W#tt®l|®ki
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 7.
V Ljubljani, 1. aprila 1877.
Tečaj XVII.
k
(Besede A. Praprotnik - ove.)
Vglaslil Jos. L. Weiss.
mmw^m^m ^fp
i i u i i cr r 1 r 1 1
Pri - ne-sel si cvet-ke, In ber-stje raz - vil, Pa
,1 mo.

iT
:iU
f
kdo bi teb' u-pal Ne - stal-ni a - pril?
2*do.	|
> •: ; i ;| 0 0 J- p----JJ
Ml 1 stal-ni a - pril.
Na videz nam kažeš Prijazen obraz, Za herbtom pa skrite Nevihte imaš.
3.
Med ptiči nekteri Ti slavo pojo, A skušeni drugi Pa z glavo majo.
4.
Tud' jaz se bom zopet Še v kožuh zavil, Le kdo bi teb' upal Nestalni april?
Pedagogični pogovori.
(Spisuje J o s. Ciper le.)
4.
„Čast, komur čast." Ta rek ostane resničen, ako bi mu nasprotoval ves svet. Kdo je tako prederzen, da si mu upa nasprotovati! Kdo je, ki ga hoče ovreči!
Vse je tiho, vse molči, nobeden ni tako prederzen. Vsi si mislijo: res je, čast komur čast. In zakaj vse molči? Zato ker sem jih zagrabil s celo vojsko. Ko bi jih bil prijel jaz s posameznimi oddelki, bi se bil marsikdo branil.
Zdaj ko sem tako častno zmagal, razcepim še le vojsko v njene oddelke. Zdaj bo pač marsikdo tako prederzen, da si bo upal jih ovirati.
Različni so naslovi, ktere dajemo raznim osebam. Nektere vikamo, druge tikamo. S tem kažemo, da enega bolj častimo kot druzega, če je tudi prilizovanje dostikrat merodajno. Ali ravno prilizovanje zapelje ljudi, da dajo čast onemu, kteremu ne gre.
Preidimo k posameznostim. V pervi versti se mora grajati, da se vikajo otroci. Jaz sem že rekel, da otrok je otrok, eden kot drugi, če so tudi pri tem dušne zmožnosti bolj razvite, nego pri onem. Opravičeno bi pač bilo, ako bi se vikal oni, ki v duševnem obziru stoji na viši stopinji kot drugi; ali navadno se godi ravno nasprotno. Vikajo se namreč le otroci bogatinov, če tudi so dostikrat neumnejši nego prosjakovi. Sta-rišem se to jako dopada, in ker jim je všeč, se tudi godi. Ali pa nima ta stvar slabih nasledkov? Gotovo, kajti tak otrok samega sebe više ceni, kot druzega otroka. Tako se vcepi ošabnost v mlada serca.
Tako v časti odrastejo gosposki otroci. V poznejih letih menijo, da se jim mora vse klanjati. Dečki se še nekoliko popravijo, kajti oni pridejo bolj med svet, ko dekleta. Ako se te prikažejo pozneje na javnih plesih, se zbira krog njih možki spol, ki se jim liže in sladka, da je veselje. O življenji nimajo nikacega pojma. Tu se spominjam na ono baroneso ali komteso, ne vem že prav kaj je bila, ki je slišala praviti, da ljudje stradajo. Tega ni mogla razumeti, zato je dejala: Zakaj pa ne jedo žemelj? Kar se mene tiče, moram priznati, da imam raje kmečko gos, kot gosposko gosko. Perva sama pripoznava, da je neumna, med tem ko cii /:ga meni, da je pametna.
Ko postanejo te gosposke hčere stareje, se omožč; potem dobe otroke, so matere i. t. d. Do tu gre vse v redu. Ali zdaj? Učile se nikdar niso dolžnosti materinih, denar imajo; vzamejo tedaj v hišo od-gojitelja ali odgojiteljico. Tako potujčijo svoje otroke. Ljubezen, ki jo skazujejo ti otroci svojim odgojiteljem, je čisto naravni čut, ljubezen do starišev pa le milost.
Vse drugače bi bilo, ako bi bili stariši tudi otrokovi odgojitelji. Ali manjka zelo očetov in mater.
Ljudje, ki imajo opraviti z otrokovo odgojo, se žele prikupiti sta-rišem in otroku. Starišem s tem, da skazujejo otroku vsakoršno čast, da povzdigujejo njihov razum nad vse meje i. t. d.; otroku pa, da mu podele marsiktero prostost, ktera mu je škodljiva. — Nam ni prav, ako je kdo ošaben; ali ne pomislimo, da smo sami temu krivi. Viri te ošab-nosti in one namišljene vzvišenosti nad druzimi se morajo pač iskati v otroških letih. — Od tod prihaja tudi ona neljuba prikazen, da hočejo gosposki otroci že tako modri biti, kot stareji. Saj si pa tudi lahko mislijo, da so. — Zakaj ni te prikazni med kmečkimi otroci? Zato ker se jim v mladosti ne skazuje te nevredne in nepristojne časti. Kmet ve vse drugače berzdati svoje otroke. Ako se kteri izmed njih tako spozabi, da se vtika v govorjenje starih, ga takoj zaverne: Kaj boš govoril ti, ki še nič nisi skusil. In otroci niso tako prederzni, spoštujejo starost, ter se jej dado podučiti.
Ako bi na pr. gosposkega otroka in kmečkega posadili k eni mizi kteri se bo spodobneje vedel? Gosposki bo hotel vse bolje znati, kako se ima obnašati, in ker je s kmetom v družbi, si bo marsikaj nepristojnega dovolil. Položil bo tudi noge na mizo, in smejal se kmečkemu dečku, ki bo vsled tacega vedenja napravil gotovo prav čuden obraz. Ali ta bo pazljivo gledal, kako ravnajo stareji, delal bo po njih, da ne bo ostal na sramoto pred gospodo.
Enako kot še zdaj na kmetih so delali stari narodi. Pri Atencih niso smeli po Solonovem ukazu otroci s križem nogama sedeti pri mizi, ne poprej poseči po jedilih, nego stariši. Še le z 20 leti so smeli poli-tikovati. Pri Špartancih pa še le s 30. Pri nas pa že politikujejo črevljarski učenci.
Ako tudi zahteva to prezgodnje vikanje dostojnost, nič ne de. Na njo ni treba gledati, ako se zanemarjajo s tem višji cilji. Jaz se tej dostojnosti ne morem nikakor privaditi. Imel sem že marsiktero neprijetnost s tem, ali vse to me ne odstraši.
Vendar se nahaja še mnogo pametnih starišev, ki nikakor ne puste, svojim otrokom kaditi s tem nevrednim kadilom. En izgled. Neka mati mi pripelje letos svojega sina v šolo in sicer v drugi razred, v kterem jaz podučujem. „Malo star je že," pravi, „šteje že 14 let, ali do zdaj ni imel priložnosti hoditi v šolo. Pa ne, gospod učitelj, da bi se zmotili in ga vikali." — „To se ne bo zgodilo," odgovorim jaz. — „Jaz vem," nadaljuje ona, „da nekteri učitelji vikajo učence." — „To je da, ali še le v viših razredih." — „Tega ni treba. Otroci so otroci, če so tudi malo stareji." —
rj *
No, to je bila pametna mati. Njen sin je pa tudi jako priden, in spoštuje me med vsemi najbolj.
5.
Ime, „gospodičina" ali „gospica" je prav lepa in ljubeznjiva beseda. Posebno se dopade ženskim. I kaj lepega pa ne dopada ženskim? Saj ni njihov govor navadno tako robat, kot naš, zato pa tudi žele, da se naš obrača po njihovem.
Ker pa imajo moški radi ženske, jim tudi radi darujejo svoj terdi govor, in začnejo z mičnimi, mehkimi in ljubeznjivimi besedami jim gladiti ušesa.
To bi bilo že dovolj. Ali nekteri moški nadaljujejo to stvar, ter jo spravijo na verhunec. To so oni junaci pod ženskimi nogami, oni večni pevci ljubezni, krasnih oči, rudečih lic, vitke rasti i. t. d., sploh to so ljudje, kteri se kličejo babeži ali babjeki.
Z naslovom gospodičina ločimo žensko osebo, ki je vsled svojega stanu ali svoje omike vzvišena nad druzimi, kakor z imenom gospod ločimo moža od moža.
Pametni so oni, ki to tako ločijo; ali koliko jih je, ki ne jemljo tega v ozir. Posebno se pa zlorabi ime gospodičina po Dunaji. Dovoljeno naj mi bo tedaj o tem govoriti par besed.
Na Dunaji, ki vse mergoli prilizovalcev in ldečeplazov, se nikakor ne sodijo ljudje po notranji veljavi, ampak po bogastvu. Tukaj, da govorimo s Prešernom, človek toliko velja, kar plača. Trafikanti jih sodijo po smodkah, ktere kupujejo pri njih; natakarji po darilih, ktere jim dajo; hišni varuhi po tem, kolikokrat kdo čez uro po noči domov prihaja. Ne smemo pa misliti, da ima tisti pri njih kaj veljave, ki zvečer zgodaj, preden so zaperta hišna vrata, pride domov. Ravno nasprotno je, kajti od takih ponočnjakov zaslužijo ti varuhi marsiktero desetico, ker jim morajo odpirati vrata. Ali dekleta, ta so prezanimiva! Ta hočejo, da jih časti ves svet. Vsaka hoče imeti naslov gospodičina, naj si bo tudi kravja dekla. O hišinah in kuharicah ne govorim, te menijo, da morajo ta naslov imeti že iz tega vzroka, ker so v oži dotiki z gospodo.
Kako nevredno je pač možu se tako ponižati, in tako po nepotrebno častiti vsako žensko prikazen! Ali Dunajčanke so vajene tega, in hočejo imeti to čast od vsacega.
In če se ženski pokaže perst, zagrabi za celo roko. Tako na pr. se je oglasilo letos po nekem dunajskem časniku več gospa, ki tožijo, kako malo se časte zato, ker se jim daje samo naslov „gospa". One hočejo imeti isti naslov kot njihovi možje.
Ne smejajte se! Ženske nas bodo kmalu vladale. Na Dunaji so hoteli že letos voliti v okrajni šolski svet neko učiteljico.
Če se navada, vsacemu dekletu dajati naslov „gospodičina" razširi,
ne vem, ako se bo ime „Fräulein" še dolgo ohranilo v nemškem jeziku, ali če se bo sploh dajal onim dekletom, ki ga zaslužijo. Kakor se je nekdaj imenovalo vsako dekle „maid" ali „mädchen", tudi „dirne", in se zdaj imenuje le navadno dekle tako, enako se bode zgodilo tudi z imenom „Fräulein".
Tedaj čast, komur čast!
Očitalo se mi bo znabiti, da nisem v tem pogovoru niti z eno besedo omenil otroške odgoje. Ali menite, da se mora odgojevati le otrok? saj so odrasli včasi bolj odgoje potrebni, kot majhni. (Dalje prih.)
D1- Jakob Zupan.
c) „Carinthia", ktera je kakor „Illyr. BI." ali od 1. 1838 „Carnio-lia" v Ljubljani, izhajala v Celovcu, prinese 1. 1831 v svojem XXI. tečaju št. 11 iz roke Zupanove spis:
2Bot)er Ijeifet bie ttttfere 2>0tt(Ut feit ben äiteften geiten audj unb unfere ijrtmf^e §atbinfei nte anberS al§ g/ltten?
„2)er ganje ®onauftrom gehörte in ben üorrömifcf)en Reiten pm @e= biete ber fiaüifdjen (Sprane »on Jesenik, (šfdjnig, bis in ben Euxinus, južno morje, ©übfee, im @egenfa|e ber Siorbfee, beffen flaöifcfjen SJtamen morje mraza 5ßlimu§ beinahe ftfjoit ganj ruffifd^ morimarusa, more moroza, auSfpracf). Safj bie ©iaöen efjebem tief in ba§ heutige ©dj Waben fjiucin reichten, erweifet bie bamalige Benennung jener @aue: Vindelicia, worin Augusta Yindelicorum, SlugSburg, liegt; Vindelici ift jo biet ai» Vinidae Lyci, äßinben, ©lauen am 2edj, Lycus, Luk, ber arge, burd) SiuStretungen fd)äbiicf)e glufj, wie ba§ aitfiatiifcfje S3aterunfer enbet: izbavi nas od luka-viga! erlöfe un§ Dom Uebel! SDiefer SBafferfönig Gitropa'S i)atte bei ben ©laben brei Tanten. Sn unb unter Sßtttbelictett, oorn Snn bis an ben Cetius - Serg ob Vindobona, Vindovina, Sßinbenljeim, olfo wieber tion ©Ia= üen gegrünbet, fyiefj er, per eminentiam, reka, ber ^iufs, bflljw bie 2ln= Wolter Norici, Narečje, na reci, reki; tiotn Cetius bi§ Taurunum, bem heutigen Beligrad, ©erbienS berühmter Metropole, Dunej, unb tiefer Ister, beibeS au§ bem ©Iat>ifd)en. Don, Dunej, Dunaj, Dunava, Donava, Tanais, £einij, Tinic, Tujnca, Doneč, Dunavec, aHe§ au§ tina, tinje, im 2UtfIaöi= fc^en: £f)on, ©cfyiamm, baljer tonina, Sfjunfifcf), meti er ben ©djtamm liebt, thynnus limosus. 8n Ungarn ift niimlicfj bie ®onau, wenn e§ nur etwas regnet, fo trübe, bafj in ©laöonien 3. 83. i^r SBaffer burdfjgefeiijet Wirb, um getrunfen werben ju tonnen. 2Iu§ Podonavje, po Donavi, an ber ®onau, madjte ber Sateiner feine ofjne bie flatufc^e (Etymologie nidjt erflär» bare Pannonia, WeidjeS alle§ begriff, wa§ bon SBten abwärts jwifdjen ber Donava unb Sava bis Aemona aufwärts lag. Söei ©emiin fangen bie bis
baijm feiterteren Snfeltt an immer jaijlreidjet 311 werben, bafjer nannte man Weiter unten bie ®onau öfter, Sitfelreid^; Šnfel im 9iorbfiaoifcf)en ostrov, im ©übflabifcfjen otok, im üfteufraimfdjen aucf) osredik, gomila, im Äroatifcfjen aucf) medjmorje, im SSibelflaüifcljen sredorečje, foüiel al§ medjrečje, barauš bie germanifirten SJiäljrer bie ©tabt 9J2efferitfcfj Benannten, Interamnia, Mesopotamia, gwifdjenwäffer, Medvodje. Socfy ift ba§ SSort ostrov ben <5übflat>en aucf) nocfj in anbern Ortsnamen erhalten worben, j. 33. in So-stro unter Saibac^, eigentlich: au§ ber Snfel ¿wifcljen ber Besnica, Iblanica unb Reka, unb öorjüglid) in ber iHi)rtfdjen §albtnfel, ber SBomte be§ alten 3ioms, bem SSatertanbe feiner meiften ©djaufpieler, baijer fie istriones, ober histriones fliegen, fo tute bie SDeutfdjen au» Sftrien ^iftreidj, hingegen auž öfter, ostrov, Deftreicf) bitbeten. 9iod) jetjt finb bie öftrianer feE»r grofje Siebfiaber ber Marionette. SSoliftänbig follte Sftrien als gmlbinfel poluostrov leiten, bocE) laf§t man ba§ polu Sürje falber allgemein weg, wie in *ße= loponnefuš ^ßelopä Snfel, wiewof)l aud) feine ganje.
SB er fennt eine ältere Benennung unferer aucf) in ber cljriftlicijen Sir* cfjengefdjtcijte, unb bur<^ mannen großen SKann . . . öerf)errlid)ten §alb-infet? 3ft ba§ nicfjt ein unumftöfclicfjer 33eWei§ au§ ber (Spradje, bafj bie Urbewoijiter 3ftrien§ unfere ©tammgenoffen waren, wie fie big auf ben heutigen Sag ©laben geblieben finb, nur ben 9ianb gegen Italien au§ge= nommen, obfdjon aucf) bie iftrifdjen ©eeftäbte alle ©laöen gu Srbauern fjatten, wie aus iijreit Flamen ofjne Služnaijttte erhellet: man beliebe fie nur ju ettjmologifiren 3. 58.: Pola, Polja; Rovigno, Arupinum; Parenzo, Porečje,
Poretje; Hemona; Pyranum; Isola; Kupar, Kopar etc.--§at alfo
Sorb ©ilforb nicfjt (Sntnb, ben ©eleljrten ju prebtgen, ba| ofjne ©latii§mu§ auc^ ba§ @riecf)tfcf)e unb Sateinifd^e nicfjt ergrünbet werben fönnen ? SSeldje SluSftcfjten, bafs bereinft ba§ treiben ber flaüifcfjen ©pradjftubien unter allen gebilbeten Nationen allgemein werben wirb?" —
V	št. 14 nahaja se po slovenski in po nemški pesem: Mariji Ani Karolini Piji Svitli Krajlici Ogerski zvesta Ilirja — po pervi in poslednji kitici na pr:
Soča, Goričan hitita	3tuf! Sfortjo, Giorjer, öffnet
Vrata Ilirje odpirat!	tSureš Siönigreicfjeä ¿fjote!
Krim, Ljubel se priklonita	Sief öerbeugt eudj Srim unb Soi&el,
Svojo mater sprejemat'!..	(šurer SDlutter jum SBittiommen! . .
Let pol tisuče minulo,	Surcfy ber fienje f;aiBeš Saufenb
Kar slovim Rudolfa dom:	greife idj bie 3iubo[pf)tben:
Bode se nebo rasulo,	Šebett mag bte Sßett pi Prummern!
Zvesta vekome jes bom!	2Jleine Sreue toirb nidjt toattfen.
V	št. 16 razpravlja Zupan v spisku: Etymologie der Namen der Flüsse in Kärnten na pr.:
„Stur au§ bem ©laöifdjen finb bie Tanten ber glüffe Carinthia's etlj= mologifirbar! Sein SBunber! Nicfjt allein Kärnten war itoc^ cor beinahe
taufenb Saijren ganj iütnbifcf», fonbern in ben älteften ^iftorifdjen Seiten aucE) Skiern unb Sdjwaben am regten 2)onauufer, unter bem tarnen Vm-delicia, Vinidae Lici, äBinben am £ed), ja fogar ein grofcer 2f)eil §eit>e* jienS, big nadj Vindonissa, äBinbifd), bei §abšburg. Somit mürbe, wie
bie Saöe nod) je^t, bie
1)	Drave einft btofc bon fiabifdjen Slnwofjnern getrunfen, aud) tn 2irol, wo nocf) ein äBinbifdjmatrai afö ^euge haftest, aud) in ber ©teier= mar!, beren winbifd)e »iidjel am linfen SDraüeufer liegen; tfjr rechtes ift nod) ijevtt ju Sage nur öon ©lauen bewohnt. Drava bebeutet ein reifjenbeä äßaffer, einen (Strom. 2Bie man Bistrice, geiftrije, Sdjneli* unb §elibäd)e, ton bister, fdmeH, ijelt r fdjarf, unb Kerke, Ourfftüfie, überall finbet, wo Slaben, fo aud) gtüfte unb S3äd)er weldje üon dreti, reiben, ftrömen, uer= fdjiebenförmig benennt werben, balb Drava, wie unfer norbiüt)rifcfjer £aupt= ftrom, balb Drilo, ber @renjflu§ beS alten Syriens; gegen Silbanten, jefct Drina, beren e§ tn jenen ©egenben mehrere gibt, eine černa, jcfjwarje, eine bela, weifje, u. f. f., balb Dretula, bei Blaški, bem Siefiben^borfe be§ gräco* fiabifdjen Sifdjofš bon 6arl§ftabt in SSroajien, swifdjen Sluin unb Ogulin, balb Dretija, ein SBadj in firain jwifdjen trajen unb SJforaujlje. So bilb= fam ift bie flabifdje Spraye! «So abljolb ber Uninormität!
2)	Kerka, Corcoras, ein fumpfigeä, ftagnirenbeš SSaffer, öon kerk,
grofdjlaidf) u. f. f.--3) ©ail, Zila, Sila, ©etoatt * Strom. — 4) ©lan,
Glina, ££)on, 2ei)m . . — 5) Sabant, urfprünglid) Lava, baijer Sabamiinb, Lava's öinmünbung in bie ®rabe, bom altflab. lava, ein Steg jum lieber« gel)en .. 6) ffliöli, au§ mel, i, Sanbbanf; breg se mele, ba§ Ufer wirb unterfpiilt.. 7) Stfer, wegfpülenb, lizati, leden, potok Lizar, ber wegfdjwem* menbe S3ad) ob. glu|; Reka, Rika, giume; $iga .. 2lud) bie Snfei 9iügen im baitifdjen Speere, — blatno, blatsko, blaško morje, fdjtantmigeš SKeer, — berbanft feine etwa§ entfteüte Benennung ber Mutter ber Sprachen, ber
roeit reidjettben Slo venia."
V št. 20 prične dr. Jak. Zupan pervi vojsko zoper Metelčico v sostavku: gtjriinpmtttg bes wittbifäett ¿tfpJjafafcs. Dva tujca (Leopold u. Carl), ki se učista slovenskega, najdeta, tako popisuje šaljivo, na sprehodu brez naslova bukvice, v kterih pa ne poznata vseh čerk. Serbske niso, ruske tudi ne, pravita; kar zadeneta na pisatelja tega sostavka, kteri jima pove, da so to Potočnikove sv. pesmi, pisava pa da je Me-telčica; pervi naslednik njen je Zalokar, drugi Potočnik; več si jih — ukljub vsi svoji doslednosti — ni mogla doslej pridobiti, tako terdo se Kranjci deržijo stare navade. Prav imajo, pravi pervi; čemu kaziti lepo latinico! Ne Dobrovsky, ne Kopitar, veljaka slovanska, nista si upala naznaniti Metelčice; hvaliti je menda ne moreta, grajati nočeta, da malemu slovstvu ne škodujeta. Prav pa bi bilo, da si primerno pomnožijo Kranjci latinsko pisavo. Kaj še, pravi drugi; to ni lahka reč. In če si
jo Kranjci tudi pomnožijo, kako se more usiliti Nemcem, Francozom, Talijanom, Angličanom. Na Kranjskem se utegne prijeti; uči se je mladina v vzglednih šolah, vadijo se je v bogoslovnih duhovniki. — Bolje bi ne bili mogli pričeti; le škoda, da se tako malo gleda na lepoto. Dokler tega ni, naj bi se novim čerkam nasprotvalo. Ver sate diu — Horatius.
V št. 25 odgovori berž ko ne po vzajemnem posvetovanji J. B. t. j. Jožef Burger (r. 1800 v Krašnji, u. 1870 v Šmartinu pri Litiji), in v št. 32 se oglasi spet Zupan, kjer mnogo piše o pravopisih, o čer-kah, o x (žabi) itd.; da pomanjkljiva abeceda ne opovira tolikanj slovstva, sicer bi Angličani imeli naj manjše, Uskoki pa s cirilico mnogo veče; kakor se različno izrekuje, naj se tudi različno piše. Čemu le množiti abecede, in ločiti Slovence po Dajnčici in Metelčici. Učiti bi se mogli v prihodnje obeh, azbuke in abecede. Toraj vedno le abecede! Da sta bila zoper Metelčico Kopitar in Ravnikar, to je znana reč; ta pa, ki je z njima bil na Dunaju, se razklicevati daje za II. Cirila. Pustite nam lepo latinico! Nikarte prazne slame mlatiti! Upati je, da šolske po-skušnje ostanejo le poskušnje. In Zupan sklepa svojo čerkarsko pravdo, o kteri stvari glej bolj na tanko Jezičnik IX—XI str. 32 itd,, z naslednjimi besedami:
„SSinben! Saffet eudj ba§ gtyrfja&et Sicero'3, gene!on'§, 2RiIton'8f grcm!lm'§, 23oboni'§ nicfjt buri) ©cfjnorfei ber ©erbier entftellen. ®iefe joHen unb toolleit uortoartg, nid)t mir juriid. Saj je t nidjt Unreife§ mit SSoUenbetem paaren! Siefier ba§ umtadjafjmiidj ©cfjone be§ iateimfcfjett $lfy!jabete§ untierfefjrt beibefjaiten, afe e§ barfmriftren, um e§ tirieber bebar* Barifirett ju muffen.	ttiirben Sateiner actum agere nettnen, unb
®eutjc(je: leerež Strof) brejdjen".
Aetas animusque virilis Commisisse cavet, quod mox mutare laboret
Horatius,
Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873.
Načertuje Jos. Levičnik, učenik.
Motto : „Človek se uči (Nadaljevanje iz lanskega tečaja.)	Dokier živi."
Karodska prialovica.
Kakor c. k. gospodarstveno, imelo je tudi c. k. ministerstvo kup-čijstva na svetovni razstavi svojo lastno sgrado, v kateri je bilo izpostavljeno vse to, kar spada v njegovi delokrog. Da je bilo tudi tu na-kupičenega mnogo tacega, kar je zanimivo za pogledati, in tudi od sile veliko robe in blaga, s katerim se terži v domačih deželah, ter se razprodaja čez meje naše deržave v daljni svet, bo vsaki rad verjel. Med
zanimivosti prištevam na pr. mnoge tu razpostavljene hlapone, poštne vozove, berzojavne (telegrafne) naredbe, zlasti tako zvani poljni berzojav (Feldtelegraf); oblečene, t. j. z vso zlužbeno obleko opravljene kipe poštnih slug, kakor so se namreč nosili v raznih časih, in mnogo enacega. Kar pa zadeva kupčijsko blago, na pr. žitna plemena, usnje, robo za obleko, lesnino, železnino in sploh kovine, sadne pridelke (posebno južnih dežel [Südfrüchte]), oljä, vina, žganjarije, duhäna in neštevilno enacih stvari, bilo je vsega toliko, ter tako lepo vredjeno razpostavljenega, da bi bil tu domači in inostranski tergovec kar zberal po željah serca, kaj bi bilo vse zanj-ga. Z vso pravico kerstila je moja malenkost ta oddelek na ime: avstrijska pregledalica za svetovno tergovino, ali kakor bi Nemec morda djal: „eine österreichische Mustertafel für den Welthandel". —
Zdaj naj pa omenim še jako obširnih dveh sgrad, ki ste pod naslovom : „westliche und östliche Agriculturhalle" stavile obiskovalcem pred oči ogromne sile poljskih pridelkov, gospodarstvenih oprav in tudi obertnijskih stvari. Kaj prideluje, izdeluje in rabi vsa Evropa (deloma tudi severna Amerika), videli smo ondi v neizrekljivi mnogoverstnosti. Stali ste sicer sgradi precej dalječ ločeni ena od druge, služili ste pa vendar obedve enemu in istemu namenu, — le s to razliko, da je perva kazala gospodarstveni plod in pridelke zapadne, druga pa izhodne Evrope. V pervi zastopane so bile deržave: Anglija, Francija, Španija, Portugalija, Holandija in Belgija, Švedija in Norvegija, Švica, Danska, Italija in nekoliko tudi severna Amerika. In kaj se je tu vse videlo? Moj Bog! Kakošne možgane pa bi bil vendar mogel imeti, ko bi bil hotel vse te v spominu ohraniti. Razpostavljeno je bilo ondi brez števila plugov in gospodarstvenega orodja; sejalne, senokošne, in mlatilne ma-šine s hlaponi vred; mašine za rezanico delati in za čiščenje žita; tri tovarne (fabrike), namreč: za čokolado, mjilo in umetno kislo vodo (Sodawasser) izdelovale so koj na mesti (v razstavi namreč) svoje pridelke. Videli smo dalje: kotle za sirarije, umetne pinje za izdelovanje surovega masla; stiskalnice za napravo vina in mošta; razna žitna in sočivna plemena; moko; sladkor, židne (svilne) červičke zdrave, bolne in tudi ponarejene (v povekšani obliki); razne pijače vinske in žgane, mesnine, Liebig-ove mesninske izlečke, ter na tisoče drugih stvari.
Sgrada izhodne strani obsegala je izdelke Avstrijsko - ogerske, Ruske in Nemčijske. Nikakor ne morem popisati, koliko raznoverstnih reči in stvari je bilo tudi tu nakupičenih. Karkolj rodi zemlja in izdeluje človeška umetnost, bodisi ali s pripomočjo tovarn, ali pa s prostimi rokami, zastopano je bilo mende tukaj. Žita, jedila, pijače, rastline, svila, usnje, kožuhovina, izdelana oprava (obleka) raznih narodov in tisučero enacih stvari verstilo in družilo se je eno k drugemu, tako da je bilo v resnici
težavno razsoditi, kateri strani Evrope bi bil človek priznal predstvo. Med mnogimi stvarmi zanimale ste me v tem oddelku posebno dve stvari iz tovarn slovečega gosp. Tschinkel-a, ki ima tudi v Ljubljani svojo fabriko. Razpostavil je bil namreč ta gospod med drugem tudi čok (štok) sladkorja, ki je tehtal le malenkost: deseterih centov. Koj blizo zraven postavljen je bil iz tovarn omenjenega gospoda tudi kip na zadnjih nogah sedečega volka, masivno narejen iz žlahtne čokolade, ki je tehtal tudi le dva centa. No, tega volka se ni bilo treba bati. —
Razstavina sgrada, ki je nosila naslov: „Pavillon der k. k. Marine" kazala nam je c. k. avstrijsko pomorstvo v prav lepi svitlobi, kajti obsegala je tudi ona toliko različnih in znamenitih stvari, da ni lahko povedati. Marsikaj zmed tega, kar sem ondi videl, bi se dalo v šoli za kazavni poduk jako dobro rabiti. Zmed množine zemljevidov so me posebno zanimali oni uzvišeni (Reliefkarten), ki so kazali Terst, Splet (Spa-latro) in Kotor (Cattaro) z okolico vred, ter bili jako dobro po naravi posneti. Nič manj znameniti so bili tudi modeli pomorskih šolnin (Salinen), ki so mi kazali naredbe za napravo morske soli. Zmed morskega živalstva bilo je videti neizrečeno veliko in raznoverstnih školjk, rakov in rib (večje so bile natlačene t. j. našopane), ter tudi raznih naredb in ribškega orodja, ki se rabi pri lovu teh žival. Posebno radovedno ogledoval sem tudi razpostavljenega morskega volka (Haifisch), ki se ob o-brežjih našega jadranskega morja pogostno nahaja, ter ni le silni požeruh rib, ampak je celo tudi ljudem zelo nevaren. Zelo so me zanimale tudi naredbe za potapljanje (Taucherapparate). Ladijnih (barkinih) modelov bilo je tudi dokaj, in sicer od priprostega čolnička noter do orjaškega jadernika in parnika, na katerih je človek vse stvari lahko natančno in na drobno opazeval. Profilirani (podolgasto po sredi prerezani) parnik „nadvojvoda Albrecht" pa nam je v originalni velikosti natančno kazal vse notranje prostore in naredbe parne. — Dalje je bilo videti od sile veliko in raznoverstnih vervi, ki se na ladijah potrebujejo; ladijske ure (Schiffuhren), magnetnih igel ali kompasov; rešilnih priprav o raznih morskih nevarnostih (Rettungsapparate) i. t. d. Za stavbo na kole ob vodah (Pilotirungen) bilo je razpostavljenih mnogo modelov in načertov. Tudi pomorske zastave (Flaggen) vseh deržav, ki imajo svojo lastno bro-dovje, videli smo ondi. Razno kraško kamenje kazalo je tudi tu svoja lica, zlasti to, kar je žlahtnejših verst (Karstermarmor), bilo je tako lepo razversteno (v likanih štiriogelnih kosovih), da bi take zbirke v mali obliki kaj dobro pristile šolskim muzejem. —
Ravno popisanemu oddelku v vsem zelo enak bil je tudi „Schiffsmaschinen - Pavillon des österr. Lloyd". Ondi videl sem v pervič ladjino vertilo (Schiffsschraube) v svoji pravi velikosti, ter občudoval um bistrega Ressel-a, ki je znajdel orodje, s katerim si ladje takorekoč, kakor z
velikanskim svedrom, vertajo pot pod vodenim poveršjem. Videti je bila tu tudi prava verhna stran (Verdeck) velike ladije jadernice z jako močnim jamborom (Mastbaum) in z vsem vervjem (jadrovjem = Segelwerk), kar ga jadernice (Segelschiffe) potrebujejo. Zarad silne visokosti jambo-rove bila je streha nad njim toliko prederta, da je zamogel ves, kar ga je bilo, šterleti v zrak. Poleg tega videti je bilo tudi tu mnogo modelov za večje in manjše barke, in tudi za ladjenice (Schiffswerften), po-samesni oddelki barkinih strojev (Maschinenbestandtheile), kompasi, sidra, verige za sidra in na stotine enacih stvari.	(Dalje prih.)
Dopisi in novice.
— Šolstvo v Avstriji koncem l. 1875. *) (Konec.)
Šolska poslopja, šolska oprava in učila.
Največi del šolskih poslopij na javnih ljudskih šolah, namreč 93'3 odstotkov, je bilo vlastnih, navlašč za poduk stavljenih ali pripravljenih. Na Češkem je bilo največ lastnih šolskih poslopij, za tem pride Moravsko, Slezija, Dolenje- in Gorenje-Avstrijsko. Največ najetih šol 70 % je bilo v Dalmaciji.
Kar pa se tiče šolskih oprav in učil, se da posneti toliko, da je to nekoliko zadostovalo, le Kranjsko, Predarlsko in Galicija je tukaj za drugimi deželami.
Pri 69 odstotkih vseh šol so bile šolske bukvarnice, dasiravno le skromne, potrebnih priprav za telovajo je imela komaj petina vseh šol. V tem oziru se je največ zgodilo v Šleziji in na Moravskem. Preminjevalni (variabelni) trošek za šolske sgrade, šolsko opravo, šolsko kurjavo, učila in samoučila kakor druge stvarne šolske potrebe dosihmal še ni preračunjen, ako pa svote v to potrebne primerjamo s troškom spredaj navedenim za učiteljske plače, da se pregledati, kakšne znatne svote mora že prebivalstvo dajati za ljudsko šolo tako, kakoršna je sedaj in koliko bo treba še dati, da bode ljudsko šolstvo izpeljano tako, kakor zahteva ljudska šolska postava. Da je tukaj treba največe štedljivosti in da je treba ljudstvo, ki je z davki preobloženo, varovati vsake potrošljivosti, je jasno kot beli dan.
Gluhonemi in slepi otroci.
Pri šolskem popisovanji 1. 1875 so bili pervikrat popisani tudi gluhonemi in slepi otroci v šolski starosti. Bilo je 2721 gluhonemih in 761 slepih otrok v šolski starosti, a po zavodih za gluhoneme je bilo le 901, in onih za slepe 233 tacih otrok.
Opravilstvo c. k. okrajnih šolskih svetov.
Okrajni šolski sveti so imeli 1. 1876:
na Koroškem z	8 okraj, šolskimi sveti 84 sej
na Kranjskem z	12 » » » 93 »
v Šleziji z	10 » » » 94 »
v Bukovini z	9 » » » 66 »
na Štajarskem s	67 » » » 693 >
*) V zadnjem (6. 1.) „Uč. Tov." str. 93 v odstavku: „Učni čas" beri: celoletno in poldne na 2837 javnih šolah ter izpusti „polleta" i. t. d., drugo naj ostane.
na	Predarlskem s	3	okraj, šolskimi		sveti	17 sej
na	Dolenje-Avstrijskem z	21	■ >	>	»	235 »
na	Zgornje-Avstrijskem s	14	»	»	»	159 »
na	Solnograškem s	5	, >	»	>	49 »
T	Istri s	6	»	»		46 »
na	Goriško-Gradiščanskem s	5	»	»	> ■	40 »
v	Galiciji z	22	»	»	»	206 »
na	Moravskem s	37	»	»	»	388 »
na	Češkem s	115	»	»	»	1042 »
T	Dalmaciji z	12	»	»	»	80 »
(Da je bilo na Štajarskem toliko okrajnih šolskih svetov, pride od tod, da v ti deželi spadajo šolski okraji z okrajnimi zastopi, a ne s politiškimi okraji. [To je bilo poprej, a sedaj ni več tako.] V Tirolih in v Terstu okrajni šolski svet še niso postavno organizovani.)
Pisnih vlog pri vseh krajnih šolskih svetih je bilo:
na Koroškem ....	10 302
na Kranjskem ....	9 395
na Tirolskem ....	11.375{
v Šleziji.....	8.997
v Bukovini ....	, 5.864
na Štajarskem ....	. 26 877
na Predarlskem . . .	1 971
na Dol.-Avstrijskem . .	. 30.855
na Gor.-Avstrijskem . .	. 21.589
na Solnograškem . . .	. 4.510
v Istri ......	. 3.201
na Goriško-Gradiščanskem	. 2.393
v Galiciji.....	. 44.408
na Moravskem ....	41 919
na Češkem.....	144.439
v Dalmaciji.....	. 6.501.
pri okrajnih glavarstvih v šolskih zadevah
Okrajnih šolskih nadzornikov za pregledovanje po šolah je bilo:
na Koroškem.....	13	na Solnograškem ....	. 5
na Kranjskem.....	12	v Istri...... .	. 5
na Tirolskem.....	26	na Goriško-Gradiščanskem .	. 3
	. 8	v Galiciji......	. 22
v Bukovini......	10		. 35
na Štajarskem.....	24		. 71
na Predarlskem ....	3		. 11
na Dolenje-Avstrijskem . .	25		. 1.
na Zgornje-Avstrijskem . .	9		
Okrajni šolski nadzorniki so šole ogledovali:
na Koroškem . .	. 539 »/a	dne	v Terstu . . .	76
na Kranjskem . .	. 248	dni	na Solnograškem .	. 248
na Tirolskem . .	. 951	■»	v Istri ....	. 238
v Šleziji . . .	. 267	»	na Goriš.-Gradiščan.	. 224
v Bukovini . .	. 233		v Galiciji . . .	. 2254
na Štajarskem	. 961	»	na Moravskem	. 1920
na Predarlskem .	. 235	»	na Češkem . .	. 3764 »/s
dni
na Dol.-Avstrijskem . 1475 dni v Dalmaciji . . . 280 dni. na Gor.-Avstrijskem . 447 »
V	denarjih in s zaporom so bili kaznovani stariši zarad zanikernega obiskovanja njihovih otrok po okrajnih šolskih svetih 1. 1875.
denar	zapor
gl. kr.	dni	ure
na Koroškem s	7.221 50	93 16
na Kranjskem z	2.542 70	9 6
na Tirolih z	1.682 50	117 17
v Šleziji z	253 68 V2 — —
v Bukovini z	2.434 68	13 20
na Štajarskem z	2,173 50	55 12
na Predarlskem s	634 80	22 8
na Dolenje-Avstrijskem z 12.696 63 2.636 16 na Gorenje-Avstrijskem z 10.256 14	867 10
na Solnograškem z	2.497 12	359 4
v Istri z	974 —	— —
na Goriško-Gradiščanskem z 88 —	— —
v Galiciji z	9.903 48 318 8
na Moravskem z	1.971 83 802 17
na Češkem s	25.663 41 8.309 21
v Dalmaciji s	694 52 — —
Iz teh dat se posname, da je klica (kal), katero je vsadila deržavna šol. postava dne 14. maja 1869 v tla našega šolstva po večem in v svoji celoti zdrava, a pod varstvom bližnjega šolskega nadzorništva in pod verliovnim vodstvom dež. šol. oblasti, je že obrodila bogati sad, in da se sme pričakovati, da bode ta, v deržavi tako imenitna naprava dalje rastla in se razcvitala.
Deržavno ministerstvo ni ničesa opustilo, kar je bilo potrebno, da se der-žavno šolska postava izpelje v vsem, kar je tukaj pripuščeno deželni postavo-daji in nakazni poti. Izvzemši Terst in Tirolsko imajo vse dežele že dolgo časa potrebne deželne šolske postave, tako da se tu in tam le vprašuje, kaj bi se dostavilo, kaj zboljšalo?
V	Terstu, kjer mestni zastop hvalevredno skerbi za dobre šole in se sme pričakovati, da bode ravno tako skerbel za okolico, se deželna šolska postava manj pogreša. A na Tirolih se težko pogreša tista deželna postava, ki bi vrav-nala vstanovljenje in vzderževanje šol in pravne razmere učiteljev, in v tem oziru administracija sama, dasiravno na vso moč delavna, ne more šolstva zbolj-šati tako, kakor se želi.
V	tem četertletji, od 1871—1875, ko so že bile izšle nove šolske postave, je ministerstvo po nakazni poti ljudsko šolo vsestransko na notranje vredovalo. L. 1869 in 1870 so prišli ukazi o prehodnjih določbah, da se izpelje šolska postava, v katerih so bili določeni začasni učni čerteži za razne verste ljudskih šol in za učiteljišča, potem pa začasni učni red, in prišli so začasni ukazi zastran učiteljskih spraševanj; vravnani so bili nadaljevalni tečaji za ljudske učitelje, pripravljalo se je za napravo gospodarskih in obertnijskih nadaljevalnih tečajev, a od 1. 1872 so izhajale definitivne vredbe o učnih knjigah (Lehrtexte) in o drugih učilih, o raznih preskušnjah za učilništvo, o okr. in dež. učit. skupščinah, o otročjih vertih in njim sorodnih zavodih, o napravi zasebnih šol, o stavitvi in vravnavi ljudskih šol, o zdravstvu v ljudskih šolah; izdan je bil tudi definitiven osnoven štatut z učnimi čerteži za možka in ženska
učiteljišča, razglašeni so bili definitivni učni čerteži za razne verste učnih šol, začenši od jedno - do osemrazredne, isto tako tudi za meščanske šole, poslednjič je na svitlo prišlo tudi mnogo drugih ukazov, ki namenu ugajajo, ter merijo na to, da je ljudsko šolstvo vsestransko vredjeno. V poslednjem času se je mini-sterstvo pred vsem prizadevalo, da preskerbi učiteljišča, ljudske in meščanske šole s takimi učnimi knjigami, kakoršne zahtevajo novi učni čerteži.
Ljudsko šolstvo se v obče od leta do leta na vredjenih podlagah na znotraj v zadovoljnost razvija, učitelji se tudi prizadevajo kos biti svojemu pravemu nalogu.
Poglavitna zapreka, da ljudsko šolstvo hitreje ne napreduje, je pomanjkanje učiteljev, a temu se nikdo ne more čuditi, ako premisli, da je deržavna šolska postava, nekako prevelik korak storila, kar se namreč tiče dolžnosti šol. obiskovanja in učiteljskega izobraževanja in so se povsod potrebe namnožile. Nova postavodaja je tudi priznala pravico do pokojnine vsem dejanskim učiteljem, in mnogo starejšim učiteljem je že tudi naklonila to dobroto, a zato je pa tudi treba novih učiteljev. Zanesljivo smemo pričakovati, da bode v nekaterih letih po večem zadosti učiteljev, dasiravno jih več potrebujemo.
Nova učiteljišča za možke (41 deržavnih in 3 s pravico javnosti) in ženska izobraževališča (18 deržavnih in 3 s pravico javnosti) nepričakovano veselo napredujejo od 1. 1874, odkar so bila na novo organizovana; na večini njih so se morali napraviti vstrični razredi.
P. S. Preložil sem ta sestavek iz »Laib. Ztg.«, nisem ničesa pridjal, nič bistvenega izpustil. L. 1880, ako bode še izhajal kak slovenski šolski list, bode lahko primerjeval statistiko tačas z ono minulih 5 let. Precej od začetka v vvodu je bilo brati: zanimivo je pregledati, koliko je šolstvo napredovalo to četertletje, kolikor se to more posneti iz statističnih dat. To mi je bil namen pri tem prevodu; statistika tedaj in drugega nič.	Vred.
— Iz seje c. h. dež. si. sveta dne 22. februarija. Seja se začenja s tem, da perovodja prebere vloge od zadnje seje razrešene. — Prošnja gimn. učenika, da se mu zmanjša število učnih ur na teden, ni bila sprejeta. — Prošnja Rudolf, gimnazije, da se na teden podučuje jedno uro v Stenografiji (I. tečaja), potem da so privoli denar za podučevanje v telovaji, se je vslišala. — Od si. ministerstva je prišla prošnja umirovljenega profesorja, da se mu daje izpraznjena učiteljska služba na srednjih šolah tukaj, vernila se je si. mi-nisterstvu s primernim nasvetom. — Dva učenca iz realke sta bila izključena, kar se je odobrilo. — 0. k. okr. šol. svet je predlagal, da se prejpisani šolski čas zarad paše skrajša učencem zadnjih dveh let na nekaterih ljudskih šolah, se je odobrilo. — Prošnja lj. učit. za napravo učit. izpita mesca aprila 1877 se je predložila si. ministerstvu. — Prošnja kraj. šl. sveta za pomoč še jeden pot pri šolskem zidanji, se je zavergla. — Obravnave zastran šol v Duplah, pri Studencu in v Srednji vasi v Bohinju se predlagajo slav. ministerstvu, ko se namrt" prosi za deržavno podporo. — Zastran šole v Vavta-vasi obračajo se na kranjski deželni odbor, da bi se dobil dodatni kredit za podporo iz normalnega deželnega zaklada, za katero se prosi. — Za šolo na Trati se stavi nasvet za pristujočo pripomoč iz deželnih denarjev pri kranjskem deželnem odboru. — Sklenilo se je, da se napravijo potovalne šole v Maverlah in drugih selili, ki so od Černomlja najbolj oddaljeni, a s tem prideržkom, da deželni zbor odobri plačo za to nasvetovano v proračunu za 1. 1878. — Ljudski učitelj v Brusnicah bode dobival po 450 gl. od časa, ko bode tam umeščen. — Matija Ar ko, začasni naduč. v Hrenovicah je bil po predlogu poterjen za stalnega učitelja
in dekret se mu je poslal. — Razrešile so se: pritožbe in prošnje za olajšanje kazni zastran šolskih zamud, ter prošnje za nagrado popredno (izposojilno) plačevanje ljudskim učiteljem.
—	Bukve ubožnim učencem, na Kranjskem iz šolske zaloge so vredne za 1. 1877/8 1818 gl. Od teh pride po številu šolskih otrok za Postojno 173 gl. 92 kr.; za Kočevje 198 gl. 64 kr.; za Kerško 198 gl. 17 kr.; za Kranj 156 gl. 55 kr.; za Ljubljano privzemši vadnico 92 gl. 6 kr.; za okolico Ljubljansko 199 gl. 86 kr.; za Litijo 115 gl. 80 kr.; za Logatec 144 gl. 80 kr.; za Radovljico 117 gl. 56 kr.; za Rudolfovo 169 gl. 92 kr.; za Kamnik 138 gl. 82 kr.; za Oernomelj 111 gl. 90 kr. Okraj. šol. sveti morajo prositi za ubožne bukve skrajni čas do 4. maja t. 1.
—	Valvasorja „Ehre des Hersogthums Krain" je že izšlo 6 zvežičev (Lieferungen). Pervi nosi na čelu životopis Valvazorjev, spis. P. pl. Radič in obsega XI. bukve , ki popisuje krajepisno - zgodovinsko: mesta, terge, stare in nove gradove, samostane, verte i. t. d. in v 2. se to nadaljuje. Tretji zvežič, XII. bukve — govori od hervaških in pomorskih mej, potem nekaj tudi od vin-diske in banove meje. — Četerti — I. bukve — ima predgovor od Valvazorja in njegovo podobo (portre) potem pesmi v latinskem, nemškem a v slovenskem in hervaškem jeziku po takratni pisavi potem še predporočilo »Erasmi Francisco« — Peti in šesti zvežič — I. bukve — od I.—VII. poglavja — govori od Kranjskega sploh, od imena dežele in raznih prebivalcev. Papir v tih izdaj-kih je terden, tisek lep in prebiraje »Valvazorja« se postavimo v njegov vek nazaj, v katerem je to pisano, kajti vse: pisava, jezik, mišljenje nas postavi v tiste čase nazaj, ko so se gradovi jeli rušiti, a med ljudstvom je še vladala vera na vraže, ko je prenehal strah pred turško vojsko, a ko so vse grozovitosti med ljudstvom še bile v živem spominu. Vse to je zginilo, nas pa mika pogled nazaj in smo hvaležni možem, ki so nam to vse tako lepo opisali. —
Učitelji, ki si po samem ne morejo naročiti »Valvazorja«, si ga bodo naročevali za okrajne učiteljske bukvarnice, stvar se menda sama ob sebi razume.
—	Novičarske drobtince. *č* (Stariši! pazite, kaj imajo vaši otroci v rokah!) V velikem Varadisu na Ogerskem igral je one dni osemletni sinek nekega krojača z nabitim revolverjem. Pade mu nesrečna misel v glavo, da vtakno cev svoji petletni sestrici usta. V tem hipu se po nesreči revolver sproži, in mala revica je pri tej priči mertva obležala. —
—	* č * (Sveti Oče Papež Pij IX.) bode letos 3. rožnika — v nedeljo po Presv. Rešnjem Telesu — obhajali petdesetletnico, odkar so bili v škofijsko čast povzdignjeni. Po vsem kerščanskem svetu se že snujejo priprave za dostojno svetkovanje te vesele dogodbe. —
—	Solnčniki, ki vodo derže, kako se v to pripravijo? Jemlje se 10—15 gramov parafina, najbolj priprosto košček, kako colo dolg, navadne sveče iz parafina, osterže se in se vsiplje v steklenico, v kateri je '/4 funta bencina, kjer se hitro razkroji. S tem se hitro poliva razpet solnčnik začenši od osti v zavitih čertah (Spiral-Linien). Najbolj se to zgodi na prostem, samo blizo ognja ne, ker se bencinov sopar rad vnema. Kratko po tem je solnčnik zopet suh, prevleka ne spreminja barve niti terpeža, a solnčnika potem dež ne zmoči, kaplje se takajo s solnčnika, dež se ga ne prijemlje in ko se več ne potrebuje, se kar lahko zapre, V. B. —
—	Nove cerkvene pesmi, namreč 20 izvirnih, je izdal gosp. Anton Förster, vodja glasbe v tukajšnji stolni cerkvi. Akoravno so to najbolj me-
lodični in laliki napevi slavnoznanega skladatelja, vendar veje v njih glavni postulat cerkvene skladbe, to je cerkveni duh in so primerni raznim praznikom, za katere so zloženi. Dobivajo se pri gosp. skladatelju ali v knjigarni J. G i o n t i n i-evi v Ljubljani po 70 kr. — Razen teh se še dobi tudi: »očitanje« in »lamentacije« (40 kr.), 6 »Tantum ergo« (50 kr.), 2 veliki slovenski maši (50 kr.), 3 »Ecce sacerdos magnus« za škofovo obiskanje zraven z »reš-ponzoriji« (50 kr.) in pa »pevska šola» (60 kr.) — vse skladbe velike hvale vredne.
Javna zahvala.
Vsled predavanj v Ljubljanski čitalnici dne 25. febr., 4., 11. in 18. mar-cija t. 1. je dobila »Narodna šola« tukaj čistih 134 gl. 10 kr. Podpisani si v dolžnost štejejo, da se vljudno zahvaljujejo si. Ljubljanski čitalnici, vsem osno-vateljem in dariteljem vzlasti pa p. i. g. g.: dr. E. Šavniku, J. Kersniku, Fr. Šukleju in J. Franke tu za njih trud in rodoljubno delavnost.
Odbor »Narodne šole.«
—	Splošni shod avst. katoličanov za vso deržavo bode letos na Dunaju od 30. aprila do 3. maja. Predmeti razgovorov bodo: Tiskovine. A. Časnikarstvo. B. Spisovanje, tisek in razširjevanje spisov. Šolstvo.
1.	Pregled sedanjih razmer, in kako naj se proti njim vedejo katoličanje.
2.	Pretres vprašanja, kaj naj katoličanje vseh krono vin in dežel v cesarstvu store za ponovljenje kerščansko-katoliške odgoje katoliške mladeži gledé ljudskih srednjih in višjih šol. 3. Pretres vprašanja, kaj naj se med tem stori, da se zabrani razkristjanenje mladine. 4. Pretres vprašanja, kako bi se pričelo vspešno delovanje za zboljševanje sedanjih razmer. — Umetnost. — Soci-jalne zadeve. •— Katoliško življenje. — Katoliško delovanje političnih društev. Sveti oče, papež Pij IX. so s pismom danim v Rimu 19. junija 1876, namenjeni shod poterdili in mu podelili apostoljski blagoslov. — Samo ob sebi se razume, da je vlada ta shod dovolila, ker sicer bi se ne smel sniditi. Vprašanja, katoličanom vseh dežel avstrijske deržave splošna in zanimiva, naj bi Avstrijo tudi v drugih vprašanjih zedinila, in katoličanstvo bi bilo potem, kakor v minulih stoletjih, tudi sedaj terdna vez vsem narodom mnogojezične Avstrije. —
—	Učiteljska spraševanja bodo to spomlad 33. aprila in prihodnje dui. Čas za razglase vanje je do 10. aprila, drugo kakor sicer.
—	Deržavnih štipendij na m. in ž. izobraževališču tukaj je bilo letos razdeljenih v znesku 8000 gl. Učit. kandidatje so dobili štipendije od 50—200 gl., na pripravljavnih tečajih pa po 50 gl. Vsi prosivci navadno ne dobe štipendij posebno sedaj, ko se manj dovoljuje, kakor prejšnja leta, tisti, ki se slabo uče, odidejo s praznimi rokami.
—	Pred porotno sodnijo v Celji je bil 8. marca g. M. Ivane-tič, učitelj z Roba na Kranjskem, tožen radi dopisa »z Gorenjskega« v 15. st. lanskega »Učitelja« po §. 300, k. p. (kaljenje javnega miru in reda.) Obravnava je trajala od pol desete do tretje ure. Predsedoval je okr. sodnije predsednik Heinricher, derž. pravdnik kot tožitelj je bil dr. Gertscher, zagovornik dr. Šurbi. Zatoženec je bil z 10 glasovi proti 2 nekrivega spoznan.
Premembe pri učitelj stvu.
Na Kranjskem. Gosp. Jožef Cepuder, začasni učitelj v Raki na Dolenjskem v Šmarijo pri Ljubljani zač.
Odgovorni vrednik; Matej Mo&nlk.
Tiskar in založnik: J. B. Millo.