev v upravi občinske skupščine, na občinskem sodišču in javnem tožilstvu. Spodrsljaj trgovine Julka Hering iz Kočevja Je povedala, da je v tednu dni večikrat vprašala v ti^ovini »Železnina« aa ceno premoga kosovca, vendar je zvedela le za ceno kookovca. V trgovini »Tehnika« pa so ji v mesecu dni večkrat povedali točen datum, kdaj naj pride po moped, a ga še danes ni dobila, zato ga je naročila v Ljubljani. Podučili so jo le, naj bi moped kupila pozimi, ko jih je dov^j. __ Komercialni TRGOPROMETA Herman Struna je na naše vprašanje, kako je s ceno premoga in mopedi, odgovoril, da v »Zelez-ninin že vedo za ceno kosovca, stranki pa je niso povedali, ker takrat te niso vedeli, do kdaj je premog po nižji ceni. Mop^ov poleti res ni dovolj. Strani pa obljubi trgovina le na podlagi obljub, ki jih sama dobi od svojih ljubljanskih in drugili dobaviteljev. Ce dobavitelji obljub ne dr-is, jih tudi »Tetaka« ne moro. Nepoznavanje cen blaga in ne-is5)olnjene obljiibe trgo^rtnl ver-jeano niso v čast. Vedno manj rojstev v kočevski občini je bilo leta 1960 rojenih 344 otrok, leta 1966. 283 otrok, leta 1967 237 otrok in lani 263 otrok. V teh številkaii so všteti le živi otroci. Hkrati Je v zad-r\jih sedmih letih občutno padla tudi umrljivost otrok do enega leta starosti, in sicer na 3,8 odstotka od prejšnjih skoraj 6 odstotkov. Umrljivost upada zaradi uspešnejšega preventivnega dela zdravstvene službe in zdravstvenega prosvet-Ijevanja občanov. Nov vzgojnovar-stveni zavod Na nedavni tribuni, ki jo je sklicala krajevna skupnost Kočevje-mesto, so se prisotni občani odločili, naj bi novi vzgojnovarstveni zavod stal med Rinžo in Cesto na stadion. Novi zavod bo pred-vidoiiaa dograjen že 1971. Veljal bo 2 do 2,4 milijona din in bo lahko sprejel v varstvo 200 otrok. Njegovo gradnjo bo finansiral svet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti. Za gradnjo so se v Kočevju omočili zato, ker je sedanji zavod premajhen, pa tudi njegovi prostori niso primerni. Prostovoljno gasilsko društvo Dolenji Lazi pri Ribnici je z veliko svečanostjo 13, julija proslavilo 100-letnico slovenskega gasilstva in 40 letnico svojega dela. Ob tej priložnosti so odprli prenovljeni dom gasilcev in družbeno-političnih organizacij, priredili gasilsko parado in podelili priganja zaslužnim gasilcem. Na proslavi je govoril pokrovitelj slovesnosti, predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abrahamsberg. V svojem govoru je posebno poudaril, da dosegajo razne oblike samouprave največje uspehe prav v krajih, kjer so oziroma so bila gasilska društva, kulturna društva, živinorejske zadruge in podobne organizacije, ki so že od nekdaj volile svoja vodstva in kritično presojale svoje delo. Prav območje Laz, Brega in Zapuž je eno tistih, kjer Cene v Kočevju in Ribnici Kočevje: Ribnica: Ccena v din za kg) dobiva krajevna skupnost res pravo obliko dela. Krajevna skupnost, organizacije in gasilsko društvo zgledno sodelujejo, enotno nastopajo in zato dosegajo tudi uspehe. Takih uspehov pa ne dosegajo tam, kjer vsaka organizacija in društvo dela po svoje. Nadalje je obvestil prisotne, da občinska skupščina pričakuje od vseh gasilskih organizacij jeseni pomoč pri organiziranju enot civilne zaščite, in sicer enot prve pomoči, veterinarske prve pomoči, tehničnih enot, enot za razstrupljevanje itd. Organizacija teh enot, v katere naj bi pogumneje vključevali tudi ženske, je potrebna za primer morebitnih naravnih nesreč ali vojne. Za preureditev doma gasilcev in družbeno-političnih organizacij so gasilci in občani zbrali 15,615 din in opravili nad 1300 prostovoljnih delovnih ur. Za preureditev doma so porabili nad 22.700 din. Za pomoč sp zato zaprosili še KGP in občinsko , skupščino. Pri domu nameravajo dograditi še gasilski stolp. krompir 0,85 1,05 sveže zelje 1,90 • 2.00 ohrovt 2,20 2,50 fižol v zrnju 5,20 in 7,05 6,00 stročji fižol 2,80 3,00 kumare 2,60 2,60 čebula 2,10 3,10 česen 7,00 18,00 solata 2,30 2,50 paprika 4,60 4,80 paradižnik S.M 3,10 rdeča pesa S,20 2,10 korenje 3,80 4,60 I>eterŠlj 6,00 7,00 cvetača 4.50 4,00 jabolka 3,80 4,00 hruške 3,20 — marelicc 3,80 3,90 breskve 4,80 4,50 limone T,30 6,60 banane 6,20 6,40 ringlo 4.80 5,00 jajca (cena za kos) 0,48 in 0,63 0,67 z otvoritvijo prenovljen^a doma gasilcev ^ prosto* voljno gasUsko društvo Dolenji Lazi pri Ribnici do* stojno proslavilo 40-letnico svojega obstoja in 100-let* nico slovenskega gasilstva (Foto: Mohar) Glasbena šola nepogrešljiva Učenci so sodelovali na 20 javnih nastopih Izzveneli so akordi zadnjega javnega nastopa učencev ribniške glasbene šole, na katerem so učenci pokazali, česa so se med šolskim letom naučili, 2e po ploskanju poslušalcev lahko isodimo, da je špla dobro opravila svoje delo. Glasbena šola Ribnica obstoji že šest let. Pravkar minulo šolsko leto je uspešno zaključilo 72 učencev izmed 100, kolikor jih je ob koncu leta ostalo v Soli, dvanajst pa jih je med letom prenehalo obiskovati šolo. Ocenjevanje je bilo letos precej strožje kot prejšnja leta. Za naslednje šolsko leto se je že vpisalo 81 učencev (63 starih in 18 novih). Vpisovanje še traja, zaključeno pa (k) v začetku septembra. Razveseljivo je, da se v glasbeno šolo vpisuje iz leta v leto več delavske tn kmečke mladine. Glasbena Šola postaja vedno bolj nepogrešljiv sestavni del družbenega življenja v občini. Samo v preteklem šolskem letu so učesici te Sole sodelovali na 20 javnih nastopih. Nekateri so bili sa- Novi kritizirajo stare Novi odborniki občinske skupščine Ribnica z območja Sodražice so na zadnji seji zelo kritizirali stare odbornike s svoj^ obmi^ja, predvsem zaradi uvedbe prispevka za uporabo mestnega zemljišča za Sodražico in zaradi nekaterih drugih zadev. Upajmo, da bodo sedanji odborniki iz Sodražice delali tako, da jim odborniki, ki jih bodo čez štiri leta zam^all, ne bodo Imeli česa očitati. mostojni, drugi pa skupno z osnovnima šolama Ribnica in Sodražica, pevskim zborom IX)NCAR iz Dolenje vasi in družbenoipolitičnimi organizacijami. ■ ■ ■ MRT\'ASNICO BO PRE UREDILA krajevna ^upnost Sre-U Gregor. Denar, ki ga bodo potrebovali za ta d^, so £e zbrali, ■ ■ ■ HRUdKE SO LANI izredno dobro obrodile. Kmetje so ia precej tega sadja skuhali žganje. Nekateri so ga skuhali tudi po 100 litrov in več. PiijaCe je bilo dovolj, zato jo Sla težko v denar in je imajo v marsikateri hifii v Ribniški ^lini Se vedno dovolj. Letos hruSk ne bo, zato pa bo Ja^ bolk ve6. Zaskrbljeni zaradi ceste Za asfaltiranje ceste proti Sodražici ni zagotov* Ijen ves potrebni denar — Občani razočarani Preostali fitJrJe kilometri maka damske ceste od 21ebl6a proti Sodražici bi morali biti po planu asfaltirani do 15. avgusta lotos. Pred.stavniki občinske skupSčlne in občani ob tej cesti pa se vprašujejo, če bo cesta lahko do roka asfaltirana oziroma če bo sploh letos asfaltirana, ker Cestno podjetje Novo mesto Se ni začelo a pripravljalnimi deli. Upravni odbor republiškega cestnega sklada namreč Se ni v oelotl zagotovil denarja, da bi izvajalec del Cestno poletje Novo mesto lahko pričelo z a^altiranjem. Prav zaradi asfaltiranja in sve- čax» otvoritve te nove ceste je bila preložena proslava Notranjskega odreda s 6. julija na 90. in 31. av- -gust. Zdaj pa je veliko vpraS^e, če bo cesta sploh do konca avgusta asfaltirana. Občina Ribnica je med tistimi slovenskimi občinami, ki imajo imen občine Kočevje najmanj as-faltiranili cest. Vendar kljub temu od leta 19G3, ko jc bila modernizirana kočevska cesta, ni pritiskala na republiški cestni sklad za denar. Prednost so pustili drugim občinam, zdaj pa pravijo, da je že čas, da bi dokončali asfaltiranje ceste proti Sodražici. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ NAJBOUSA VINA imajo v gostilnah »Klun« v Zlobiču in »TomSič« v Goriči vasi. Tako vsaj trdijo tisti, ki se razumejo na dobro kapljico. Priznati pa moramo, da točijo dobro pijačo tudi v nekaterih drugih gostilnah, na primer pri Oampi v Sodražici, Ulčarju v Ribnici, v novi gostilni v 2i-maricah in Se nekaterih, ljudje hočejo za svoj denar dobro pija- Sklepali bodo zakonske zveze Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji pooblastila za sklepanje zakonskih zvez naslednje občinske odbornike: Ivana Lavriča In Jožeta Moharja za območje Loškega potoka, Gvida Čarmana In Ivana Vesela za območje Sodražice ter Boga Abrahamsberga, Franca Tr-dana in Mileno Borovac za območje Ribnice. ĆO. s toplimi jedili postrežejo goste predvsem v gostiščih v večjih krajih. Podeželske gostilne nudijo predvsem mrzla Jedila, vet^ar so tudi tu izjeme (gostilna Knxc v Bukovici TomSič v Goriči vas! in Se kakšna). ■ ■ ■ PODOBO HId in njihove okolice bo avgusta occmjevala po sebna komisija Turističnega dni-Stva Ribnica. Kot že nekaj let bo tudi letos komisija podelila last< nikom oziroma stanovalcem hli, ki bodo naJlepSe (urejena pročelja, cvetje na oknih, urejena okolica, 1^ vrt) denarne nagrade in pismena priznanja. Turistično društvo se Se ni odločilo, koliko nagrad in pohval bo podelilo, vendar je za te" namene lie rezerviralo 800 din. ■ ■ ■ SENČNIKE SO POSTAVILI na pločnik pred zadružni bife. Zamisel Je dobra. Vročina že dobro pritiska, zato je prijetno sedeti pod pisanimi senčniki in piti osvc^lno pijačo. mm Pšenica je na črnomaljskem območju požeta. Zadružni kombajn je pretekli teden žel najprej v Gribljah pri zasebnikih, potem na zadružnih njivah na Lokvah (na sliki). V tem delu Bele krajine je pšenica dobro rodila. Na zadružnih površinah cenijo pridelek na 35 do 40 q na hektar, (Foto: Ria Bačer) V vsej občini le 70 otrok v vrtcih Pred kratkim je občinska skupščina Črnomelj sprejela petletni program razvoja otroškega varstva - 615 predšolskih otrok bo že v letu 1970 nujno potrebnih varstva, toda ... denarja ni! Trenutno je stanje otroškega varstva v črnomaljski občini zelo slabo. V Adlešičih je 58 predšolskih otrok, v Črnomlju 632, v Dragatužu 86, v Semiču 216, v Starem brgu 23 in na Vinici 146, skupaj 1161 otrok. Od teh pa jih samo 70 obiskuje varstvene ustanove. Vrtec obstaja samo v Črnomlju in ga obiskuje 50 otrok ter od lani v Semiču, kjer je okoli 20 cicibanov. Po podatkih socialne službe pa je zaradi zaposlenosti staršev ali socialne ogroženosti 615 otrok takoj potrebnih varstva, številka je znana, obdelana v programu razvoja otroškega varstva, a ni možnosti, da bi naenkrat lahko Predsednik občini^e skupščine Črnomelj inž. Martin Janžekovič je na nedeljskem slavju na Vinici izročil odlikovanja zaslužnim ^dikalnim delavcem, ki jih je odlikoval predsednik republike. Red dela z zlatim vencem je prejel Lojze Stariha, red dela s srebrnimi žarki Milan Simec, red zasluge za narod s srebrno zvezdo pa sta dobila Franc Kos in Matija štrucelj (na sliki). (Foto: R. Bačer) Od tekstilnih tovarn prejemamo stalno v razprodajo razno tekstilno blago in konfekcijo po znatno znižanih cenah. O tem se prepričajte v poslovalnici: Oe/e/e/?s/#7.. ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR ■ GORNiO PLAST ASFALTA ■ PODRUŽNICA SDK V CR-Je novomeško cestno podjetje za- NOMUV seje 16. JiiliJa preselila delo polagati od Vlnicc proti Cr- v bivše upravne prostore podjetja nomlju. Vrhnja plast bo kmalu Potrošnik. Tako t Ulici Mirana položena do Nerajca, ki Je nekako \jarca, kjer Je baiAa poslovala vsa na pol poti. Akoda, da zaključnih leta po vojni, bančmh uradov ni toliko p>ovečali zmogljivosti varstvenih ustanov. Novih vrtcev program raav'O-ja otroškega varstva tudi v naslednjih 5 letih ne predvideva nikjer drugje kot v Črnomlju in v Semiču, kjer je razvita industrija. Vrtca v teh dveh krajih pa nameravajo povečati, tako da bo v čmo-malj&ki varstveni ustanovi leta 1975 vsaj 100 otrok, v Semiču pa 50. Varstva za šolske otroke s celodnevnim bivanjem v šoli doslej niso nikjer imeli. V občini je 2.700 šoloobveznih otrok, od teh se jih polovica vozi ali hodi v šolo nad 4 km daleč. Za okoli 600 otrok je občina že organizirala prevoz, v naslednjih letih pa bodo poskrbeli že za prevoz okoli ^ šolarjev s področja Dragatuša in Vrčic- Celodnevno bivanje v šoli bo v pri hodnjih letih le zaživelo, saj piše v programu, da bo takega varstva v Cmom’.ju, Dra-gatušu, Semiču in na Vinici deležnih okoli 100 otrok. Napredovale bodo tudi male šole. že prihodnje leto bo po programu obiskovalo male šole 312 otrok. Pouk za otroke, ki gredo v pni razred osnovne šole, bo organizirali na vseh osnovnih šolah za vse malčke in po enakem programu. Kar zadeva prehrano šolskih otrok, je v programu rečeno, da bMo od leta 1970 dalje prejemali tople malice vsi šoloobvezni otroci. Otrokom iz socialno ogroženih družin bodo malice dajali breaplačno jazen tega pa še enolončnice. Za uresničitev teh načrtov bo treba zagotoviti veliko denarja. Samo razširitev vrtcev v Semiču in Črnomlju bo veljala dobrih 500.000. Po programu bodo sredstva zagotovljena iz obrvezndh prispevkov za otroško varstvo, iz proračuna, iz posojil ter s prispevki staršev in delovnih organizacij. V Kanižarici plan presežen I V rudniku Kanižarica so v prvem polletju letošnjega leta nakopali 76.900 ton premoga. del niso opravili ie do vinižke proslave, kakor Je bilo predvideno. več. „Kmetom je treba pomagati z denarjem, ne pa s stališči,, _____________ Novi predsednik občinske konference SZDL v Metliki inž. Janez Gačnik predlaga, naj bi kmetom dali semensko pšenico po znižani ceni ■ NA KOLPI POD VINICO SO se letos pojavili motorni čolni. Na viniSki kmnp prihaja vse več motoriziranih turistov ia Karlovca, Novega mosta in Bele krajine. Vsi ugotavljajo, da je potrebno Čimprej ure^ti večji parkirni prostor, zasajen z ^vesf. ■ DELA PRI NOVI DOLENJSKI TRGOVINI ob Kolodvorski ce.sti v Črnomlju dobro napredujejo. Delavci Belokrenjskefsa gradbenega podjetja so že položili temelje in betonske stebre, ki bodo nosili prvo ploščad v višini cestišča. ■ PREJŠNJI TEDEN SO PODRLI OPA2E na stavbi Kreditne banke in 'hranilnice Ljubljana, ki jo v Črnomlju že dalj č^a preurejajo. Podreti morajo še bivšo Miheličevo gostilno, ki Je končno le Izpraznjena, prepleskati je treba še zadnjo steno, naJuir bodo zu-n^ja dela ku pa je zdan tudi ženska pevski zbor tovarne BETI. Vsi navedeni so se še pred koncem šolskega leta predstavili domačemu občinstvu na javnem koncertu v avU osnovne Šole. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, ! nastopajoči pa so želi obilo prizffenja. je stroškov aktivistom, ki so pred volitvami obiskovali teren. Namesto da bi njim izplačali kilometrine in dnevnice, bom predlagal izvršnemu Inž. Janez Gačnik, predsednik SZDL in direktor zadruge odboru SZDL, naj denar odstopimo za regres kmetom. Lahko bi kupili 40 ton semenske pšenice in jo kmetom, ha, ki je pred vojno kot komunist deloval v Beli krajini in je med ljudmi zelo priljubljen. V kratkem kulturnem sporedu bodo na slavnosti poleg godbe na pihala nastopili tudi člani moškega zbora »Dušan Jereb« iz Novega mesta. Popoldne ob 15. uri bo pri spomeniku slovesnost v čast krajevnemu prazniku Gradca. Tu bodo za obširnejši kviltur-ni program poskrbeli domačini. Po programu bo na vrtu za prosvetnim domom vaška veselica. Vinogradi ^ dobro kažejo vinogradi, ki so last kmetijske zadruge Metlika, letos tako do4>ro kažejo, da se nadejamo izarednega pridelka Lani je trto precej uničli rdeči ožig, letos pa so vinograde že šestkrat škropUl, zato bolezni ni- če ne bo toče, bo imeila zadruga dovolj vina in tudi kvaliteta bo prvovrstna ■ ČLANI FOLKLORNE SKUPINE S PRELOKE SO Nizozemcem, ki kampirajo na metliškem letnem kopališču, pretekli četrta pokazali svoje živahne ljudske plese. Plese Je spremljala tudi nunjša tamburaška skupina. Gostje so bili vidno navdušeni nad nastopajočimi. Preločani so se z metliškim hotelsko-gostinskim podjetjem dogovorili Se za Sest sličnih nastopov, ki se bodo zvrstili vsak četrtek zvečer tja do konca av-gmta. — Minuli teden je na metliškem kopališču v 21 prikolicah novomeške IMV .kampiralo čez 50 Nizozemcev. Skupine gostov se izmenjavajo vsakih deset dni. ■ NA TRGU SVOBODE so pretekli teden nad vhodom v trgovino PEKO montirali nov svetlobni napis. .Spet majhen prispevek k polepšanju trga, zlasti v večernih in nočnih urah. ■ ZADNJI TORKOV SEMENJ v Metliki Jo bil prav klavrn. Svoje stojnice sta postavila le dva prodajalca oblek, en klobučar in dva, ki sta tržila s cenenim nakitom oziroma kičem. Manjkalo tudi ni lončene in lesene robe. Povrtnine je bilo na trgu bolj malo, bila pa je dokaj dražja kot v Novem članom SZDL, dali po 0,90 din kilogržim ali pa v zameno, medtem ko bi sicer morali plačati za kilo semenske pše-nise 1.40 din. — Ali je zamenjava semena trenutno najbolj potrebna? — Seveda je. Letošnji pridelek pšenice je namreč zelo slab pri vseh zasebnikih, ki že več let niso menjali semena. Pridelali bodo povprečno 20 q pšenice na hektar. Drugo leto, če bo seme zamenjano, bo pridelek še enkrat večji, kar bo prineslo kmetijstvu 200.000 din povečanega dohodka. To je ena izmed trenutnih možnosti, keiko pomagati kmetom, za prihodnje leto pa je tako predviden občinski sklad za kmetijstvo, iz katerega bomo regresirali semena, zaščitna sredstva in morda še gnojila. R. B. Na obisku v Ronchih Konec jimija je 18 vzgojiteljic iz dodenjskih in belo-kranijskih otroških varstvenih ustanov p6d vodstvom p^rof. Jožeta Glonarja obiskalo vrtec v italijanskem -nestu Ronchd, s katerim je pobratena Met>l)ika. Naši vzgojitelji so doživeli lep sprejem, videli pa so tudi “hov aač’n dela z otroki. ^ Poslvišali so učne ure v italijanskem '/rt-cu in prisostvovala kosilu, ki v tem italijanskem t^cu poteka kot {^avi obred..Ekskurzija je bila zelo z^imi-va in poučna, saj je var.setvena ustanova v Ronckih ena najbolj sodobnih, v sosednjih pokrajinah onstran meje. Včeraj konferenca ZKS Včeraj, 23. julija je bila sklictoa občinska konferenca ZKS v Metliki. Dnevni red je predvideval obvestilo članom o proslavi v Gradcu, obravnavo kmetijske problematike ter poročil o delu občinskega komiteja med dvema konferencama. Drašiči: vaška pota so slaba Krajevna skupnost Drašiči je prizaidevna, vendar pa ne more vseh vaških potov dobro vzdrževati Drašičani se pritožujejo, da jim oeste uničujejo največ vinogradniki od drugod, ki imajo v draSiškem koncu parcele, pa za vzdrževanje cest nič ne prispevajo. Vettna potov je v bregu, od koder ob nalivih voda sproti odnaša material, zato so pogosta popravila cestišč nujrK) potrebna. mestu, da o nizkih cenah povrtnd-ne v Karlovcu niti ne govorimo. ■ V METLIŠKEM GRADU NAPREDUJEJO dela za bodoči gasilski muzej, ki bo v pritličju desnega grajskega krila. Zidarska in električarska dela bodo te dni končana, potem pa l|)ride na vrsto še montiranje železnih konssol za vitrine, pleskarska dela in nazadnje polaganje opečnega tlaka. Muzej bo urejen in svečano odprt 16. avgusta letos. ■ TRI NOVE ARKADE so minuli teden odprli na grajskem dvorišču. Te arkade so bile zazidane sredi prejšnjega stoletja, ko se je okrajno sodišče s Kni^ preselilo v Metliko Tako bo grajsko dvorišče spet počasi dobilo nekdanjo podobo. Na žalost letos Se ne bodo odprte vse arkade, ker imajo preostali grajski prebivalci v nekaterih še svoje kleti in drvarnice. ■ ZARADI SLABEGA VREMENA V ZACETOU JULIJA so se kanalizacijska dela v Ulici Mirana Jarca nekoliko zavlekla, vendar so Iricopnne jarke že zasuli, tako da se promet po tej cesti za silo te odvija POPRAVEK v vesti »Za 13. julij sprevod o-krašenih vozil«, objavljeni v št. 29 na strani 6, Je tiskarski škrat Izpustil številko 5. Bralec .si lahko misli, da so v sprevodu sodelovali samo 3 avtomobili, v resnici pa jih je bilo 53. 26. juSšja bo krajevni praznik v Gradcu Domač krajevni prazitik in 50-letnico ZKJ, SKOJ in sindikata bodo v soboto počastili v Gradcu s celo vrsto slovesnosti SPREHOD PO MEHIKI Na Otočcu ne mislijo nič popuščati »DOLENJSKO POLETJE 69« skrbi za zabavo in oddih: v soboto, 26. julija ob 20. uri, bo v restavraciji Otočec ob Krki revija standardnih in latinsko-ameriških plesov. Plesalki Jelena Markovič (na slild) in Alenka Sest, obe članici opernega baleta v Ljubljani, bosta plesali »Veselo žanjico« na glasbo Glazunova, »Plesalko« in »Hrepenenje« na glasbo J. Fučika ter »španski ples« na glasbo Musorgskega. Koreografij je delo Jelene Markovič in Milice Buh. — Plesno-športna revija bo v soboto zvečer na Otočcu prijetna in privlačna prireditev, na katero opozarjamo in vabimo ljubitelje umetnosti! V ciganskem naselju nad Ot-očcem so se 17. julija zvečer sestali predstavniki krajevnih družbeno političnih organizacij z Otočca, zastopnica Centra za socialno delo ter direktor hotela Grad Otočec Jože Lampret s tamkajšnjimi Cigani. Sestanek, ki ga je vodil predsednik krajevne konference SZDL Jože Proseneč-ki, je uspel. Na dan so spravili vsa vprašanja, ki težijo tamkajšnje prebivalce, pa tudi Cigane, in poiskali ustree-ne rešitve'. Predstavniki političnih organizacij so zahtevali od Ciganov: ureditev okolice svojih hiš, odstranitev šotorov, preneh^je beračenja in stikanje po kantah za smeti, mreditev obnašanja na javnih mestih, spremenitev načina oblačenja žensk in izogibanje vsakih zapletov z ljudmi. Pozabili niso tudi na šolanje o-trok, zaposlovanje in druga vprašanja. 120 kosov neprimernega orožja strokovni pregled orožja je v novomeški občini pokazal, da so imeli občani v posesti 120 kosov lovskega in trofejnega strelnega orožja, ki ni več primei[^no za uporabo. 80 kosov tega orožja so obdržali lastniki kot spomin in ga seveda ne smejo uporabljati, 40 kosov pa so oddali lovski zadrugi kot odpadni material. Občani imajo okoli 1000 kosov strelnega orožja. Za strokovni pregled je preostalo še območje Suhe krajine. Cigani so obljubili, da bodo izpolnjevali vse točke dogovora, ker se jim v nasprotnem primeru lahko zgodi, da jih bodo zaradi neposlušnosti preselili. Otočec kot tiu*istič-ni kraj res ne more prenesti nedostojnega obnašanja nekaterih Ciganov, in je prav, da so to zadevo postavili na konico. Spet bo kdo menil: saj so to same obljube in prazne besede! Nisem teh misli. Opraviti imamo že z nekoliko civiliziranimi Cigani, ki stanujejo v hišah in ki se trudijo, da ne bi prihajalo do zaostritev. Seveda pa se to lahko zgodi, če bo ostalo samo pri tem sestanku. Vendar so predstavniki obljubili, da ne mislijo nič popuščati in bodo dogovor dosledno nadzirali. Tako se nikoli ne izučim ... Anketa je zajela 306 vajencev in učencev poklicne šole in šolskega centra za gostinstvo Tudi taka trditev, ki jo učenci poklicnih šol in vajenci v delovnih organizacijah pogosto uporabljajo, ni odveč. Slutiti nam pravzaprav da. da položaj vajencev še vedno ni tak, kot bi moral biti. V anketi, ki jo je nedavne iačela zaključevati analitska skupina pri S21DL, so med drugim tudi nekateri za. skrhlhiio:'i poda.tki: Kar tretjina vajencev iz IMV trdi v anonimni anketi, da opravljajo na tekočem traku dela, ki imajo le malo skupnega s stroko, ki se je nameravajo izučiti. Prav tako čuden in zaskrbljujoč je podatek, da je z medsebojnimi odnosi in s pomočjo predpostavljenih pri delu zadovoljno le 55 odstotkov vajencev, da kar 34 odstotkov vajencev Novomešte kronika ■ LIČNO OMARICO Je pod ar-kadami Obrtnikove trgovine »Nova moda« na Cesti komandanta Staneta obesilo Planinsko druStvo. V njej bodo razobešali vabila za sestanke, programe izletov, po membne dogodke v zvezi z delran planinske organizacije ter najraz-liftneJSa obvestila članom društva. Omarico morajo Se urediti. B-TSOKOI-SKA ULICA je bila nekaj dni zaprta za ves prpmet Delavci obrtno gradbenega podjet ja so namreč urejali pročelje doma JLA in je bil prav zato prehod 4z Sokolske ulice na Društveni trg nemogoč. Dela investira podjetje »Dominvest« iz Novega mosta. Za prenovitev pročelja in nekaj manjSih del v notrai\)osti bodo j?otrebovali približno 200.000 din. ■ ^FKRJI in delavci podjetja »Gorjanci« so odpotovali v nede-1J6. 20. julija, na tridnevni izlet, ki ga je organizirala njihova sindikalna podružnica. Potovali so prek Avstrije, Grossglocknerju v Brcjscio, kjer so si oglodali tovarno avtomobilov OM, potem pa so se skozi Trst vračali domov. Za izlei so posiimezniki prispevali le munj&o vsoto. AvtobasnJ- promet na rednih progali so vzdrževali de Surni Šoferji. g PAPIRNATI JEDILNI PRI BOR. prti in kozarci, ki jih je zaiVIa prodajati Mladinca knjiga, gredo zelo dobro v denar. Mnoge novome&ke družine so spoznalo velike prednosti te papirnate posode za najrazličnejše izlete, dalj-Ba potovanja in vikende. Posoda Je ruzmorocna poceni in Jo po upombi lahko odvržeS. Prti sta- nejo 5,75 do 8,50 din, kozarci od 12 do 24 par, krožniki 24 do 53 par, kozarci s podstavki 4,75 din. seti pa 60 par Papirnata posodu Je uvožena ■ CAS ID.SPRAVLJANJA IN PRKCRKDITVE stanovanj Je ven darle prišel. V trgovini »Barve laki« pravijo, da so med kupci najštevilnejše gospodinje, ki sc močno zanimajo za najrazličnejše stenske barve, predvsem za Jubo-flor in Sinkolit. V poletnih mesecih imajo v trgovini tudi za več kot 800.000 din prometa. ■ NA.STOPIL JE CAS DOPUSTOV. Mnogi Novomeščani ga preživljajo na morju ali v planinah, nekateri pa so ostali tudi doma. V delovnih organizacijah nadomeščajo dopustnike drugi delavci Tekoči trak se je v ponedeljek ustavil le v Industriji motornih vozil, kjer so delavci iz proizvodnje nastopili kolektivni dopust. NA TRGU je bilo v ponodeljc-k zelo živahno. Novomeške gospodinje so se pred praznikom dobro oskrbele z zelenjavo in s sadjem. Tržne cene .so se gibale takole: krompir 1,60 din, paradižnik 2.60 din. kumare 3 din, paprika 5,40 din, slive 3,50 do 4 din, breskve 3,50 do 4 din, fižol 2 din, cvetača 5 din, limone 8 din, marelice 3,50 din, hruške 2 din in jabolka 3 din za kg. Na trgu je bilo tudi dovolj jušne zelenjave in jajc. Tudi v ponedeljek so pri.^li nu trg lončarji, prodajalci suhe robe, konfekcije in obutve. Dve stojnici pa sta blll kot po navadi prepolni kičastih Izdelkov, po katerih naši lljudje žal še vodno radi\povpra-šujejo. trdi, da jim nadirejeni pri delu redko svetujejo, da je 6 odst. vajencev prepnščeno samim sebi in da 3 odstotki vajencev trdijo, da jih predpostavljeni onemogočajo pri delu. Ce odvzamemo to zadnjo ugotovitev, potem lahko trdimo, da je stari odnos med mojstrom in vajencem še vedno v navadi. Prav zato lahko verjamemo, da nekateri vajenci še cepijo drva pred mojstrovo hišo, pospravljajo dvorišče in delajo na njivi in da njihova skrb, kako bodo na tak način postali vešči poklica, ki so si ga izbrali, ni odveč. Res je, da marsikapteri podatek odstopa od resnice, saj so ga dajali mladi ljudje, ki še ne vedo dobro za svoje dolžnosti, res pa je tudi. da je treba tisti kanček resnice, ki je v anketi, razumeti in jim pomagati. M. P. Skupinske TV antene Po sklepu skupščine stanovalcev bo podjetje DOM INVEST v skladu z občinskim odlokom v najkrajšem času po vseh večjih stanovanjskih sitavbab namestilo skupinske TV antene. To bo DOMINVEST opravil na lastne stroške, hkrati pa uredil TV priključke v vsa stanovanja. Stanovalci, ki imajo na strehah lastne antene, so dolžni plačati po 100 din pri-spevka za škodo, ki so jo naredili na strehi s jx)stavlja-njem svoje antene. Strokovnjaki so za strokovna gradbena komisija iz Loubljane se je po og. ledu terena odločila za tista izmed treh predlaganiH inačic bodoče novomeške povezovalne ceste, ki vsebuje premostitev pri Kosovi gostilni v Ločni. Zaenkrat je v načrtu prikl^juček povezovalne oeste na sedanjo do-voano cesto brez nadvozov, za dostop na avto cesto pa na() bi še alužll dosedanji prikiliuček v Mačkove«. 1400 m kanalizacije v Šentjerneju Po p<^odbi s krajevno skupnostjo Šentjernej koplje Komunalno podjebje Novo mesto v Šentjerneju 1400 m jarkov za kanalizacijo. 600 m jarkov je bager že izkopal, preostalih 800 m pa še bo. Izkop opravljajo postopoma: bager najprej izkoplje nekaj jarka, nato opravi v jarku vsa potrebna dela krajevna skupnost, ko je to opravljeno, pa bager spet *padaljuje izkopavanje. Nova kanalizacija bo za Šentjernej, ki je bil do zdaj večji del brez nje, velikega ixmiena. Seia izvršnega odbora SZDL 17. julija je izvršni odbor občinske konference SZDL Novo mesto razpravljal o sklepih V. seje konference, o predlogih o področni ureditvi gospodarjenja z gozdo- vi v SRS in o dopolnitvi pravil občinske konference SZDL. Govoreč o sklepih konference, so ugotovili, da bo treba izkušnje, nabrane ob volitvah, uporabiti v prihodnje in se pripraviti nanje tako programsko kot kadrovsko. V zvezi s predlogi o gospodarjenju z gozdovi so .sklenili, da bodo organizirali javno razpravo o tem v septembru in oktobru letos, še prej bodo za.-sdi primerjave pripravili podp^ke. ki bodo prikazali dotedanje gospodarjenje z gozdovi na našem območju. SZDL se ne strinja! Na seji občinske konference SZDL so v razpravi o predlogu za pokojninsko zavarovanje kmetov soglašali s stališči izvršnega odbora skup žčine republiške skupnosti kmetov o financiranju in nujnosti uvedbe tega zavarovanja ter s tem, da bo potrebna tudi širša družbena pomoč. Konferenca pa se na podlagi ugotovitev iz javne razprave ni strinjala s predlagano starostno dobo in s predlagano čakalno dobo. ki sta za kmeta nesprejemljivi. Promet se ie zma'n'šal SklaHifiče trgovskega pod jetja TOBAK v Novem mestu Ima letos povprečno po fiOO.OOO din prometa na mesec. To ie nekoliko manj kot lani. Rnzen skladišča v Novem mestu ima na našem območju še 4 prodajalne: eno jv Novem m^stn. eno na Roki. eno v Črnomlju in eno v Trebpiem. Promet je manjši zato. ker nudijo letos kupcem man'*ii popust kot lani. Plesa ni bilo Za soboto je bil v Novem mestu po dolgem času spet napovedan mladinski ples. Ostalo le res le i)ri napovedi, ker plesa ni bilo Orkester oziroma ansainbol Abadoni iz Crnomlia namreč kljub dogovoru ni prišel. Tako je ples Donovno odpadel. Orkester ni prižel. ker ni mogel pravočasno dobiti Dotrebne opreme. M. D. Vsako neizpolnjevanje sx>ora-ziuna pa bo rodilo posledice. Takšen prijem je pohvale vreden. Kaj se tudi drugje ne bi mogli na podoben način pogovoriti s Cigani in rešiti sporna vprašanja, ki zastrupljajo ozračje? Upajmo, da ta primer ne bo ostal osamljen. S. DOKL AsfaHna kriza zaradi kamionov Cestno podjetje Novo mesto Ima letos zelo obseden plan asfaltiranja cest. Muhasto spovpreč-no 20 vozil kiperjev z nosilnostjo 8 do 10 ton za prevoz asfalta, 20 vozil za prevoz eranioza in 5 vozil za redna vzdrževalna dela na cestah. Skupaj potrebujemo 50 tovornih vozil, svojih pa imamo le 18 aU komaj za tretjino potreb, če upoštevamo okvare. Doslej smo sl pomagali z zasebnimi avtoprevozniki in smo Imeli z 32 zasebniki pogodbe. Novi predpis o omejitvi tonaže pri zasebnikih nas je zelo prizadel, ker ostajamo brez prevoza in ne moremo dobiti nadomestila zanj. Vsa gradbena operativa potrebuje največ tovornjake kiperje, t^ pa družbena prevozniška podjetja nimajo! Podjetje METLTKATRANS ima 10 takšnih kiperjev, vendar se z njimi nismo mogli pogoditi za pr^oze, ker zahteva stojnino. Mi lahko prevoznikom zagotovimo samo delo, zasebniki pa kaj več ne zahtevajo in so pripravljeni, kadar je potrebno, delati tudi cele dneve. Nadomestila zanje ni, zato zahtevamo, naj zakonodajalec zasebnikom omogoči delo! Ce tega ne bo, svojih načrtov za asfaltiranje ne bomo mogli uresničiti! Klavnica icljub vsemu v Ločni? Zazidalni načrt, po katerem Je predvidena prvotna lokacija nove Idavnice ob cesti skozi Ločno, je še vedno v veljaivi. Tudi najugodnejši predlog za novo povezovalno cesto od mostu pri Grab. nu ni ovira za gradnjo nove klavnice. Osnutek zazidalnega načrta za industrijski predel v Ločni predvideva gradnje industrijskih stavb samo zahodno od povezovalne ceste. V okviru t^a načrta bo zato možna gradnja klavnice z manjšim premikam s prvotno določenega prostora. Kot vse kaže, bo nova klavnica labko zgrajena v Ločni, Čeprav to zagotovilo še ni popolnoma tr^o. V jeseni le 40 novih varovancev Mnoge novomeške matere so se razburile, ko so izvedele, da v septembru ne bodo sprejemali v vrtec nobenega otroka več in da je o Jesenskem sprejemu za 40 otrok že razpravljala posebna komisija. Povedati je treba, da je bi- lo letos vpisanih za sprejem v vrtec 120 otrok in da bo v septembru prostor le za 40 novih varovancev. Posebna komisija, ki so jo sestavljali upravnica doma Kristina Plut, dr. Janez Janžekovič, socialna delavka in dva člana delovne skupnosti vzgojnovarstvenega zavoda, je odločila, da sprejmejo v vrtec samo toliko otrok, kolikor bo šlo varovancev jeseni v šolo. Pri sprejemu so upoštevali družinske razmere in so zato dali prednost otrokom mater samohranilk, študentov, tistih mater, katerih možje služijo vojaški rok, otrokom, ki jih Je predlagal Center za socialno delo, šele potem so upoštevali vrstni red vpisa. Žrtve vojne že dobivajo pomoč V pristojnem centru za socialno delo v Novem mestu so do zdaj izplačali več kot 30 000 din invalidom, ki so uveljavili svoje pravice po republiškem zakonu o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, žrtev vojne in vojnega materiala. Oblike varstva so priznali 13. 100-odstotnim invalidom, nekaterim pa ne, ker niso mogli ugotoviti, da so postali invalidi v okoliščinah, ki jih omenja zakon. Občana so vlo-žih Zb priznanje varstva 35 prijav, od tega je bila za 24 primerov narejena tudd medicinska dokumentacija. 11 spisov je še vedno v postopku. Republiški zakon je po mnenju piristojnih ugodno rešil prizadete občane. Mnogi pa so prepričana, da bi morai zakon zajebi tudi druge težje 70, 80 in 90-odstotne invalide. M. L. Javna razsvetljava v Otočcu Krajevna skupnost Otočec je že podpisala pogodbo s Komunalnim podjetjem Novo mesto za izkop jarka za kabel javne razsvetljave. Uredili jo bodo ob cesti od vasi Otočec do hotela Grad Otočec. Z deli bodo začeli takoj, ko bo imelo podjetje ELEKTRO pripravljen ves potrebni material. Poslovili smo se od Franca Račiča Komaj dober mesec je mi' mo, odkar sva se v prostorih Ljudske tehnike pogovarjala o njegovem življenju, o delu in načrtih. Živahen in nasmejan mi je pripovedoval o burnih časih med I. sve-tovno vojno, ko je mlad in neizkušen korakal v vrstah slovenskega planinskega polka pod vodstvom generala Maistra na Koroško. Ni pozabil omeniti težkih povojnih časov, pa tudi II. svetovne vojne ne. Ker je nekoč kot davčni uslužbenec prepotoval vse manjše in večje kraje v novomeški občini, je ljudi in njihovo življenje dobro poznal. Ni znal skriti veselja, da se je v zadnjih letih tako izboljšalo življenje naših ljudi, ki v preteklosti niso poznali nič dobrega. Bil je delaven član najrazličnejših organizacij. Z vsem srcem se je kot predsednik organizacije gluhih na ,Dolenjskem posvečal vsem tistim, ki so pri njem iskali pomoč. Tudi pri Ljudski tehniki, kjer je vrsto let delal kot tehnični sekretar, so ga imeli zelo radi. Ni mogel po- zabiti dobrih starih časov in je prav zato rad delal rudi kot tajnik Zveze prostovoljnih borcev za severno mejo. Sc pred mesecem dni, ko sem se z njim pogovarjala, si je želel zdravja. Vest o njegovi smrti je prišla tako nenadoma, da smo komaj verjeli. Vsi tisti, ki so spoznali njegovo delavnost, se ga bodo še dolgo spominjali. (d. P, Župančičeve značke — drugič podeljene (Nadaljevanje s l. str.) Razen tega je bilo podeljeno 131 priznanj učencem, ki so že lani prejeli značko pa so letos ponovno uspešno tekmovali v okviru iste starostne stopnje. Ker je bilo letos na naših osnovnih šolah 13676 otrok, pomeni to, da je tekmovanje uspešno končalo 13,8 odst. ali približno vsak osmi učenec. Izida smo torej lahko zlasti v času, ko tudi med mladi rod vse bolj vdira manjvredna literatura, nadvse .veseli in za doseženi uspeh iskreno čestitamo ne samo učencem, marveč tudi njihovim požrtvovalnim učiteljem in vodstvom šol, ki so to piemeniio akcijo že takoj spočetka podprla. Poglejmo še nekaj podrobnejših podatkov: Po udeležbi so na prvem mestu osnovne šole metliške občine. Tu je tekmovalo kar 31.8 odst. učencev ali skoraj vsak tretji! V okviru občine same je na prvem mestu Suhor s 40,4 odst., na drugem Metlika (32,1), na tretjem Podzemelj (25,2). — Vsekakor izredno lep uspeh! Na drugem mestu je črnomaljska občina. Tekmovalo je 15.8 odst. vseh njenih učencev. V okviru občine je na prvem mestu, kar je še posebno razveseljivo, prav Župančičev rojstni kraj Vinica z 28,9 odst., na drugem Dra-gatuš (22,2), na tretjem Stari trg (19,4), na četrtem Črnomelj (13,8). Vendar je uspeh same matične črnomaljske šole v resnici dosti boljši, kajti pri izračunavanju udeležbe smo upoštevali tudi število učencev podružničnih šol čeprav te niso tekmovale (isto velja za ostale večje šole), — Adlešiči, žal, tudi letos niso tekmovali. Tretje mesto pripada šolanti novomeške občine. Tekmova* lo je 11,8 odst. vseh učencev, kar je še vedno zelo lep rezultat, kajti odstotek zmanjšujejo številne podružnične šole, tam pa je iz umljivih razlogov težko organizirati tekmovanje Na prvem mestu v občini so tudi to pot Dol. Toplice (19,5), na drugem Šmihel (17,7), na tretjem Novo mesto s številnimi podnož-nicami (17,2). Žužemberk je letos prvič tekmoval in zavzel lepo četrto mesto (15,3), počivali pa so tokrat Otočec, Prevole in Vavta vas. četrto mesto zavzemajo šole trebanjske občine z 11,2-odst. udeležbo. Na prvem mestu ]3 v .viru občine osnov-r-i 'pi' n z zelo lepim rezultatom 29,9 odst., na dni- Nepričakovana smrt Janeza Žiberne iz Novega mesta Pretekli petek in soboto » napolnile Novo mesto različne govorice o nenadni smrti 36-letnega kemika Janeza Žiberne, ki je zaradi ix)sledic hudega pretepanja in težkih notranjih poSkodb v petek okoli 10.30 umrJ v novo meški bolnišnicd. Tovariša Antona Tmnklja, prfr Iskovalnega sodnika noTOmeSkega okrožnega sodišča, smo zaradi tega prosili za podatke, ki jih je do ponedeljka pokazala preiskava, uvedena v zvezi s smrtjo Janeza Žiberne. Zvedeli smo, da je v petek zgodaj zjutraj neka žen ska iz okolice starega Seidlovega mlina opazila na bregu Krke ležečega moškega. Njen mož je po noči videl, talko sta dva moška vodila tretjega proti Krki. Službujoči miličnik, ki je po prijavi našel Žiberna v težkem stanju na bregu reke, je poskrbel za hiter prevoz poškodovanca v bolnišnico, kjer pa mu življenja kljub vsej skrbi niso mogli rešita. Preiskovalni sodnik je kmalu po ogledu kraja, kjer so naSb Janeza Žiberno, upravičeno zasumil, da je treba nujno zasUSati Cirila Jamnika (33), avtomehanika iz Novega mesta. Le-ta je ob aretaciji t^oj priznal, da je rokav nove srajce, ki ga je naSel preiskovalni sodnik na brogu reke, res nl^ov. Priznal je tudi. da se gem Mokronog (27,9), na tretjem Šentrupert (26,8), ki je tudi letos med prvimi, če ne prvi, opravil tekmovanje. Trebanjska šola, največja v občini, je imela letos premor, veliki Gaber pa že lani ni tekmoval, najbrž pa bo s toliko večjo zagnanostjo nastopil prihodnje leto. Vse šole so se skrbno pripravile tudi na slovesno podelitev značk po končanih tekmovanjih. Iz žal še nepopolnih poročil povzemamo, da so Dolenjske Toplice popeljale svoje tekmovalce na zborovanje značkarjev na Muljavi; novomeška šola je priredila za svoje nagrajence izlet v Belo krajino; v Šmihelu so podelili značke v prisotnosti pionirjev iz Duge Rese; Žu-žemberčane sta počastila z obiskom književnika Fr. Bevk in T. Pavček; v Šentrupertu je podelila značke pesnica V. Brest; Črnomaljci so imeli v gosteh svojega ljubljenega pripovednika F. Bevka; Dra-gatušci so priredili izlet na Vinico in so podelili značke v posebnem okolju — v rojstni hiši O. 2upančiča; semi ška šola je povedla tekmovalce na izlet po Beli krajini in obdarila vsakega še z lepo knjigo; na Vinici je značkar-jem govoril o kulturnih znamenitostih Bele krajine pisatelj J. Dular; Metličani so povabili v goste prof. Dularja in pesnici A. Skerlovo in N. Ma-urerjevo; Podzemelj in Suhor pa sta imela skupno priredi- tev, ki jo je z obiskom počastil Fr. Bevk. Pri tem je pisatelj obema šolama podaril svojo knjigo Moja mladost. Gotovo so še kje prav tako počastili značkarje, pa nam o tem niso nič sporočili. Toda njihovega prizadevanja nismo zaradi tega nič manj veseli. Po zaslugi našega učiteljstva se je torej bralna značka trdno zasidrala tudi tostran in onstran CSorjancev in postala v resnici prava kulturna akcija, kakor je taka tekmovanja označil naš mladinski pisatelj Tone Seliškar. K. BAČER Poslovalnica Tekstil v Sevnici je bila prejšnji ponedeljek zaprta. Vzrok: vlomilec je razbil šipo vhodnih vrat in odnesel precej stvari. (Foto: Miha Gošnik). Dvanajsta ura za otroško varstvo Neurejeno otroško varstvo povzroča tudi v Ribnici zaposlenim materam slabo voljo - Med šolskimi počitnicami bodo uredil; prostore vrtca v Ribnici in Sodražici - Premalo denarja za glasbeno šolo Na nedavni seji izvršnega odbora TIS v Ribnici so posvetili veliko pozornost orga-ni2saciji posebne šole v Ribnici, načrtom za malo šolo, o-troškemu varstvu, šele potem so razpravljali tudi o.drugih vprašanjih. Na seji so odločali tudi o delitvi sredstev te meljne izobraževalne skupnosti. Posebna šola v Ribnici je bila ustanovljena s sklepom občinske skupščine in bo začela pouk že v letošnjem šol- skem letu. Financiranje šole je do konca leta zagotovljeno. Posebno šolo v Ribnici bodo obiskovali duševno prizadeti otroci iz vse občine. Za tiste, ki so iz oddaljenih krajev, bodo v Ribnici poskrbeli oskrbo v rejniških družinali, saj nimajo dijaškega doma. Ra-z6n 43.961 din za financiranje posebne šole bodo potrebovali še 30.000 din za opremo dveh učilnic. Odločili so se, da bo TIS najela posojilo v višini 30.000 din iz posebnega ■je zapletel z Janezom Zibemo v hud spor oz. pretep; za to se je odločil hote, ko je v petek zv«er zapustil svoje stanovanje z namenom, da v baru »od kavarno na Glavnem trgu poišče Žiberno in z njim obračuna. Jamnik pa je hkrati potegnil v preiskavo tudi Janeza Murna (28), raddj^kega tehnika iz. Novega mesta, češ da sta bjla ves čas pretep^ja pokojnega Žiberne skupaj-, Murn ni zanikal, da ne bi fiizično obračunaval z Zibt;mo pred kavarno. Po izjavi preiskovalnega sodnika sta se Januidk in Murn lotila Žiberne najprej pod spodnjo kavarno, nato pa sta ga odpeljala po stranskih ulicah mimo Mercatorje, frančiškanske cerkve do kemične čistilnice, kjer je moralo priti do hujšega pretepanja. CM tam sta, kot vse kaže, odpeljala Žiberno do Krke in ga, težko po-. ycodovanega. pustila v vodi ali ob njej. Motiv uboja (vse kaže, da gre sa uboj zaradi iaredno težkih i»-sleddc pretepanja) bo pojasnild nadaljnja preiskava, ki je v teku. Obdukcija pokojnika pa je pokazala, da je utrpel za pretep nenavadno hude poškodbe; imel je zdrobljeno čeljust, poškodovane ledvice, polomljena rebra, izliv krvi v trebušno votlino in več drugih, zelo nervamlh poškodb sklada za otroškovarstvene u-stanove. Mala šola je tudi v ribni-, ški občini močno pomagala, da so bili prvi koraki najmlajših v osnovno šolo lažji. Dosedanji .uspehi so potrdili, da je taka oblika priprav na šolo malčkom potrebna. Na seji so se zavzeli za to, da bi v prihodnje vse otroke pred vstopom v malo šolo testirali. Letos bo tudi otroško varstvo vendarle prišlo na svoj račvm. S sredstvi iz sklada za otroško varstvo nameravajo v kratkem urediti prostore o-t roškega vrtca v Ribnici in jih primemo opremiti, med šolskimi počitfKcami pa bodo uredili tudi prostore vrtca v Sodražici. Posebna tričlanska komisija, ki so jo izbrali na tej seji, bo opravljena dela pregledala in o njih poročala. Živahna razprava o prepo-( trebni vireditvi otro&kega varstva je pokazala, da je v sami Ribnici zaposlenih približno 40 odstotkov poročenih žena. Ugotovili so, da bo treba sedanje prostore otroškega vrtca razširiti, če bodo hoteli sprejeti varstvo več otrok, če bo \o urejeno, pa bo nastalo tudi vpra^nje novih vzgojiteljic in potrebnega denarja. ...... Ob zaključku seje so odlo- Blizu stikališča meje med novomeško in krško občino pri Prekopi je te dni neki čali o delitvi sredstev TIS za duhovitež postavil »na svojo roko« prometno tablo, na kateri je narisan prometni leto 1969: za osnovne šole, de- znak, ki prepoveduje vožnjo nad 5 km na uro. Dodil je pripis: »Pozor OS I^ško! lavsko univerzo — dobrodošli — willkommen!« — Česa vsega se ne spomnijo ljudje, da bi šolo so namemli 2,986.000. De- izrazili svoje želje! Verjetno je neznani šaljivec hotel samo opozoriti, da je narja je premalo m bodo le asfaltna prevleka na cesti končana približno tam, kjer se stikata občinski meji. težko prenmli do konca leta, Zato upamo z njim vred, da bodo morda le še letos-^faltirali tudi ta del ceste zlasti v glasbeni soh. do Kostanjevice (približno 4 km). — (Foto: Polde Miklič) Sklenila sta, da počakata Valvasorja. Sedela sta v temi, vsak na drugem koncu mehkega blazinjaka. Marija je napeto prisluškovala, še vedno se je bala, da vdero biriči v hišo. Obšla jo je silna želja, da bi se primaknila h Grajžarju. Ali sram jo je bilo in obsedela je ne- premično v svojem kotu. On pa je čutil moč njene bližine in stiskal pest. Potegnil bi jo k sebi. Položil bi glavo v njeno naročje, objel njena kolena in jo prosil: »Bodi moja!« A krotil se je. Zločin bi bil. Kako naj redi ženo in morda otroke s pičlo plačo svoje nestalne službice? Zgolj z risanjem in slikanjem ter bakrorezanjem? Ne, ne. Zločin bi bil. Obšla ga je vsa bridkost njegove v resnem delu in v trdem pehanju za kruhom izgubljene mladosti. Zaman je iskal v sebi pogum, da se vrže v toplo življenje. In nepremično je obsedel tudi on v svojem kotu. Obema je bilo neizmerno tesno v duši. »Življenje gre mimo mene,« je spoznal on. Vroče življenje je trkalo v njegovih žilah, a mrzla pamet je gasila požar v njegovem srcu, malodušje ga je vsega obvladalo in ga ogoljufalo za naj slajše. Molk je težko ležal med njima. Nekoliko čez polnoč se je baron vrnil z goštije. Marija je prižgala luč in kmalu je gospodar izvedel vso dogodivščino. »Neverjetno točno ste naštopili kot njen rešilni angel,« se je norčeval baron. Matija se je nasmehnil In pripovedoval: »Ko se je Vitezovič vrnil in prižgal luč, sem ILKA VAŠTETOVA: vztAžjs:' DEKLE (Zgodovinski roman) opazil,’ da je i2«inila atlasasta livreja. Takoj sem uganil, fcje je —« »— Hvreja, kajne? Za našo Marijo vam tako m bilo. Ha! Rad verjamem. Ampak onemu magistrat-nemu gizdalinu je menda več do Marije nego do livreje. Hm. Saj bi mu pustil tole vražje dekle, ali — moj famulus! Kdaj si vzgojim drugega? He! Moja ,mater spiritualis' — kaj bi moj spiritus brez tebe?« Smeje je položil široko roko Mariji na ramo in jo — ne preveč nežno — potresel. »Nu, iz gole sebičnosti, ker te potrebujem, te skrijem pred roko pravice. Sicer pa dvomim, da bi te pristav sploh ovadil. Pač pa se ti bo morda skušal drugače približati. In da smo brez skrbi — kar obleci suknjo in pojdiva! Za nocoj in dokler osto-nem tu, te spravim k svojim sorodnikom, k svojemu polbratu. Zdajle sva šla skupaj z gostije. Upam, da še ne spl vsa njegova hiša. Grajžar, pojdite še vi z nama, da nam ta šmentani Mihec ne uide,« je pomežiknil. " Molče je Matija vstal, si zategnil meč okrog pasu In oblekel vrhnjo suknjo. Zimaj je bila jasna noč. »Kaj so danes opravili glede knjižnice, gospod baron?« Učenjak je mrko pomolčal, potem godrnjaje: »Ničesar nisem opravil. Deželni stanovi so mi odgovorili, da nimajo denarja za ,take reči’. Le malo jih je glasovalo za nakup. Turjačan, ki ima sam velikansko knjižnico, se je razvnel in dejal, da bi bilo škoda, ako pojde takšen zaMad iz dežele. Nu, njegov govor ni vžgal, ne vem zakaj.« »Jaz ne vem. Po deželni hiši pač še vedno straši duh Tomaža Hrena. Njegovo sežiganje knjig je vsem še predobro v spominu.« \ »Imaš prav, Marija. Naši Kranjci spe stoletno spanje. Nu, nekoč se tudi njim odpre svet.« »če bodo vzljubili knjige, a ne, če se jih bodo bali,« se je razgrela Marija. »Res je,« se je baron nasmehnil njeni vnemi. »Da *ne pozabim, Grajžar: dogovoril sem se z grofom Orfejem Strassoldom,’da se mu predstavite jutri dopoldne ob enajstih.« Prišli so na gorenji konec Novega trga m postali pred lepim plemiškim dvorcem s krasnim kamenitim baročnim portalom. Preden je Valvasor udaril s tolkačem po vratih svojega polbrata »deželjana« barona Janeza Karola Valvasorja, se je ozrl na Marijo in dejal; »V petek zjutraj prideva pote še pred dnevnim svitom, da ubežimo iz območja tvojega lepega če- stilca.« . ^ - Prihodnjega dne po kosilu se je v C5osposki ulici trla množica ljudi. Plemiška gospoda se je zbirala v knežjem dvorcu, da priredi »kmetiško poroko« z vožnjo na saneh. . Tudi Matija Grajžar je bil med gledalci; stal je na ozkem tlaku nasproti dvorca deželjana Valvasorja. Na oknih v prvem nadstropju je opazil baronovo rodbino in nekaj gostov, pri prvem oknu v drugem nadstropju pa je takoj zagledal črnolaso glavico »komornika Mihca«. POTROŠNIKU TRGOVSKO PODJETJE KRKA, BREŽICE vam nudi V vseh svojih poslovalnicah razno trgovsko blago na POTROŠNIŠKI KREDIT S POROKI ALI BREZ NJIH Na potrošniški kredit lahko kupite pohištvo, šivalne stroje, pralne stroje, hladilnike, električne in plinske šteolilnike, štedilnike na trda goriva, tekstilno blago in konfekcijo, stavbno pohištvo, gradbeni material, mopede, kolesa itd. Izkoristite ugodnost nakupa v poslovalnicah KRKA! Priporoča se kolektiv »ASTRA« VELETRGOVINA LJUBLJANA,'TIT0VA 77 s p r e j m t UČENCE ZA IZUČITEV POKLICA TRGOVSKEGA POMOČNIKA Prijavijo se lahko kandidati, ki: niso starejši od 17 let, so uspešno končki osemletko, so telesno in duševno zdravi. Prednost imajo kandidati moškega spola z zagotovljenim stanovanjem v Ljubljam. Kandidati bodo poleg zdravniškega pregleda opra vili tuda psihološki test. Pismene ponudbe sprejema ter posreduje potrebne informacije kadrovski oddelek podjetja (tel. 315-955). Hcrmclika Komisija za delovna razmerja Ribniške kovinske industrije RIKO RIBNICA NA DOLENJSKEM razpisuje več prostih delovnih mest za; KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE POLKVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE KVALIFICIRANE ELEKTRO VARILCE POLKVALIFICIRANE ELEKTROVARILCE NEKVALIFICIRANE DELAVCE Prednost za delovna mesta »nekvalificiran delavec« imajo kandidati, ki imajo veselje do elektrovarjenja in se želijo usposobiti za delovno mesto^ elektro varilca. Pogoj je poskusno delo. Nastop dela je mogoč 1. 8. 1969. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Stanovanja ni. , Interesenti naj vložijo prošnje z navedbo kvalifikacije, opisa dosedanjega dela na komisijo za delovna ra2merja. Ribniška kovinska industrija »RIKO«, Ribnica na Dolenjskem. POLN ZADETEK - je vaš nakup pri trgovskem podjetju »LJUDSKA POTROŠNJA« BREŽICE SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PROGE NOVO MESTO ima na zalogi za prodajo večjo količino mletega kamna v kamnolomu Vrhpeč pri Mirni peči: “ rlzeij granulacije^ 15-30 mm 24 din/m‘^ - sipina (pesek) granulacije 3-15 mm 15din/m^ Cene veljajo franko prevozno sredstvo v kamnolomu. V ceni ni vračunan prometni davek. Material je primeren za betonska dela in posipanje. Naročila sprejema Sekcija za vzdrževanje proge Novo mesto in kamnolom Vrhpeč. »METALNA« MARIBOR OBRAT KRMEU razpihuje JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanjskih hiš V Krmelju stanovanjske hiše — bivša prizivnica pri jami »Majcen« stanovanjske hiše — pri »Ribniku« Poleg vsake stavbne parcele je še približno 400 kvadratnih metrov zemljišča, uporabnega za vrt. Javna dražba bo 3. avgusta (nedelja) ob 9. uri pri hiši jame »Majcen«. Varščino v višni 10 odstotkov izklicne cene plačajo interesenti pred pričetkom dražbe. Ostala pojasnila'in pogoje dobijo interesenti pri obralu »Metalne« v Krmelju — telefon 74-817. iPRESKRBA KRŠKO S OBli^CITE NOVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO NA S [£] Oglašujte-\ Dol. Iis«lii! SENOVEM Odprta je vsak dan od 3. do 18. ure, bife pa od 5. do 19. ure. 0 Špecerija % gospodinjski pripomočki % galanterija 0 V bifeju točimo pristni cviček iz Gadove peči ■ vsak mesec NOV PROGRAM ZAHVALA Ob nenadtni in težki izgubi drage žene, sestre in t«t« Kristine Boldiii .t;ostihiičarke iz Dragaiuša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, fose dom, znancem in prijateljem za izraze sožalja in za pomoč, ki so mi jo r>udili v najtežjih trenutkih Posebno zahvalo izrekam g. primariju novomeške bolnice, ker je razumel moje težko stanje in me je pustil iz bolnice k zadnjemu slovesu od drage žene, enako tudi vsemu osebju bolnice. Dalje se zahvaljujem vsem darovalcem vencev, tov. Selako Viču, direktorju Gostinskega podjetja Črnomelj, za izkazano pozornost. Zahvaljujem se gospodu župni ku za spremstvo, pevcem za ganljive pesmi in vsem ki so jo spremljali na zadnji poti. Žalujoči: mož Stefan, brat, sestre, nečaki ter nečakinje in drugo sorodstvo m 35. - Na "odru je sedela učena žirija. Pred njo je stala vrsta bronastih lepotcev in lepotic. - Oči vseh: žirije, kandidatov in množice pa so obstale na Paradižniku. Saj ni bilo nikakega dvoma! Nobena učena žirija ni bila potrebna, da bi ugo-' tovila neizpodbitno dejstvo, da je Paradižnik v tem trenutku najbolj črn turist na plaži, če ne na vsej jadranski obali - vštevši otoke ... PrO’ cedura izvolitve je bila kratka! Paradižnik je dobil moder trak čez rame in pločevinasto krono na glavo. Škljocnili so fotoaparati in gromki »>hut'aaaaa« je razparal nebo. - Klara si je ga njena utrla solzo, mi pa, dragi bralci, pustimo zdaj naša junaka, da si ob sinjem morju spereta črni asfalt s kože in kostimčka in si pošteno oddahneta! - Morda ju še kdaj srečamo na kakšni drugi poti ... ! KONEC ZSatorog, preseneča Pred vojno so največje presenečenje povzročila kvalitetna Zlatorogova pralna mila z nagrado v obliki zlatnika. Odtlej je minilo že dobrih 40 let, zgodbe o Zlatorogovih zlatnikih pa še krožijo med prebivalci številnih krajev naše dežele. Zdaj zlatniki v Zlatorogovih kvalitetnih pralnih milih znova čakajo srečne dobitnike. Hkrati bomo s kolekcijami naših proizvodov nagradili tudi dobitnike predvojnih Zlatorogovih zlatnikov. Naši dragi stari prijatelji, sporočite nam, kako ste v predvojnih letih našli zlatnike, kako ste se ob tem veselili, kakšna usoda je doletela vaše zlate nagrade. ZSatcrog, NAGRAJUJE ZVESTOBO TELEVIZIJSKI SPORED NEDKIJA 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 9.25 Poročila (JRT) (Ljubljana) 9.30 Folklorni festival v Kopru — posnetek (JRT) (Ljubljana) 10.00 IJga avtomobilistov Jugoslavije — prenos (Beograd) 11.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 11.45 Propagandna oddaja fLjub-Ijana) 11.50 Otroška matineja: Disneyev svet (Ljubljana) 12.40 TV kažipot (do 13.00) športno popoldne (Ljubljana) 18.15 Vozovnica za Totnahiiwk — ameriški film (Ljubljana) 19.45 Cik-cak (Ljubljana) 20.00 TVD (Beograd) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 Humoristična oddaja; Ljubezen po starem (JRT) 21.20 Športni pregled (JRT) 21.50 Poročila (Ljubljana) Drugi spored; 20.00 TVD (Zagreb) 20.30 Spored italijan-ske TV PONEDELJEK 18.30 Pravljica; Medvedov godr-njavček I (Ljubljana) 18.50 Zabavna oddaja — človek ne jezi se (Zagreb) 19.20 Reportaža (APR) Odličnjaki (Ljubljana) 19.45 Cik-cak (Ljubljana) 20.00 TVD (IJubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 TV drama; A. Mosov-Difl; Težka srčna operacija (Ljubljana) 22.00 Glasbena oddaja; Glasba Luke Sorkočevića (Ljubljana) 22.40 PoročUa (Ljubljana) 22.45 Vaterpolo; Jadran (Split) ; (Zagreb) Drugi spored: '17.30 TV zaslon (Sarajevo) 17.45 Oddaja za otroke (Zagreb) 18.00 Mali svet (Zagreb) 18.20 Znanost (Beogr^) 18.50 Zabavna oddaja (Zagreb) 19.20 TV poSta (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TVD (Zagreb) 20.30 Spored italijanske TV rOREK 18.25 Risanka (Ljubljana) 18.35 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.55 Obrežje — oddaja za italijansko narod, skup, (Ljubljana) 19.25 Robert Hlavaty; Zdravnik in umetnik (Ljubljana) 19.50 Cik-cak (Ljubljana) 20.00 TVD (Ljubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 človek iz Havane — angleški cel. film (Ljubljana) 22.20 IHagnostika srca in ožilja — oddaja iz cikla Dosežki medicine (Ljubljana) 23.00 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Risanka (Zagreb) 18.00 Oddaja za otroke (Skopje) 18.20 Teleskop (Zagreb) 19.00 Narodna glasba (Zagreb) 19.15 Mladinska tribuna (Zagreb) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TVt) (Zagreb) 20.30 Spored italijanske TV \ SREDA 17.15^ Madžarski TV pregled (Beograd) 17.45 Oddaja za otroke — 20 slavnih (Zagreb) 18.30 NaS čas — dokumentarni film (Ljubljana) 18.55 Pisani trak (Ljubljana) 19.15 Baletna lepljenka (JRT) — Deklica z lanenimi lasmi (Ljubljana) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TVD (Ljubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 Jugoslavija pleše in poje — festival v Kopru (Ljubija- 21.35 Atletika Evropa : Amerika — prenos iz Stuttgarta (Ljubljana) 23.20 Poročila (Ljubljana). Drugi spored; 17.25 Poročila (Zagfeb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Oddaja za otroke (Zagreb) 18.30 Poljudno manstveni film (Zagreb) 19.00 Enciklopedija (Beograd) 19.15 Baletna lepljenka (Ljubljana) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TVD (Zagreb) 20.30 Spored Italijanske TV ČETRTEK 17.45 Tik-tak (JRT; P, I. CaJ. kovskl; 12 mesecev (Ljub-Ijana) 18.00 Zapojte z nami (JRT); Schopin; Llstzt (Ljubljana) 18.15 Narodna obra:nba; Vojska brez vojašnic (Ljubljana) 18.35 Poljub življpnja; Reševanje utopljenca (Ljubljana) 18.45 Glasbena oddaja (Ljubljana) 19.45 Cik-cak (Ljubljana) 20.00 TVD (Ljubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 Lepa naša domovina ^ I-oddaja (Ljubljana) 21.15 Serijski film — Orion (Ljubljana) 22.15 Poročila (Ljubljana) 22.20 Atletika; Evropa : Amerika —posnetek iz Sttutgarta (Ljubljana) Drugi spored; 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Tik-tak (Ljubljana) 18.00 Zapojte z nami (Ljubljana) 18.15 Narodna glasba ^Zagreb) 18.45 Zabavni spored (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TVD (Zagreb) 20.30 Spored italijanske TV reTEK 18.30 Otroški serijski film: Jane Eyre (Ljubljana) 19.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 19.20 Svet na zaslonu; Narodno osvobodilno gibanje v afriških kolonijah (Ljublljana) 20.00 TVD (Ljubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 300 v senci — češki oelove. čemi film (Ljubjana) 22.05 Poletni Quiz — posnetek odd. TV Zgr. (Ljubljana) 23.35 Poročila (Ljubljana) Drugi spored; 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb), 17.45 Oddaja za otroke (Skopje) 18.15 Glasbena oddaja (Skopje) 19.00 Panorama (Zagreb) 19.50 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TVD (Zagreb) 20.30 Spored italijanske TV SOBOTA 9.00 25 let ASNOM prenos (Skopje) 17.55 Narodna glasba (Ljubljanal 18.25 Disnejrev svet (Ljubljana) 19.15 Koralni otoki — I. (Ljubljana) 19.45 Cik-cak (Ljubljana) 2Oj0O tv dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 Zabavno glasbena oddaja: TV magazin (Zagreb) 21.35 Rezervirano za smeh (Ljub. Ijana) 21.50 Inšpektor Maigret — ierl]-ski film (lijubljana) 22.50 TV kažipot (Ljubljana) 23.10 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Narodna glasba (Beograd) 18.15 Mladinska igra (Beograd) 19.15 Sprehod skozi čas (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 80.30 Spored italijanske TV RADIO LJUBLJANA RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan gasbeni spored od 4.30 do 8.00, PETEK 25. JULIJA; 8.08 Operna matineja. 9.05 Pionirski t6d-nik. 10.15 Pri. vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Vilko Masten; Viroze Jagod. 12.40 Cee polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čsetitajo in po- ^MAGAJ Sl SAM Tl BO POMAGAL zdravljajo. 15.20 Napotki za turiste.. 15.25 Glasbeni Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Mali koncert zbora RT Beograd p. v. Borivoja SimicSa. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 23.05 Literarni nokturno. SOBOTA, 26. JUI.IJA: 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Kebec Krava pO telltvi. 12.40 Z domačimi ansambli in pevci. — 13.30 Priporočajo vam . . 14.25 Polke in valčki z Dunaja 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18,15 »Top-tops 11«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19,15 Minute z ansam-lom Lojzeta Slaka. 20.00—22.00 Sobotni večer z napovedovalcem Zvonetom Modrejem. 20.30 Zabavna radijska Igra — Claude Avell-ne »Redni potnik na liniji U« — IV 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 27. JULIJA; 4.30— 8.00 Dobro Jutrol 8.05 »Veseli to bogann. 9.05 Koncert iz naših kra Jev 10.05 Se pomnite, tovariši. Stane 2agar: Bolnišnica »Ribnik«. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.50 —13.00 Našd poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 13.40 Nedeljska reportaža. 15.30—15.50 Humoreska tega tedna; Laearček iz Tormesa — II. 16.05 »Po domače«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Jugotonove glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 28. JUI.IJA; 8.08 Glasbena matmeja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 M vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti ~ inž. Milica Koman: Uporaba matematičnih metod pri poslovnih odločitvah v kmetijstvu. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci če stit^o in pozdravljajo. 15.20 Glas beni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 19.00 »Lahkd noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka 22.15 Za ljubitelje Jazza. TOREK, 29. JULIJA; 8.06 na matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Porodila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. CJiril Remic; Stanje mehanizirajiosti del na področju gozdarstva v Sloveniji. 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam .. . 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek nasvidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Radijska Igra — Rhys Adrian »Krap«. 21.00 Parada popevk. 23.05 Literarni nokturno — Byron; Pesmi. SREDA, 3U. JULIJ.%: a.Utl Glas* bena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dolfe Cizej. Živinorejcem je potrebna strokovna izobra^a. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in i pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter-I mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. I 17.05 Mladine sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert opernih melodij. 21.00 Moeaik zabavnih melodij. 22.15 S festivalov jazza. 23.15 Godala v ritmu. Četrtek, 31. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Albin Stritar; Novost pri letošnjem republiškem tekmovanju oračev. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Mladina poje. 15.20 Glasbeni Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Francem Korenom. 20.00 CetrUcov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 23.05 Literarni nokturno — Stare ruske .smešnice. Finfella mer/ v TEM TEDNU VAS ZANIMA IHBS Petek, 25. julija — Jakob Sobota 26. julija — Ana Nedelja, 27. julija — Sergej Ponedeljek, 28. julija — Zmago Torek, 29. julija — Marta Sreda, 30. julija — Maksim Četrtek. 31 iulija — Ignac =KtKI Brežice: 25. in 26. 7. ameriški film »F kot flint«. 27. in 28. 7. ameriški film »Jugozahodno od Sonore«. 29. in 30. julija italijanski film »Tujec v mestu.« Črnomelj: 25. in 27. 7. ameriški barvni film »Zgodba o J. Jamsu«. 29. in 30. 7. zahodnonemški film »Plačana IjulDezen«. Kočevje — »Jadran«: od 25. do 27. 7. angleški barvni film »Hiša naše matere«. 28. in 29. 7. angleški barvni film »Pekel Macay«. 30. in 31. 7. francoski barvni film »špijonska koža«. Kostanjevica: 26. 7. nemški kriminalni film »Tajnost bele nime«. 27. 7. ameriški glasbeni film »Mj' fair Ladjr«. 30. 7. franoosfci film »Gostija zveri«. Metlika: 26. julija ameriški barvni film »Volkovi Teksasa«, in ameriški barvni film »Torbuk«. 30. in 31. 7. ameriški film »Kdo se boji Virdžinije Vulf. Mirna: 26. in 27. 7. »Tarzan v New Yorku«. Novo mesto: 26. in 27. 7. francoski barvni film »V zenico sonca«. 28 in 29. 7. ameriSki barvni film »Mat Helm, tajni agent«. 30. in 31. 7. ameriški fillm »Človek iz zastavljalnice.« Ribnica: 26. in 27. 7. ruski zgodovinski barvni film »Vojna in mir«. Sevnica: 26. in 27. 7. ameriški film »RevolveraS Wakko«. Sodražica: 26. in 27. 7. ameriški barvni film »Kako je osvojen divji zahod«. Trebnje: 26. ta 27. 7. italijanski barvni kavbojski film »Revolve-raš Clay«. Ob težki izgubi dragega, skrbnega očeta JOŽEFA POGOREVCA iz Željn pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, sorodnikom in sosedom ter tovarišu Figarju za poslovilne besede, ki jih je izrekel ob odprtem grobu. Posebna zahvala rudniški godbi in upravi Rudnika za podarjene vence in vsem drugim, ki so ga premijah k zadnjemu počitku, žalujoča žena IVIarija, sin Jože, tičerka z možem in drugo sorodstvo. Zeljne, 12. 7.1969 Ob težili izgubi našega dragega očeta, starega očeta in tasta ALOJZA KOLEŠA iz Migolce pri Mirni na Dolenjskem se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam Izrazili sožalje. Prav lepa hvala g. Upniku za spremstvo ta vsem U-stim, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Kaiujoči otroci: Jože, Valči in Mari z družinami in drugo sorodstvo. Krško, Mirna, Zagorjje, Ljubljana, julija 1969 Dragemu atu Ludvilni Kozolcu is Mirne 87, ki bo v krogu svojih najbližjih praznoval 64. rojst* ni dan, iskreno čestita za njegov pitiznlk m mu želi še mnogo Edravih let Milan z ženo Betko; Ksenija pa mu pošilja koš po- ljubčkov. SLUŽBO DOBI SPREJMKM pridno ta pošteno dekle za delo v gospodinjstvu ta gostilni. Plača dobra, hrana ta stanovanje zagotovljena. Naslov v oglasnem oddelku pod šifro »Pošteno dekle«. TAKOJ SPREJMEM v uk dva vajenca za elektroinstalacije. Pogoj: uspešno končana osemletka (stanovanje ni preskrbljeno). Jože Kostelec, Satnarjeva 8, IJub-Ijana. ISCEM ŽENSKO, ki bi hodila pazit dva otroka 9 ur dnevno. Kotar, Mestne njive 9. Novo mesto. ISCEM SLU2BO gospodinjske pomočnice v Grosupljem ald okolici ali v Novem mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Poštena«. GOSPODINJSKO POMOCNlCO — nujno sprejmemo k tričlanski družini. Pogoji ugodni. Inž. Prelec, Koper, Kovačičeva 38. STANOVANJA OPREMUENO SOBO iščem v Novem mestu. Erika Vrečič, Šmihel 60, Novo mesto. 16CEM OPREMLJENO, poloprem-Ijeno ali prazno, po možnosti dvosobno stanovanje za nekaj časa. Plačam dobro. Naslov t upravi lista (1393-69> MOTORNA VOZILA NSL 1‘RIMO 150 ccm prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1402/69). PRODAM dobro ohranjen električni šteditaik Tobl na 4 plošče s pečnjakom. Naslov v upravi lista (1397/69). PRODAM motor INS v voznem stanju. Anton Kostolc. Drašlčl 55, Metlika. PRODAM moped tribrzinec, dobro ohranjen. Rudolf Skof, ObS Novo mesto. PRODAM AVTOIVLITICNI pralni stroj nemške znamke Privileg, ■ malo rabljen, ugodno prodam. PrlmerMi Je za uporabo, kjor lU vodovoda. Kovačič, Ul. talcev 9 a. Novo mesto. SAMOHODNO tračno žago z Die-slovim motorjem 9 KS v brezhibnem stanju ta brusilni stroj prodam. Ivan Dorenda, Podgorska 10, Kofievjo. 7ARADI SELITVE prodam olek-tridol štedilnik, krectenoo, divan, otroško posteljico ta televizijsko antMio. Alič, Jerebova 8, Novo mesto. PRODAM brusilni stroj za parket, kombiniran s krožno žagico ta rezervnim valčkom. Stroj dela na eno fazo. Martta Stipič, Podbočje 67. PRODAM veliko mlatitaico znamke »Ježek« ohranjeno v dobrin stanju. Jakob Koplenik, Brezovica 9, Šmarješke Toplice. PRODAM STROJ za Izdelovanje cemeiitne strešne opeke ta 300 modelov IZ jeklene pločevtae s dvojno zarezo 39 x 23. Vprašajte pri Konciliji, Novo mesto, Kan-dijska cesta 7. PRODAM hladitaik Himo v odličnem stanju. Mestne njive, blok 12/10, Novo mesto. PRODAM gradbeni načrt za enodružinsko hišo velikosti 10x14,50 metra. Peter Rems, Novo mesto, Karlovška 2. PRODAM kombiniran otroški voziček nemške znamke. Zabjavsa 95, Novo mesto. PRODAM mlatilnico z reto ta tre-saU ali s čistili in pajtelj. Cl-mermančič. Potok 4, Muljava. PROSTOVOLJNO gasilsko druttvo Kočevje proda najboljšemu ponudniku skoraj novo orodišče i AJblJu pri Ko6bvJu to radi o-televizor v skupnem (^lišju, v breo-hlbnem st^u. Infonnacije v pisuni Gasilskega doma v Kočevju. POSEST PRODAM obnovljeno hišo s ur»-jenim sadnim vrtom na želeml-^ postaji Otovec številka 4 — ChiomelJ. DVA VINOGRADA, prvi 18 a 48 kv. m z vinsko kletjo, dru. gi 64 a 27 kv. m z zidanico ta sadnim vrtom, oba v neposredni bližtai Semiča, ugodno prodam, Obe parceli pnmeml za vikcad. Pojasiilla dobite po telefonu Ljubljana 23-432. RAZNO ZAPRTJE Je zelo zoprm nadlega, ki vam povzroča bolečine, hkrati pa tudi celo vrsto nevarnih bolezni. Najučlnkovitejie naravno sredstvo Jo voda DONAT vrelca. Zahtevate jo ▼ svoji trgovini, to pa Jo dobe v Novom mestu pri HMEUNIKU — telefon 21-129, STANDARDU (MERCATORJU) —tel. 21-158 ta DOLENJKI — tel. 21-440. CE IZBIRATE poročne prstane, potem se oglasite pri zlatarju dtmarju Zidariču v Gosposki S, I^JUblJana. ki opravlja tudi m dniga elatarska dsUl JULIJSKO VREME V PREGOVORIH Ce je na drugi dan julija- lepo, tako do konca meseca bo. — Ce Cirila in Metoda dež pere, orehe in kostanj z drevja obere. — če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije. — če na Jakoba dežuje, ostro zimo 023ianjuje. — Jakobova ajda in Ožbaltova repa je le redkokdaj lepa. LUNINE MENE; 29. 7 ® ob 03.45 Dobri hčerki Anici Klobučar, ki tivi v Kanadi, želimo za i^en praznik vse lepo. Družina Gazvoda, Andrejčičeva, posebno mama ta botra iz Ljubljane. Dragi mamd Pepci Lakner iz Orehovca pri Kostanjevici želi za 50. rojstni dan vse najlepše, pred-ysem pa zdravja, Tilka z družtao. Andrej ta Irenca pa stari mami pošiljata poljubčke. Na VPS Maribor je diplomiral Tone Vovko z Rateža pri Novem mestu. Za uspeh mu čestitajo sestra Rozika ta drugi domači. Anton Tekavčič, 2virče 15, Stru ge na Dolenjskem, prepovedujem vsako hojo ta pašo kokoši bližnjih sosedov na moji parceli »Malščica«. Če prepoved ne bodo upoštevali,-jih bom sodno preganjal ta hkrati zahteval od-škodntao od vsake kokoši po 10 Ndta. Ignac m Terezija Rebselj, Dobrava 22, Škocjan, prepovedujeva Ivanu Kralju vožnjo, hojo ta pašo po travniku »Reparca«. Ta prepoved velja tudi za ostale najtae parcele, ta to enkrat za vedno. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bova sodno prianjala. ^ Mali oglas, ki ga objavljat« v Dolenjskem listu — zanesljiv uspehi E^ebe-re ga 150.000 gospodtaj, vdov. cev, Banetovalcev dijakov, uslužoenk m vojakov doma ta po svetul Poizkuiltel Tema ni treba namensko varčevati - hišo že imata! Toda ljudje ne nosijo hiš na hrbtu - in če si jo boste hoteli postaviti, začnite namensko varčevati pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo sto, Krško, Metlika in Trebnje! DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge: - navadne po - vezane do 6% 7,5% Otočec: z motorjem v skalni vsek Slavko Pečnik iz žabje vasi se je 14. julija ponoči peljal z motornim kolesom l>d Otočca proti Novemu mestu po cesti prvega reda. Na nepreglednem levem ovinku pri vasi Otočec je zapeljal v skalni vsek ta padel. Pri padcu si je hudo poškodoval glavo in desno nogo. škode je za 1.000 din. Stari trg: s kolesom pred avtomobil Kolesar Anton Debevc iz Rih-povca se je 17. julija peljal od Kamne gore proti Trebnjem. V Starem trgu je zavil na levo stran ceste, prav tedaj pa mu je naproti pripeljal avbomobilist Anton Pirš iz Kamnika, Voznik avtomobila je močno zavrl, kljub temu pa je zadel v zadnje kolo ta kolesarja 2!bil na pločniku. Debevc se je pri padcu huje poškodoval, Skoda znaša 900 dm. Trebnje: trčenje dveh avtomobilov Alojz Mežan iz Korenitke se je 17. julija popoldne peljal z osebnim avtbegnili prav po filin.sko domov v Pulj-Prtljago so po vrvi spaslili iz spalnic in jo nato pe.š ubrali proti Ljubljani, Pmvo smer jim je kazala železniška proga. Vodje kolonij so bili nekaj dni v skrbeh, pred kratkim pa so bili skrbi le rešeni, ko so /CT'edeli, da so v.sd štirje ubf^iiki srečno prispe- li domov, O tatovih v Kopitarni še ni sledu . Poročali snvo že o dr-znem vlomu v sevniško blagajno in odnesli 95.000 dinarjev, namenjenih za izplačilo osebnih dohodkov v enem izmed obratov. Kljub prizadevanju komisije UJV iz Celja in sev-niške milice doslej ni Še ničesar znanega o predranih vlomilcih. ProKskava je v t«-ku. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konleren-ce SZDL Brežice, Cmomelj, Kočevje, KrSko, Metli ka. Novo mesto. Bihnica, Sevnica m T|rebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošmb (glavni tn odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc, Jožica Teppey In Ivan Zoran Teh nični urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četitek — Posamezna StevoUui 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdln), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdm); plačljiva Je vnaproj - Za inozemstvo 02.50 novih' dinarjev (6.350 Sdin) oz. 5 ameriških dolarjev ah ustrezna druga valuta v vrednosta 5 ameriških dolarjev — Tekoči račun prt podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA-VE: Novo mesto, Glavni trg 3 — PoStnl predal: 33 — Telefon: (068)-214527 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CP »Delo« v Ljubljani