Tečaj IV. V Ljubljani, za mesee november 1876. List 11.
nabiraj, p0n,
Letna plača 2 uold.	Učitelji, dijaki
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg: Toplo ali mrzlo prezimovanje čebel. — Kako si Rusi medico napravljajo. — Kratko poročilo o 21. občnem zboru avstrijskih in nemških čebelarjev v Vratislavi. — Dopisi.
Toplo ali mrzlo prezimovanje čebel!
Dvoje naj večih in še ne vsestransko rešenih prašanj je zlasti za nemške čebelarje naj imenitniših; kdor bi ju po nam popolno rešil, bi bil naj veči dobrotnik čebelarjev. Tako pravi Dzirzon, dasiravno je znano, koliko jako zamotanih prašanj o čebelarstvu je že on rešil. To dvojno nerešeno prašanje je: Kako čebele prezimovati, toplo ali mrzlo? Kako se zabranovati gnjile zalege in če pride, kako je odstraniti? Zadnje vprašanje danes le pustimo; do spomladi smo pred njo brez skrbi, in za dotično pretresovanje bo takrat pripravniši čas. Zanima pa nas zdaj bolj prvo prašanje, ker zadnji čas je, čebele za zimo vravnati, kdor tega še ni storil.
Vsaka stvar ima svoje zavetnike; tako tudi toplo prezimovanje čebel svoje in mrzlo svoje (tudi v Vratislavi je "bilo od tega govorjenje); govorilo in pisarilo se je pa o tem že toliko nasprotnega, da znabiti o malokteri reči toliko. Da v kratkem obojno nasprotno mnenje povemo, le rečemo: naj izkreniši zagovarjalci toplega prezimovanja trdijo, da čebel ne moremo nikoli pretoplo opažiti; da— še celö v zakurjeni sobi bi jim ne bilo škodljivo. Nasproti pa zagovarjalci mrzlega prezimovanje trdijo, da za čebele nam po zimi ni treba skrbeti, da, še celö nekdo svetuje, oknja s čebelnjaka sneti in vrata k večem prisloniti ter pustiti, da sapa svojevoljno vleče čez — in skozi panjeve. Kje je varnost in resnica? Mislimo da „v sredi — zlati skledi." Težko, ali bolj prav nemogoče je naravnost reči: Toliko toplote moraš čebelam za zimo preskrbeti; ravno tako na debelo jih moraš opažiti; vse je na okoljšinah ležeče in te opazovaje spoznati ter po njih Čebele za zimo preskrbeti, v tem se ravno kaže in razloči umai čebelar od drugih vsakdanjih, nič mislečih čebelarjev.
Ni ne vse eno in — ume se samo po sebi — ne more vse eno biti, so li panji, ktere prezimujemo, močno ali malo čebelni; je večina čebel mladih ali starih. Več ljudi v sobi, topljejša je soba; starega človeka bolj zebe, kakor mladega. Dalje ni vse eno, iz česa je čebeljnak in panj napravljen; kako stoji, sapi nasproti ali v zavetji. Skozi tenke in od dežja sprane, od solnca razpokane deske najde sapa in
I »mi............,
mraz lahko pot; kako vse drugače človeka stresuje, če v isti zimi in mrzloti stoji na sapi, na prepihu, kakor če stoji v zavetji? Ni vse eno, imajo li čebele veliko ali malo medu, in imajo li mlad ali star mčd in od kakih rastlin ? Človek s tečno zadostno hrano vse drugače zimo prestaja, kakor lačen ali pri slabi hrani. Enako veliko ležeče je na tem, kakošna je bila jesen, kaka j'e zima, kakošna bo spomlad. Lahko spoznamo, da ne more biti vse eno, je li bila jesen suha ali vlažna, mokrotna; ali je zima nagloma nastala, ali polagoma; če hud mraz tešči neprenehoma, ali so tudi topli dnevi vmes; ravno tako ni vse eno, če je spomlad zgodnja ali pozna, enakomerna ali zelö spremenljiva.
Zato je nespametno modrovanje, kterega vendar za vsakim voglom lahko slišiš: Jaz pustim čebele pri miru po letu in po zimi in vendar se mi dobro ohranijo, moj sosed jih pa opažuje in zabija in vendar mu poginejo. Če je huda zima vzrok čebelne smrti, bi mogle vse neopažene pomreti; če jih toplota ohrani bi mogla vse zavarvane ohraniti i. t. d. V tem modrovanji je ravno toliko bistroumnosti in resnice, kakor ko bi rekel: Ta je lansko zimo nosil prtneno obleko, pa ni umrl, sosed pa kožuh in je vendar umrl, tedaj je prtnenina vzrok življenja, kožu-hovina pa vzrok smrti! Bo li kdo takemu modra vanju kaj verjel? Javaljne; tudi tebi s prtneuino bi se bil lansko zimo kožuh dobro prilegel in bi bil vendar kljubu temu še lahko živ, sosed pa v prtnenini znabiti še pred umrl. Pa poglejmo kaj pravijo zavetniki toplega pre/amovanja in s čim svoje mnenje podperajo? Kaj
na pravijo nasproti zavetniki mrzlega prezimovanja in s čim svojo misel utrdujejo. * r	(Sklep prih.)
Kako si Rusi medico napravljajo,
Spis. A. D. P. po ruskem.
Znano je, da se dä iz medü prav dobra i zdrava pijača narediti, ki je čem starši, tem boljši i prijetniši. S prva je kot vsak dober mošt bolj mehka i sladka, pozneje pa postane rezna, čisto vinu podobna, okus po medu zgubi sčasoma popolnoma; pa tudi močna i vpijanljiva postane, ravno tako ali še bolj kot navadno viuo. Mi Slovenci tej pijači pravimo medica, Rusi i Poljaci pa, ki jo kot prvi mojstri v tej zadevi obilno narejajo i visoko čislajo, dejo jej ..med vazenij" (kuhani med) navadno pa le med, pod katerim imenom (Meth) je tudi bližnji Nemci prav dobro poznajo. Medica bila je pa tudi uže starim Rimljanom pod imenom Mulsum znana i tako priljubljena, da njih izraz „mea mulsa" je pomenil — moja ljuba. To medeno „amazijo" si Rusi tako-le delajo:
K 100 funtov (ali kilogramov) medü vzamejo 200 funtov (ali kilg.) vode, katerim pridenejo navadno zavoljo lepšega aroma tudi nekoliko soka iz stlačenih jagod ribežlja ali robid i to kuhajo v kotlu pri malem ognju tako dolgo, da novo-zneseno kurje jajce, če se noter dene, na dno ne pade, ampak na vrhu ostane, da se ga še nekoliko ven vidi; pri tem kuhanji pene zmerom sproti do čista posnemajo. Potem denejo to skuho na stran, da se ohladi i ohlajeno prelijejo v čist hrastov sod tako, da ostane na vrhu dva do tri prste praznega, preneso vse na tako mesto, kjer je 10 do 12 0 po R. gorkote i pokrijejo s čisto mokro ruto. V 6. tednih prelijejo medico v drug manjši sod i precedč tudi motne ostanke. Ta sod zamašč, pa ne trdo; a tisto, kar jim je iz večega soda ostalo, denejo v flaške, katere zamaše
i v pivDico postavijo. Ko se v sodu medica zmanjšuje, jo iz teh flaš dopolnujejo. Po preteku leta jo spet v drug sod pretočijo i krppko zabijejo, potem ko so spet precedili, kar je bilo motnega. črez 6 nedelj potem je medica popolnoma dodelana. Ako se v botilje pretoči, prav dobro zamaši i zapečati, da se jako dolgo časa ohraniti i čem starši je, tem boljši i dražji prihaja.
Tako ravnajo naši bratje Rusi i Poljaci. Slovenci, posnemajmo jih tudi mi, zlasti tam, kjer vinska trta ne raste. Vsak bčelar ima, če je dobra letina, lehko dve tergatvi ali bendimi, eno medeno, drugo vinsko. Res je sicer, da more na uživanje vinske letine še eno celo leto i tri mesece čakati, kar ni ravno prijetno; no to velja le v začetku za prvo leto, pozneje pa ko lehko vselej o novem letu izvrstno, popolnoma dodelano kapljico od poprejšnjega h-ta nastavi, mu čakanje na prihodnje nič več hudo ne dč. Zlasti če je vino prav drago, med pa po nič, ga rajši v izvrstno medico spreminjajmo. Ako nam muha ne da kruha, naj nam da vsaj nekoliko dobrega vina i poslajša bridkosti življenja.
Kratko poročilo o 21. občnem zboru avstrijskih in nemških čebelarjev v Vratislavi.
(Dalje.)
Vrednik Majerhöfer iz Prage je potem odgovarjal na sledeče prašanja: Zakaj se ne povžije (ali ne potrebuje) več toliko čebelnih pridelkov, kakor nekdaj? Kako bi se dalo temu v okom priti? Kaj ima storiti zarad tega čebelar sam? Kaj pa naj storijo društva? Rekel je: časi se preminjajo in s časom tudi potrebe človeštva. Nekdaj so ljudje potrebovali mčd za vsa jedila, za ktera zdaj rabijo sladkor. O drevesnem ali rastlinskem vosku se nekdaj pri nas še čulo ni, zdaj ga vvažvajo na tisuče stotov i. t. d. čebelar naj si prizadeva umniše čebelariti; boljšo in lepšo robo uapravljati, ker ne zadostuje več, kar je nekdaj zadostovalo, če vse napreduje, čebelarstvo pa zaostaja, kako bo obstalo ? Društva naj bi skrbela pozvedovati ter naznanovati, kje se pridelek laglje in boljše speči Društva naj bi napravljala zaloge medu in voska, ter tudi od čebelarjev mžd in vosek po pametni ceni nakupovala. — Društva naj bi zlasti poskrbela za čedno in prijazno posodo, ker napredek zahteva vse kaj večega in boljšega, kakor je bilo pred stoletjem, i. t. d. Da se za vse to potrebuje mnogo denarja, je pač res; al dobra, krepka volja vse dožeue. *)
Potni učitelj Gatter iz Beča (Dunaja) poroča o prašanji: Kako bi se za-mogel med naj boljše spečati? Priporočal je naj pred snago; potem ločiti
*) Nasveti so prav dobri, al izpeljava je mnogokrat nemogoča. Res, da dobra volja čudne reči dovršuje, pa le, če dobra volja krepko in stanovitno deluje od vseh strani. Naj pa bode en del vnemarn n. pr. tu čebelarji, da društva ne podperajo, da se za napredek ne zmenijo; potem naj se drugi del: tu društvo napenja, kolikor se hnče, vendar se ne bo ničesar doseglo, ali saj toliko malo, daje komaj imena vredno. Na primer: društvo naj kliče in budi, naj po-dučuje ter dela ves odbor brezplačno, če se pa komaj društveni list zdržuje ! Potem naj raz-deluje čebelarsko orodje! naj nakupuje med in vosek! naj napravlja sbodne govore! Ali mar še kaj druzega ? Pač — tudi klic bo pojemal in „čez malo" se bode društvu zapelo: Naj počiva v miru! Naj bi si to čebelarji in vsi, kterirn bi imelo za dobro reč mar biti, zapomnili ter zapisali za ušesa!	Vredn.
11*
r
mčd od medü, ker vsak mčd ni enake vrednosti, n. pr. vse drugače se prodaja tnčd v novem, belem satovji, kakor v starem, rujavem; ves drugi okus ima, tedaj tudi ceno, lipov kakor smerekov, ajdov med. Naj bolj pa je priporočal se povrniti k starodavni navadi naših sprednikov, ker ni vse slabö, kar je starega. Naši predniki pa so med imeli in rabili za zdravilo in za hrano. Kaderkoli mi rabimo sladkor, so naši dedi rabili mčd in naravnost smemo trditi, da so se boljše zraven počutili, kakor mi s sladkorjem. Da mora mčd imeti zdravilno moč za razne bolezni, bomo pač lahko verjeli, če le pomislimo od kod nam čebele med nanašajo. Ravno tako lahko verjetno je, da je med ne le sladna in okusna hrana, ampak tudi zdrava in tečna. In naj bi se to zgodilo, bilo bi ustreženo ljudem sploh in čebelarjam, ker mčd bi dobil svojo pravo ceno nazaj in čebelarstvo bi se hitro povzdignilo.
S tem je bilo obravnavanje važniših prašanj končano, ker zborovanju odmerjen čas je če dalje bolj potekal. Med tem glavnimi predmeti je pa še mnogo manjših reči na vrsto prišlo, o kterih je bil razgovor mnogokrat prav živahen n. pr. o mrzlem in toplem prezimovanji čebel. O skušnji zarad pridnosti raznih čebelnih plemen i. t. d. Nek goreč veliko-nemec je vse zavrgel ter izrekel glasilko: „Eine deutsche Biene für ein deutsches Volk" — za nemški narod le nemško čebelo. Se vč da mu drugi pa tudi niso dolžni ostali ter na moč hvalili kranjsko in laško čebelo.
Poročali so potem načelniki raznih odsekov n. pr. načelnik odseka za podelenje poslavljenj in premij za izvrstno blago; načelnik odseka za nakup raznih reči za srečkanje i. t. d. kako so svojo nalogo spolnovali in kaj dovršili. S „premijo" ob-darovauih je bila množina čebelarjev, ki so kaj v razstavo poslali, vmes tudi za prav srednje blago. Tudi za srečkanje je bilo mnogih reči nakupljenih in nič manj kakor 351 je bilo z dobitki osrečenih.
Vse to: bogati dobitki in nagrade kakor tudi razne potrebne priprave in veselice, ktere gotovo mnogo stanejo, kaže, da je zborovalni odbor imel obilne denarne pomoči na razpolaganje. Meni pa se je nekaj bilo pripetilo, kar še nikoli popred ter sem s tem skusil sam pri sebi prislovico: „Človek se ne sme žareči, da bi se celö v nos ne vgriznil." Kupil sem bil namreč, kakor vsak zborovalec nekaj sreček, pa nisem želil dobiti ter sem vesel bil, da me ni nesreča dobitka zadela! Kaj bil bi tudi začel s kako neprestorno šaro 120 milj dalječ od doma? Tam prodati! Po okoljšinak soditi, bi tega ne bil tega z lepim dovršil. Seje že kateremu brezštevilnih lotrijskik bratecev in sestric kaj takege naključilo?
O predlogu baron Rožiča starejega, „naj se ministerstvo naprosi: da se bi čebelarstvo po vsih kraljevih seminiščih kot učna tvarina učilo in 2. da se tudi ljudskim učiteljem po deželi zapovč, da svoje učence v čebelarstvu podučujejo," ni bilo nobenega razgovarjanja in posvetovanja, ker je dotični g. minister občnemu zboru naznanil, da za zdaj tega poduka obče še ne more vpeljati, da si bo pa sicer prizadeval poduk o čebelarstvu po moči pospeševati.
Dostavljamo še, da v seji pred sklepom je bilo skljenjeno, da prihodnje leto bo dva in dvajseto občno zborovanje avstrijskih in nemških čebelarjev v Lincu na zgornjem Avstrijanskem. Predsednik je potem zadnjikrat nazoče nagovoril ter se zahvaloval za potrpljenje z njegovim vodstvom, kakor je že to navada. Kazal je z eno roko v preteklost, ter navajal, kaj se je v kratkem času za zboljšanje in napredek čebelarstva storilo; z drugo pa v prihodnost ter omenil, koliko bo treba še storiti, preden toliko presoj in vnemarnost pri čebelarjih in nečebelarjih zataremo,
preden dospč čebelarstvo na tisto stopnjo napredka, da postane v blagor deželam in ljudstvom. S trikratnim „slavo-klicem" na Nju veličanstva kralja Pruskega in cesarja Avsrijanskega; vsim želč srečno potovanje v domovino in „da se drugo leto zdravi vidimo v Lincu" je zborovanje sklenil.
Potem je vsak lahko še enkrat — zadnjikrat pregledal razstavo čebelarskega •rodja in pridelka — ker po sklepu zbora je bilo vse na prodaj, kar še ni bilo za srečkanje nakupljenega ter se je res prav mnogo reči razprodalo. Tudi poročevalec je nekaj malega za razstavo slovenskega društva v Ljubljani nakupil. Posebno pripravna je neka razpršilna brizgalnica za združevanje čebel ali dodavanje in pre-menjanje matice. (Glej letn. 1874 str. 55 tretjo posodico z vodoravno cevko na pokrovu.) Zadnji dan so se delile pripoznane premije in poslavljenja, potem je bilo srečkanje nakupljenega čebelarskega orodja in pridelka; manj radovedni zborovalci (ali pa bolj radovedni, nevem kako bi rekel) so med tem časom pregledovali Vra-tislavske znamenitosti. Po kratkem obedu je bilo poslovljevanja in dobrih želj za srečno potovanja brez konca in kraja. Sicer niso šli precej vsi domii, pa skupnost je jenjala, in popoldne se nismo več poznali.
Ne da se tajiti, da taki občni zbori imajo marsikaj in mnogo bndivnega za zborovalce in po njih za društva posebno in za čebelarstvo sploh. Iskreni govori, vsestransko pretresovana prašanja, prijazno pomenkovanje o čebelarskih skušnjah, pojasnenje dvomljivega, zraven velikanska razstava, kakoršne posamezna društva, tudi posamezne dežele cel<5 napraviti ne morejo; vse to ima gotovo vse drugače boljši in
zdatniši včin, kakor naj boljši dotični časopisi ali čebelarske knjige.
*
* *
TÜ bi imel nehati — vem, pa le še nadaljujem, kakor je že splošna navada na svetu; da namreč večidel ljudje ved(5 kaj je storiti, storijo pa ravno nasprotno. Vendar pa ne storim tega le zavolj sebe, kakor bi ne vedel kaj druzega v „Čebelo" pisati; tako me ne smete natolcevati, ampak zavolj drugih. Zakaj so tudi ljude sploh takö radovedni ? Marsikteri namreč čebelarji in nečebelarji so me popraševali in me še poprašujejo: kaj sem potovaje zvedel iu skusil. Zavolj njih tedaj dostavim nekoliko vrstic in opazek. Kolikor moč, se bom ogibal napake preobširne dolgosti, ker potopisje ne grč v „Čebelo;" če se pa kterokrat malo spozabim, naj dragi bralci ne zamerijo — človek ima zmirom svoje slabosti in to moram že,spoznati, da od nekdaj rad pisarim.
Po dokončani slovesnosti, me ni veš v Vratislavi trpelo, ker v sredi mesta sem bil sam. Z enim starim znancem bar. R. in nekaj novimi sem se že v dvorani poslovil, pri drugem sem še pred opravil, ker ga domä ni bilo; tedaj poberem kopita ter grčm iz Vratislave po ravno nasprotni strani, kakor sem noter prišel, proti Češkem. Spet smo se sošli z nekimi učitelji, ker tu je bilo navadno prašanje: Ste bili pri čebel, zboru? Da — in vi? Jaz tudi. Dobro; to je bilo dovelj, da bili smo znanci ter smo se nekaj postaj dobro zabavali, dokler namreč niso izstopili ter železnice zapustili. Tu naj opomnim, kar sem pred pozabil, da pruski učitelji nimajo brade. Pač, pač, — glejte kaj bi bil kmalo učinil —! brade imajo, pa kosmatih ne, saj katoliški ne (če se ne motim, pa drugoverskih prav malo kdo). Je li taka postava ali prosta volja, nevem, ker nisem mogel zvediti. Pač sem proti nekomu dotično začudenje izrazil, pa se mi je bil dobro odrezal, da nisem hotel dalje prašati. „Glauben
Sie, dass im Barte ein Vorzug besteht? Ich nicht; aber es gibt Leute, die solches glauben. Denen wünschen wir viel Glück zu ihrer Einbildung. Nicht wahr, Herr Kollega? Ja wohl!" „Mislite Ii, da je v kosmati bradi kaka posebna prednost?" mi je odgovoril. Jaz ne mislim tega, jih je pa mnogo, ki tako mislijo, mu rečem. „Takim želimo veliko sreče k njih domišljiji." Kaj ne gosp. tovarš?" „Pač res!" Jaz sem za dobro spoznal molčati, če ne bi bil še ktero debelo zvedel, ker Prus ne poznžl šale. Še kako uro smo se vkup vozili, po tem sta izstopila zadnja dva zbo-rovalca in ostal sem popolno osamljen ter sem imel časa dovelj premišljevati, kar sem doživel.
Nekako ves drugi duh veje na Pruskem, kakor pri nas. Neke dobroželjne dvorljivosti sem tam povsod pogrešal; Prus je'le skromen zapovedovalec. Ko smo mogli nekje na drugi tir prestopiti in smo vlaka čakali, sem postavil svojo taško na klop, ki je bila ob kolodvoru. „Tü sem pride sluga s časopisi, morate taško drugam dejati, se oglasi nek železniški vrad. Dobro, postavim jo na tla blizo praga. „Tü gredö ljudje vun in noter, taška ne sme tam biti." Saj ni na pragu, mu zavrnem, tedaj nikomur na potu. „Vse eno mora proč, tü mora prostor biti." Jezno jo popadem, ter mu poklonivši še pravim: Dovolite saj, da smem jaz tü vlaka počakati in taško v rokah držati ? Kako me je bistro, prav s tem belim pogledal! Znabiti je pričakoval, da bom trepetaje za odpuščanje prosil ? Ko je pa vidil, da hladnokrvno tek oblakov opazujem, ter se zanj ne zmenim, jo je godrnaje na drugo stran vkrenil. Takih prigodbic bi vedel še ktero povedati, pa za izgled naj zadostuje ta edina.
Pruska Šlezija je lepa, ravna in rodovitna dežela — boljši del Šlezije; le škoda da ni več avstrijska. Zemlja je videti bolj rujavkasta, pa je rodovitna; tovarn je vse polno. Dežela je zel<5 obljudena, pa prebivalci sole bolj po velikih vaseh ali mestih. Obra-ščenih gričev sadnih vrtov in hiš mnogokrat ne vidiš od postaje do postaje nobenih. Križa in znamnja ob potu ne vidiš nikjer; še bolj sem pogrešal prijaznih homcev, kinčanih z belimi cerkvami, ker tü gospoduje le mrzlo luteranstvo. Ljubimo le svojo domačijo, slovensko zemljo! Je tudi malo bolj gorata, pa prijazniša je gotovo kakor dneve dolge in široke ravnine! Na svojem dolgem potovanju sem se domačih krajev in običajev mnogokrat spominjal. Naj večkrat sem se pa domovine spominjal opoldne in zvečer. Tü namreč ne dobiš nikjer ne kozarca poštenega dolenjca, ampak samo pivo; le v steklenicah se dobivajo draga, ptuja mnogokrat ponarejena vina, ki pa Slovencu zdravega domačina ne domestujejo. Da čebelarstva ne pozabimo, se mi pruske dežele v nobeni primeri ne zdijo ugodne z našo slovensko deželo. Resja nisem celo pot nobenega vidil, nima tudi kje biti; ajde ne sejejo, gojzdov je malo in vendar si tam za čebelarstvo toliko prizadevajo ter so nas prekosili; mi pa tako v ugodnih okoljšinah zaostajamo! Zdramimo se že vendar enkrat!
(Sklep prih.)
Dopisi.
Vipava 14. nov. Dopisnik iz Koroškega poprašuje v zadnjem listu „Slovenske čebele" po grojzdnem medu. Trditi si upam, da čistega grojzdnega medü ne dobimo nikjer, naj bi tudi vse dežele in vse kraje obhodili, v kterih vinska trta raste in rodi. V dokaz trditve navedem sledeče: Imel sem na vrtu latnik (brajdo), na kterem je zrastlo po več centov sladkega grojzdja; hudo desetino so mi od grozdja jemale podgane,
ki so v bližnjem zidovji imele svoja skrivališča; obirale so mi ga prav pridno, tudi mnogovrstne ose i sršeni, a čebele mi niso storile nikakoršne škode; letale so rajše na bližnjo goro nabirat si medu po „ožebku"; še manj pa sem vidil, da bi bila čebelica načela jagodo na celem. Kar tedaj čebela na grojzdu dobij, je bore malo, a še ta malenkost pomešana je z medom drugih cvetic. —
Cele vozove čebel prepeljali so letošnjo jesen na Kras v ajdovo pašo; panji so bili pred prepeljavo močni i težki, a po končani ajdovi paši bili so nekoliko bolj lahki, kakor pred pašo; tedaj niso revice na ajdi nič dobile. Pa očividno je, da tudi na grozdji niso nabrale ničesar, dasiravno je bilo grozdja po Kraških krajih sploh povsod kolikor toliko.
Vredništvo dostavlja k dopisu iz Višprije, da nekteri čebelarji jako obrajtajo Kraški rnčd. — Ima pa tudi po vsi pravici Kraški med spreduost pred vsakim drugim medom, to pa ne zarad ajde, ktera se tudi drugod nahaja, tudi ne zarad grozdja, ktero se po Dolenskem, po Štajerskem iu tudi drugod prideluje, marveč zarad neke žlahtne, medene cvetice, ktera v velikem številu raste po Krasu, po Vipavi in okoli Gorice. To krasno cvetico imenuje Kraševec „mahčevina", po Vipavi pa jej pravimo „ožebek" (Micromeria montana — Berg-Bart-Saturey.) Podoben pa je ožebek šatrajki (satureja hortensis — gemeines Pfefferkraut,) ki se po vrtih nahaja, in kterega naše gospodinje rabijo pri kuhanji koštrunovega mesl Ožebek začne cvesti drugo polovico meseca avgusta in cvete do druge polovice oktobra. S to krasno cvetico obsejane so gore, ki obdajajo na severni strani Vipavsko dolino; raste pa tudi po celem kamnitem Krasu in v okolici Goriški. Na tej lepo dušeči cvetici nabera pridna čebelica mnogo izvrstnega medu, kteremu se sme dati spričalo, da po dobroti in po prijetnem duhu dalječ prekosi ajdov in tudi lipov mčd. —
Ako bi čeb. društvo napravilo razstavo, svetujem, da bi si oskrbelo tudi čistega ožebkovega medu, kakoršnega pa bi ne dobilo na Krasu, ker je ondi pomešan z ajdovim medom, ampak čist ožebkov nled bi se vtegnil dobiti edino le v okolici Vipavski, kjer se ne seja ajda, kakor po Krasu in je tedaj čebelica primorana le po ožebku nabirati si medu. Kjerkoli zagledaš dragi čebelorejec, krasni ožebek, le vzemi brez pomislika klobuk z glavč in prikloni se mu globoko; kajti po vsi pravici zasluži to častitanje.
Dopisnik iz Komena na Krasu sporočuje o jako medeni cvetici, ki daje na spomlad čebelam obnožja in medu, na jesen pa le medii; krsti pa to čudno cvetico „vrstil." Jesenski „vrstil" gotovo nič druzega ni, kakor jesenski vrestil, vresjo, resa (Calluna vulgaris, gem. Haidekraut.) Spomladanska resa ali vresje, ki cvete z rudečimi cvetki je od jesenske rese različna cvetica, in se v botaniki imenuje Erica caraea — Fleischfarbiges Haidekraut.
(.Polica 20. novembra 1876.) Pošljem vam nekaj vrstic za „Čebelo" znabiti s tem kakega čebelarja nesreče obvarujem. Ko letos enkrat domu pridem, mi sosed pravi: Dobro, da si došel, boš zuabiti kaj pomagal. Kaj pa je, brž poprašam ? Mi pravi: Matija D. ima bolnike; pojdi in poglej jih. In potem mi dopoveduje, da se je sosedu 40 panjev čebel vsmradilo. Znano je, da lanska letina ni bila naj boljša in marsikteri čebelar je mogel pitauca kupovati. Dva soseda vidita pri nekem prodajalcu prav lep med ter ga vsak nekaj funtov vzameta. Prodajalec je bil pa še dosti pošten ter jima je rekel: Moj mčd je za sladkosnedne ženice ia
otroke pitati, ne za čebele. Pa sila vse premore; v potrebi vendarle pitata z njim. Pri enem se ni nič nesreče zgodilo; drugi pa je še od lanskega leta nekaj v deži imel, ki je bilo pa silno redko. Pomešal je kupljen med vmes in s to kalaburnico pital. Vsmradilo se mu je precej potem 40 panjev in povsod je bila gnjila zalega. Naj brž se je bil prejšni mčd v deži skisal in od tod tolika nesreča. Čebelarji, pazite s čim bote pitali! Boljše nič, kakor nezdrava piča. Kaj bi bilo boljše za soseda, naj bi mu bilo tudi nekaj panjev zarad glada pomrlo, kakor da se mu je to pripetilo!
V 10. listu prašate po medu od grojzdja. Jaz mislim, da tega no bote nikjer dobili, dasiravno mi je ves Kras znan. Boljšega pitanca ne bote dobili, kakor je kraški in laški mčd, ker polovico medu dobivajo čebele na „žepku." Zato je kraški in laški mčd bolj bel, kakor drugi; bolj ko je bel, boljši je. Dobil bi se zdaj še, pa kmalo ga ne bo nikjer dobiti.
Spod Kuma. Še se spominjem, kako ste v prvem letniku „Čebele" od tod pisali, rekoč: „Take letine pa še ne." Al vendar takrat je bila še milost, kakor je letos. Skoraj bomo ob vse čebele; to malo kar nam je ostalo naj brž zime ne bo preživelo, pitati pa nimamo s čim. Drugo spomlad jih bo že kupil, kteri bo denarje imel, ali pri nas jih ne bo s čim plačevati. Bi le mogli takrat kako pomoč od društva dobiti, da bi na jesen pa vrnili ? Če ne, tak bomo mogli čebelarstvo kar popustiti. *)
*) Vam neverno povedati. Naj bi društvo kako zdatno podporo dobivalo, potem bi že kaj storilo; al dokler imamo namest premoženja le dolg, se ne da nič storiti. Naj boljše bi bilo, da bi si čebelarji sami pomagali, t. j. prav obilno k društvu pristopavali, potem bi se dalo tudi kaj v potrebi storiti — saj sem ter tje. Al to se no zgodi tudi pri vas ne; odstopilo jih je nekaj, pristopil nobedin. „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal," pravi znana prislovica. Tega pa čebelarji nočejo umeti.	Vredn.
Listnica opravniütvn.
6. L. G. učit. v T. Vaš list prejeli. Smo popolno Vaših misel, a kako spolniti, če v desni nič, v levi nič! Bomo videli, kaj prinese prihodnje leto.
G. K. E. duhovn. Tudi Vi imate prav, a Dragi ! v življenji ravno marsikaj ni tako, kakor bi imelo biti. Naj bi tako postopali, bi društvo popustilo še ta peščica udov, ki jih imamo.
G. J. J. učit. v J. na H. Za Vašo reč smo malo popraševali, pa nič zvedeli, ker za pošiljanje čebel je zdaj prepozno in jih na svojo škodo ne bo nobedin poslal. Bi ne bilo boljše jih na spomlad naročiti ? Takrat Vam radi preskrbimo, kolikor želite. Zgubljen list smo Vam nadomestili.
gj^f-Vse naše ude, kteri so z letnino zaostali, lepo prosimo, naj nam blagovolijo letno plačo kmalo poslati, da zamoremo o koncu leta saj tiskarne stroske poravnati.
Zadnji list s kazalom vred izide gotovo pred prazniki. Udje, ki želijo kak izgledni panj, ali znabiti tudi kako drugo čebelarsko orodje, naj se kmalo oglasijo, da se zamore o pravem času preskrbeti. Ker zarad pomanjkanja denarnih pomočkov ne moremo lastnih rokodelcev imeti, zamoremo <5. č. udom le po priliki naročene reči oskrbeti.