д ^^ Četrtek, 23. junija 2GD5, št. 25, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 KRK Demokracija Premier ' 3anez Janša v pogovoru s predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom na nedavnem vrhu EU v Bruslju. Objavljamo pogouor s predsednikom ulade Janezom Janšo. Z njim smo se pogouarjali o krizi EU in aktualni domači problematiki. i POLITIKA S Upor starih sil za ohranitev statusa quo DISKURZ Andrej Aplenc Slovenski povodni mož SLOVENIJA Vončinov oceanski stil v Telekomu VSE NAJBOLJŠE ZA STO LET! VESNA W František Čap 1953 PLES V DEŽJU Boštjan Hladnik 1961 TISTEGA LEPEGA DNE France Stiglic 1962 NA PAPIRNATIH AVIONIH Matjaž Klogčič 1967 RDEČE KLASJE Zivojin Pavlovič 1970 CVETJE V JESENI Matjaž Klopčič 1973 NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI Zivojin Pavlovič 1980 SPLAV MEDUZE Karpo Godina 1980 RDEČI BOOGIE au kaj ti je deklica? Karpo Godina 1982 KRUH IN MLEKO Jan Cvitkovič 2001 1oo ff ^^slovenskega ^rilma od 26. junija dalje deset nedelj RADIO TELEVIZIJA SLOVENIJA IC je izvajal praktično j Albert Svetina (Od osvobodilnega boja do baiidi|jzroa, str. 205) ■■ I Albert Svetina OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 6.700 SIT -w-^. k n j i s a r n a Kl VI lir Л1 / лл л г л /--\ ■ _ J ^ _ . Naročila sprejemamo na telefon 01/434 54 63 ali po e-pošti obzorja.narocnine@siol.net k. n j i ц a i i) d Demokracija 11 12 "... iz čistega miru ..." Po vsem, kar zdaj vemo, je bil Tito ubijalska pošast. Pahorjeva "senčna" ekipa Upor starih sil Vlada Janeza Janše poskuša v zadnjih tednih odpraviti nekatere anomalije, ki izvirajo še iz časa prejšnje vlade, vendar je pri tem naletela na hud odpor nekaterih skupin, ki jim je ideološko še vedno bliže prejšnja vlada. Povodni mož 18 20 22 32 Večkrat sem premišljeval, kako naj bi se, kot pravi slovenska otroška pravljica, povodni mož razšel. Sedaj vem. Proces razhajanja nečesa, kar naj bi imelo nadnaravne vseobsegajoče in vsesposobne lastnosti, daleč nad našimi sposobnostmi in razumevanjem, je v praksi demonstrirala ljubljanska LDS. Razšla sc je kot pravljični povodni mož. Za prifateSJe res napol zastonj? Vončinov oceanski stil Petrol podaril Gostinstvo? Reševanje stare celine "Moje navdušenje nad Evropsko unijo je danes doživelo resno krizo," je po dvodnevnem I vrhu Evropske unije v Bruslju dejal predsedujoči EU, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Glavna razloga za njegovo nezadovoljstvo sta neuspeh evropske ustavne pogodbe in razhajanja v zvezi s finančno perspektivo za obdobje 2007-2013. 34 Slovenija se bo prilagodila in napredovala У š i i ШГ iИјГ^'i'"tS^^ Pogovor z Janezom Janšo Pogovor z Janezom Janšo Velja za enega bolj izkušenih in karizmatičnih slovenskih politikov. Na zadnjih državnozborskih volitvah mu je uspel veliki met. Njegova stranka je na volitvah močno porazila LDS, sam pa je prvič dobil pravico, da sestavi vlado. V prvem intervjuju, ki ga je dal za Demokracijo, odkar je postal predsednik vlade, smo se z njim pogovarjali o krizi Evropske unije in aktualnih domačih zadevah. 42 Borec za narodne interese 56 Domine in kocka (1. del) V Sloveniji ima hobotnica z imenom Olimpijski komite Slovenje svoje lovke razpredene na vse strani in deluje podtalno! Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01-434-54-63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; faks: 01-434-54-62; Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Goste, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Fotografija na naslovnici: BOBO Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. —K peta stran Od Bruslja do Langusove Zavrnitvi evropske ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem je minuli konec tedna sledilo še neuspešno dogovarjanje o proračunu Evropske unije za obdobje od 2007 do 2013. Nesprejetje sporazuma o prihodnji finančni perspektivi povezave skupaj z zavrnitvijo evropske ustavne pogodbe je po mnenju predsednika slovenske vlade Janeza Janše (v tokratni številki objavljamo pogovor z njim) slabo znamenje evropski javnosti. Za evropsko skeptično javnost v največjih evropskih državah (pa tudi za drugo evropsko javnost) je to dokaz, da je Evropska unija izgubila svoj ritem in sposobnost odgovarjanja na izzive prihodnosti v realnem času. Za neuspeh bruseljskega vrha večina evropske javnosti obtožuje Veliko Britanijo in njenega premi-erja Tonyja Blaira, kar pa le delno drži. Britanske pripombe k evropskemu proračunu so namreč v veliki meri upravičene. Kot ugotavlja v pogovoru za našo revijo Janša, je veliko Blairovih predlogov zelo racionalnih. "Dejstvo je, da sedanja struktura evropskega proračuna ne ustreza niti potrebam hitrejšega prilagajanja EU na izzive globalizacije niti ne podpira lizbonske strategije in drugih v prihodnost obrnjenih načelnih zavez, ki jih je sprejela EU." Največje netoplačnice v evropsko blagajno imajo precej domačih težav, zato se zavzemajo za omejevanje skupnega obsega financiraja. Tu je še Francija, ki zagrizeno brani sedanji obseg sredstev za skupno kmetijsko politiko. Za kmetijstvo gre namreč več kot štirideset odstotkov vseh proračunskih sredstev povezave. In prav francoski kmetje jih dobijo največ. Francoski predsednik Jacques Chirac pa si ni mogel privoščiti, da bi, potem ko je zagrizeno zagovarjal sprejetje evropske ustavne pogodbe doma in bil poražen, še privolil v predloge, ki bi šli v škodo francoskih kmetov in s tem Francije. Če bi te predloge sprejel, bi bil dokončno politično mrtev... Evropski proračun je torej premalo razvojno naravnan. Premalo denarja gre za razvoj znanosti in tehnologije. To pa je edini ključ, s katerim lahko Evropska unija postane konkurenčnejša v svetovnem merilu. Zanimivo pri tem je, da je od evropskih držav ta čas gospodarsko najuspešnejša Velika Britanija. Tako tokratno britansko nasprotovanje predlaganemu evropskemu proračunu očitno ni posledica evroskepticizma, ki je pogosto navzoč na Otoku (o čemer smo že pisali), ampak predvsem želje bo bolj razvojno naravnani uniji. Za Slovenijo bi bilo seveda najugodneje, če bi bil predlagani kompromisni evropski proračun sprejet, tako pa ji grozi, da se bo v prihodnosti znašla med netoplačnicami v bruseljski proračun. Veliko vprašanje namreč je, ali bo Sloveniji uspelo Bruselj prepričati z dve na ali tremi na hitro ustanovljenimi statističnimi regijami, kar bi naš državi omogočilo še nadaljnje črpanje sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije... Slovensko vlado tako čaka še veliko dela. Veliko dela ima v zadnjih dneh tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan. Njegova "korporacija" je začela z nastopom nove vlade postopoma slabeti. Kljub temu je še vedno mogoče čutiti njegov vpliv. In ta ni zanemarljiv. Proti spremembam, ki jih želi speljati nova vlada, se dvigajo sindikati, tako imenovana civilna družba, ki jo predstavljajo prejšnji oblasti lojalni ljudje, in večina medijev, ki najmanjšo napako vlade spretno izrabijo. To kaže, da je vpliv tran-zicijske levice še zelo močan, njeni stranki pa se kljub temu soočata s krizo vodenja. Nekdanji predsednik države poskuša rešiti, kar se rešiti da. Očitna je predvsem kriza vodenja LDS, nekdanje največje stranke v državi. Zadnji tedni so pokazali, da ima Anton Rop čedalje manj podpore. V medijih in tudi v svoji stranki. Postaja dežurni krivec za vse zablode liberalne demokracije. Številni drugi, ki so mu v preteklosti vseskozi slabo svetovali, so se ob zadnjih napetostih v stranki poskrili. Išče se novi predsednik stranke. Kot Ropov naslednik se najpogosteje omenja evropski poslanec Jelko Kacin. Ugled si je pridobil v času osamosvojitvene vojne kot minister za informiranje. Je Kučanov človek in ima tudi mednarodne izkušnje. Ni pa sprejemljiv za vse v LDS. Zato zanj velja, da bi bil bolj prehodni predsednik stranke. Kot kaže, se Kučan za zdaj ne bo neposredno podal v strankarsko politiko, ampak bo stvari še naprej vodil iz ozadja. Zaradi vsega tega Rop resno razmišlja o odstopu. Pomenljivo je, da se je v ponedeljek pri Kučanu na Languso-vi, kjer ima nekdanji predsednik države pisarno, oglasil Anton Rop. Kaj sta se dogovorila, bo vidno v teh dneh (tekst je bil pisan v torek, op. avtorja). Pri Kučanu se je v zadnjih dneh kar dvakrat oglasil tudi predsednik uprave kranjske Save Janez Bohorič. Nedvomno nekdanji prvi človek slovenske zveze komunistov v teh dneh ne počiva! Metod Berlec tri pike... Možače Izjava poslanca Pavla Ruparja, ki jo je izrekel na nedavni seji, na kateri je državni zbor obravnaval predlog zakona o istospol-nih partnerskih skupnostih (dejal je, da bi bilo treba dvema poslankama pogledati v mednožje in ugotoviti, katerega spola sta), je bila sočna, temu primerne pa so bile tudi reakcije nanjo. V poslanski skupini LDS so sejo takoj obstruirali, enako so naredili v SD, nad izjavo pa so se naslednji dan množično zgražali v časopisih. Čeprav je bila izjava seveda huda in ne sodi v parlament, je Rupar tokrat v nečem vendarle imel prav. V tem namreč, kar je bila verjetno tudi prava poanta njegovega nastopa, daje človek včasih kljub najboljši volji res lahko v dilemi, ali je pred njim gospod ali gre v resnici za gospo, kar je posledica tega, da ženske čedalje bolj prevzemajo moško vlogo. Oblačijo se v moške obleke, kravate, vozijo avtobuse, tramvaje, težke avtomobile in so nasploh vse bolj emancipirane. Vrhunec je potem novica, pred nedavnim objavljena v enem od rumenih medijev, da je nekje žena skoraj do smrti pretepla moža, ker, ne-sramnež, potem ko je ona vsa zgarana od dela prišla domov, ni hotel pomiti posode. Vso to silno žensko emancipacijo, kot se strokovno reče nošenju hlač v hiši, še poudarijo naše vrle političarke, ki so včasih res takšne možače, da ni čisto jasno, kaj imajo v hlačah. Vzemimo na primer tisto županjo, ki bi jo nekateri najraje klicali Zmago, a so ji iz uvidevnosti raje rekli Zmaga. Gospa je govorila z globokim moškim glasom, rada je zahaja v moško družbo in se menda tudi drugače obnašala kot pravi dedec. Posledica je bila, da so začeli zlobneži natolcevati, da jo verjetno še njen ginekolog kliče gospod in da jo v restavraciji vedno, kadar vpraša za wc, napotijo k moškim pisoaijem. Živ dokaz za to, da ženske postajajo možače, je direktorica sklada kmetijskih zemljišč Marja Majer Cuk. To je gospa, ki je nadzorniku Milanu Kusterju po telefonu rekla nekaj grdega. Kaj je bilo to, pred kamerami ni želela povedati, govori pa se, da se je slišalo, kot da ga bo na gobec. Če bi bil jaz na Kusterjevem mestu, bi se takoj skril na najvišje drevo in zahteval, da me zavaruje vsaj Drago Kos, če že ne Mate. Saj veste, kako to gre: najprej rečejo, da ste njen muci, čez pol leta ste maček, na koncu pa ste domača žival ali mrcina, ki se je je treba čim prej znebiti. Previdnost torej ni nikoli odveč, še posebej če imate opravka s strankarskimi tež-kokategornicami. Aleš Kocjan h-umui 25. junij - dan državnosti Ob štirinajstletnici naše mlade države Slovenije želimo vsem bralkam in bralcem naše revije prijetno praznovanje. Uredništvo Demokracije diktafon "V parlamentu se poslanci ukvarjajo z mednožji, ker imajo izjemno resne težave z nekim drugim organom, ki se nahaja kakšnega pol metra više." (Novinarko Tanjo Lesničar Pučko moti, da znajo nekateri poslanci misliti samo s "tarnalo" glavo.) "Gospe Majda Širca in Majda Potrata, odredil bi vama obvezni zakonski pregled mednožja zato, da bi ugotovil, katerega spola sploh sta." (Poslanec Pavel Rupar ni več čisto prepričan, ali je Majda še žensko ime.) "Mislim, da ni gej niti pedofil. Zame je kos plastike." (Marko Simonič je vesel, da Michael Jackson ni bil obsojen zaradi spolne zlorabe otrok.) "Če je Tone Rop ohranil kaj politične modrosti in odgovornosti do potapljajoče se stranke, bi moral odstopiti. Čim prej. Najkasneje včeraj." (Vlado Miheljak zaradi čedalje bolj zaostrenih razmer v LDS zahteva Ropovo glavo. Ali mu je Rop odgovoril s kakšnim telefonskim klicem, še ne vemo.) "To ni več državni zbor, temveč Avgijev hlev oziroma štala." (Poslanec LDS Rudi Möge meni, da bo treba iz državnega zbora skidati še veliko gnoja, pa čeprav samo verbalnega.) "Sam tudi ne vidim nič napačnega v tem, če šolnik tistemu učencu, ki za to vztrajno prosi, kakšno pripelje." (Pisatelj Slavko Pregelj bi delil zaušnice le na izrecno prošnjo.) "Očitno se bo prej gospodarstvo umaknilo iz države kot pa država iz gospodarstva. Na gospodarstvo gleda kot na svoj peskovnik, v katerem se želi malo poigrati z lopatkami." (Nekdanji minister za gospodarstvo in sedanji poslanec LDS Matej Lahovnik iz lastnih izkušenj opisuje odnos med državo in gospodarstvom.) "Sva se pa razšla na točki, kakšna je vloga generalnega sekretarja in kje je tolerančni prag metod dela predsednika stranke." (Sedaj že nekdanji generalni sekretar LDS Roman JaMč pojasnuje, zakaj seje razšel s predsednikom LDS Antonom Ropom.) "Po moje je bila največja težava v tem, da Anton Rop ni bil v svetu zato, ker je bil premier, temveč zato, ker ga je, vsaj formalno, delegirala gospodarska zbornica." (Profesor na FDV Niko Toš je na primeru sveta za znanost in tehnologijo, katerega član je bil tudi nekdanji premier Anton Rop, pokazal, kaj pomeni skrivanje politikov za krinko civilne družbe. Podobnost s svetom RTV Slovenija ni naključna.) Maša za črnogorske žrtve obri De Sporna anketa Raziskava o prostovoljnem delu mladih, ki jo opravlja ljubf naše zanimanje zaradi vsebine vprašalnika. Raziskava od p govor na vprašanje: Kako pogosto se udeležujete verskih posebnih priložnostih, kot so poroke, pogrebi in podobno? vpogleda v značilnosti prostovoljnega dela prek zbiranja p kah, o organizaciji in poteku prostovoljnega dela ter o ovirah jo. Podatki naj bi rabili za oblikovanje smernic za spodbujanje na zapisano res ne bi vedeli, pod katero rubriko postaviti vpr; Se to morda šteje med ovire pri opravljanju nekaterih oblik p povezane z alternativnimi levičarskimi družbenimi projekti? umestno, četudi gre za anonimno anketo, poleg tega pa k; nasilja nad anketiranci. S kakšnim namenom se je Pedagog če laicističnih idej nekdanjega šolskega ministra Slavka Gab lahko le ugibamo. Zagotovo jim bo pri ciljih ankete bolj male ba mladih pri maši, tovrstne informacije pa jim lahko seved Srečanje Delavske zveze ELS modrosti tedna "Primer Sedmak je sam po sebi najmočnejši argument za smiselnost Simonitijevega zakona, ki odpravlja prav tovrstne politične jokerje, ki nastopajo pod imenom civilne družbe. Ko bi LDS s 30 poslanskimi podpisi zahtevala referendum, bi bila bolj kredibiina, tako pa se postavlja kvečjemu kot stranka, ki vodi politiko pod krinko civilne družbe." (Sociolog dr. Bernard Nežmah) "Partija in njeni sateliti, predvsem partizanski veterani, so vzdrževali trajno stanje državljanske vojne, kar jim je uspevalo s tem, da so ves čas imeli v igri okupatorje in narodne izdajalce. A vrnimo se k času po letu 1946. Tedaj okupatorjev ni bilo več, domobranci in drugi nasprotniki so bili skoraj vsi pomorjeni, do zob oborožena partija pa je naskočila lastno ljudstvo. In o tej državljanski vojni se moramo pogovarjati - na dolgo in na široko, da bomo spoznali vse razsežnosti naše okužbe z državnim terorizmom in rasistično norostjo." (Zgodovinar Jože Dežman) anski Pedagoški inštitut, je zbudila r^stovoljcev med drugim zahteva od-edov, če ne upoštevate obredov ob klarirani cilj raziskave je pridobitev (jdatkov o njegovem obsegu in obli-, s katerimi se prostovoljci srečuje-prostovoljstva med mladimi. Glede išanje o udeležbi pri verskih obredih, 'ostovoljstva, natančneje tistih, ki so Vsekakor je anketno vprašanje ne-že na prikrito obliko psihološkega ki inštitut, ki je že dolga leta oporiš-ra, lotil vprašanja verskih obredov, pomagalo vedeti, kakšna je udeiež-a koristijo pri drugih stvareh. Ali bo Na Pedagoškem inštitutu so se pozanimali, kako pogosto mladi prostovoljci zahajajo v cerkev. dopolnjena anketa vsebovala tudi vprašanje o tem, katero stranko so anketiranci obkrožili na zadnjih volitvah, pa še ni znano. M. V. soboto in nedeljo pa je pogovor tekel o direktivah o storitvah in o prostem pretoku oseb. Udeležence sta nagovorila Brejc in Csaba Öry, pridružil pa se jima je minister za javno upravo Gregor Virant in predstavil reformo javne uprave ter socialni dialog. Po Brejčevem mnenju je bilo srečanje zelo pomembno za Slovenijo, saj sta bili med temami, ki so jih obravnavali udeleženci, tudi problematika spreminjajočih se demografskih trendov v Evropi in prost pretok oseb, kjer za Slovenijo še vedno velja prehodno obdobje, poleg tega so lahko predstavniki Slovenije predstavili lastno stališče do omenjenih vprašanj. Srečanje se je končalo 20. junija. G. B. Šestnajstega junija je v Kamniški Bistrici potekala komemora ske četniške žrtve povojnih pobojev na Slovenskem. Slovesncj Združenih ob Lipi sprave in Društva za ureditev zamolčanih škof Franc Perko. Pred slovesnostjo je mnogo prahu dvign prireditve. Razlog naj bi bila izraba dogodka za obtoževanje i enotk vrnila kateri zdrup niliti vojni Ija ir nas dane! Mos je let p' pietdti V Kamniški Bistrici so darovali mašo zadušnico za pobite Črnogorce, za katerimi se dolgo ni smelo žalovati. lih, ki mah grobi ce, ampak tudi za mnoge pripadnike drugih narodov, zato je tirno žalovanje za umrlimi. Maše, ki jo je vodil črnogorsko-pri vič ob pomoči paroha Perana Boškoviča, se je udeležilo pribli; nil, da je bilo v Sloveniji po vojni pobitih okoli 20.000 ljudi iz Č slovenske in hrvaške žrtve enega najhujših povojnih zločinov tisoč žrtev. Na koncu se je metropolit zahvalil slovenski vl^n sprejele z razumevanjem. Akademik Matija Bečkovič pa je v med ubitimi tudi precej civilistov. Pobiti si po njegovo želijo niso deležni, saj je bilo javno spominjanje nanje še do nedavh cija z mašo zadušnico za črnogor-sti so se udeležili tudi predstavniki grobov ter nekdanji beograjski nad-la SNS, ki je pozvala k prepovedi i spodbujanje sovraštva. Upravna Kamnik je takšne argumente za-saj je šlo le za verski obred, s im so se organizatorji, črnogorsko enje Odkrili bomo resnico, poklo-sočim ubitim, ki so se po končani umikali prek slovenskega ozem-so postali žrtve komunističnega . Njihovi posmrtni ostanki so še s v Kamniški Bistrici, Zidanem u in Kočevskem rogu. Nenavadno nekateri slovenski politiki še 60 ) tragičnih dogodkih ne premorejo :e in spoštovanja do tisočev umr-i ležijo po slovenskih breznih in ja-Naše ozemlje je postalo množično šče ne le za slovenske domobran-brimerno, dato priznamo in dopus-iifnorski metropolit Amfilohije Rado-žno 100 ljudi. Metropolit je spom-rne gore. Radovič ni pozabil niti na ki naj bi bil terjal med 250 in 300 di in lokalnim oblastem, ki so jih ^vojem nastopu opozoril, daje bilo le pravico do groba, ki je še danes ega preganjano. M. V. ilja da Minuli konec tedna je v Portorožu potekalo srečanje Delavske vodi poslanec ELS v evropskem parlamentu Csaba Öry. Dela' v Sloveniji org. slanca ELS Mih ci 17. junija po ELS s tovrstnirh njavo mnenj o državah članica na strokovne r; okviru evropskdgi va o nekaterih te o direktivah o di srečanja je nemu program Na povabilo Mihe Brejca je imela Delavska zveza ELS redno letno srečanje v Sloveniji. azi nui zveze Evropske ljudske stranke, ki jo |ska zveza ELS je omenjeno srečanje a[nizirala na pobudo slovenskega po-Brejca. Kot je na tiskovni konferen-ij^snil Öry, želijo člani Delavske zveze i srečanji predvsem okrepiti izme-^emah, povezanih z zaposlovanjem v h, namenjena pa so tudi pripravam prave o problematiki zaposlovanja v la parlamenta, kjer že poteka razpra-mah s srečanja v Sloveniji, predvsem lovnem času in o storitvah. Prvi dan menjen socialnemu dialogu, social-j in demografskim spremembam, v pro&contra Poročilo verodostojnosti Zadnje tedne so posamezni vladni resorji na udaru tako tiskanih kot drugih medijev. Se bolj zagrizeno so se novinarji, upravičeno ali ne, lotili nekaterih ministrov. Na podlagi lastnih namigovanj so že sestavili seznam za odstrel najbolj problematičnih posameznikov. Ob čezmerni pozornosti domnevnim grehom ministrov so isti mediji, morda celo namenoma, prezrli poročilo o izvajanju delovnega programa vlade v prvem polletju, to je od njenega nastopa 3. decembra lani. V njem je vlada, kot je pred časom napovedala, predstavila dosedanje delo celotne vlade in posameznih ministrstev, natančneje uresničevanje normativnega dela zastavljenega programa. Vlada je tako v svojem delovnem programu med 22. februarjem in 3. junijem letos načrtovala 313 aktov, od teh jih je bilo realiziranih 208, od tega 54 aktov iz pristojnosti državnega zbora, 62 podzakonskih aktov iz pristojnosti vlade in 92 podzakonskih aktov iz pristojnosti ministrstev. Prav tako je iz poročila razvidno, koliko ministrstva in vladne službe zamujajo v postopkih ali pa konskih iz pristojnosti ministrstev. Pregled učinkovitosti po ministrstvih v pregledni tabeli prikazuje število načrtovanih aktov, število realiziranih in nerealiziranih aktov ter število aktov s spremenjenimi roki. Natančno so zabeleženi predpisi, katerih sprejemanje zamuja predvidene roke na vladi, odborih oz. ministr- Smo tik pred štirinajsto obletnico zagotovo največjega dogodka v zgodovini našega naroda - osamosvojitve Slovenije. Jutri bo tako potekala že štirinajsta proslava ob dnevu državnosti. Sprememba oblasti nam vliva upanje, da bo tokratni dogodek bolj ustrezal svojemu namenu - počastitvi in obujanju Čas za domoljubje in množični mediji, ki jim je bila v skladu z vrednostno usmeritvijo prejšnje oblasti domoljubna zavest deveta briga. Še več, mnogim se je zdela povsem nepotrebna, zastarela ali celo škodljiva. Smo v paradoksalnem položaju, ko nekatere interesne skupine prek svojih krojilcev javnega mnenja s figo v žepu zagovar- Nekateri mladi se raje kot za Slovence razglašajo za pripadnike drugih narodnosti. stvih, in tudi predpisi, katerih sprejemanje sicer zamuja, a se je postopek začel vsaj pri pristojnih odborih. Vsekakor gre pri vladnem poročilu za pogumno potezo, saj so rezultati merljivi in tako puščajo le malo prostora retoričnim izmikanjem in skrajno subjektivnim - političnim ocenam o uspešnosti. Empirični dokazi o dosedanjem delu vlade so vsem na očeh in dokazujejo verodostojnost in odgovornost Janševe vlade do volivcev. Omenjeno poročilo kaže seveda na začetne težave nove vladne ekipe, hkrati pa so že vidni spodbudni rezultati dosedanjega dela. Vlade in najbolj kritizirane ministre bi morali presojati predvsem na podlagi njihovega konkretnega spomina na največje slovensko zgodovinsko dejanje doslej. Za večino dosedanjih proslav se je, kot se bralci gotovo strinjate, zdelo, da želijo doseči vse prej kot to. Bile so preveč abstraktne, preveč oddaljene od ljudi, premalo vsebinske in nasploh neprimerne za naš najpomembnejši praznik. Na trenutke je marsikdo celo pomislil, da se želijo nekateri ponorčevati iz dneva državnosti oziroma razvrednotiti njegov pomen. Verjetno najbolj problematično pa je bilo, da je bila večina teh proslav premalo domoljubno naravnana. Domoljubja v Sloveniji že tako ali tako kronično primanjkuje, zato je njegov izostanek tam, kjer bi ga najprej pričakovali, še toliko bolj Delo ministrov Janševe vlade bi morali ocenjevati na podlagi konkretnega dela. z njimi sploh še niso začeli. Realizacija aktov, ki v delovnem programu niso bili načrtovani, pa v obdobju med 22. februarjem in 3. junijem vključuje 27 aktov iz pristojnosti DZ, 68 podzakonskih aktov iz pristojnosti vlade in 106 podzakonskih aktov iz pristojnosti ministrstev. Skupaj z realizacijo v najzgodnejšem obdobju med decembrom 2004 in 21. februarjem 2005 je bilo v polletnem obdobju realiziranih kar 615 aktov, od tega 355 podza- dela, ki edino prinaša rezultate za državljane. Dvigovanje glasu s strani raznih dušebrižnikov, ki se zgražajo nad moralno vprašljivostjo vladnih predstavnikov, je treba jemati s precejšnjimi zadržki, saj so to ponavadi nekritični glasovi, sodbe pa so vnaprej pripravljene. Povodov za medijski linč vlade bo do konca njenega mandata še na pretek, a ti bodo v glavnem zamegljevali bistvo dela vladne ekipe, njeno večjo ali manjšo uspešnost. Mitja Volčanšek kritičen. Ker predsednik vlade sodi med najzaslužnejše osebe iz časov osamosvajanja, verjamem, da bo tokratna proslava precej boljša. Toda stopnja domoljubja v Sloveniji je razvrednotena oziroma je na kritično nizki ravni in treba bo ukrepati hitro, odločno in na številnih področjih. Najbolj kritične so razmere pri mladih, kjer morda z izjemo delov podeželja patriotizma praktično ni več. Najbolj so ga uničili liberalni brezvrednostni šolski sistem jajo t. i. nacionalni interes v gospodarstvu, po drugi strani pa delajo vse, da bi uničili domoljubno zavest Slovencev. Zal se očitno ne zavedajo, da so temelj za gospodarsko in drugo uspešnost v prvi vrsti tudi narodni ponos, domoljubje in pripadnost svojemu narodu. Stvari so prišle že tako daleč, da se nekateri mladi (ki so sicer slovenske narodnosti) v večjih mestnih naseljih raje razglašajo za pripadnike drugih nekdanjih jugoslovanskih narodnosti kot za Slovence. Raje se torej razglašajo za tiste, ki znajo vnasprotju z nami bolje negovati ponos in pripadnost narodu. To je po svoje razumljivo, saj imamo ljudje v večini radi pripadnost in ponos. Zato sem trdno prepričan, da bi ukrepi vlade, usmerjeni v dvigovanje domoljubja, naleteli na velik pozitiven odziv pri Slovencih (in tudi pri drugih državljanih). Mnogi si tega želijo in na to potihoma upajo že dolgo. Spodbujanja domoljubja se bo treba lotiti čim prej s širokimi in daljnosežnimi akcijami, saj je nizka narodna zavest po moje druga največja grožnja dolgoročnemu preživetju slovenskega naroda, takoj za nizko rodnostjo. V nasprotnem primeru se bomo prej ali slej utopili in izginili v mešanici drugih narodov. Denis Vengust Dr. Ljubo Sire Delo 18. 4. 2005 na drugi strani poudarja izjavo gospe profesorice dr. Spomenke Hribar: "Sedanja oblast se je lotila prikritih grobišč, kot da vojne sploh ni bilo in kot da so komunisti začeli ubijati iz čistega miru. To je popolnoma domobranska pozicija, ki za vse krivi samo komuniste ..." U IZ čistega miru..." orčevati iz Prosim, nehajmo se n krvavo resnih stvari. Nehajmo domobrancem očitati resnico. Docela se strinjam z gospo Hribarjevo, da komunisti niso začeli pobijati kar na lepem: ubijanje je namreč del komunistične ideologije in seže nazaj vse do leta 1917, če ne dlje. Komunizem-leninizem vendar zahteva od svojih privržencev, da izvedejo revolucijo, t. j. da se z nasiljem = ubijanjem polastijo oblasti. Zraven seveda leninistična strategija in taktika naroča, da se morajo komunisti delati, kot da to ni res in gre v resnici za druge stvari. Lenin je npr. najprej trdil, da gre za oblast delavcev in vojakov, toda mirno je dal kronstadtske mornarje pobiti, ko so pokazali, da mislij Nato naj bi dobili zemljo tisti, ki jo obdelujejo, vendar so d po svoje. v Sovjetiji pustili 5 milijonov kmetov pomreti od lakote, ko so se uprli kolektivi-zaciji. Itd., itd. V Španiji so se komunisti baje bojevali za republiko, toda strategija je zahtevala poboj anarhistov, ker niso bili stalinisti. Pri nas so komunisti lagali, da gre za narodno osvoboditev, zares pa je šlo za njihovo oblast in za gospodarsko ureditev, ki je prinesla le zaostajanje. Vendar prehitevam. Komunisti na čelu s Stalinom so najprej podpirali Hiderja. Seveda so pričakovali, da se bo ta izčrpal v boju proti Franciji in Britaniji, zatem bodo pa oni gospodarji sveta. Rovarili so predvsem proti Franciji in Francoze pozivali, naj dezertirajo, ko so Nemci napadli Francijo. Pri nas. je Kardelj izjavljal, da komunisti ne bodo šli v boj, če jim to ne bi kazalo prinesti oblasti. Prepovedali so kritiko Hit- leija in ustanovili Protiimperialistič-no fronto, ki je ščuvala proti Britaniji. Predsednik Janez Drnovšek, tako tesno povezan s komunisti, da je bil celo jugoslovanski predsednik predsedstva, je postavil na pol pravilno diagnozo (Delo, 13. 6. 2005):"... komunistična partija (je) imela dva jasna cilja: boj proti okupatorju in revolucionarno spremembo družbene ureditve... (drugo prebivalstvo) se ni hotelo pridružiti odporu, ker se je v njem vse bolj kazal revolucionarni značaj." Ta diagnoza je le na pol pravilna, ker ne upošteva komunistične agresivnosti. Komunisti so napadalno prepovedali, da bi se kdor koli bojeval proti okupatorju, če ne sprejme komunistične komande. Ko so konec leta 1941 razglasili "razredno vojno", so začeli pobijati kmete po Dolenjskem, ki niso bili nič krivi. Več kot to - pobijali so partizane, ki se jim niso zdeli zadosti komunistič- bijanja izvrševal. Glavni ukaz za morijo je moral priti od Tita, kar priznava celo Ribičič (Republika, 22. 5. 1994). Po vsem, kar zdaj vemo, je bil Tito ubijalska pošast. Morda se je zares z eno roko bojeval proti okupatorju, toda glavni cilj mu je bil pobijati domačine, da bi se revolucionarno polastil oblasti. Vendar so poleg Tita vsaj vsi zvezni in republiški komunistični voditelji in člani komunistične policije krivi po slovenskih zakonih, ker so postali člani združbe, ki ji je bil namen pobijati člane verskih, socialnih in političnih skupin, zaznamovanih kot "razredni sovražniki". To ni bil samo revolucionarni program, marveč trda revolucionarna stvarnost. Gre za 378. člen slovenskega kazenskega zakonika v zvezi s 373. členom. Taka kazniva dejanja ne zastarajo in so po 2. odstavku 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah kazniva za nazaj, saj je množič- Po vsem, kar zdaj vemo, je bil Tito ubijalska pošast. Morda se je zares z eno roko bojeval proti okupatorju, toda glavni cilj mu je bil pobijati domačine, da bi se revolucionarno polastil oblasti. ni. Pobijali so ljudi, ki so imeli kakršen koli stik z zahodnimi zavezniki. O napadenih pravi dr. Drnovšek: "Da bi zaščitili svoje življenje, so se mnogi odločili za sodelovanje z okupatorjem..." Strahota, komunisti so nagnali ljudi okupatorjem v roke, da bi jih kasneje lahko pomorili kot njihove sodelavce. Komunistična sprevrženost je bila neskončna. Ker ta sprevrženost obsega tudi "zaroto molka" v današnjem času, nikakor ni mogoče ugotoviti, kdo je zločine množičnega po- no pobijanje zločinsko po splošnih pravnih načelih, kijih sprejemajo vse civilizirane države. Sicer pa je komunistični revolucionarni program ostal isti najmanj do leta 1990. Kot je dejal predsednik Drnovšek: "Ta zločin ne bremeni tisočev partizanov, tudi vseh komunistov ne, ki niso sodelovali v bratomorni vojni, bremeni pa partijske voditelje in njih pomočnike." Nerazumljivo je, da so partijski voditelji celo med ustavnimi sodniki, ki so tudi sicer bili (so) menda vsi člani združbe iz 378. člena. Lastno trpljenje - podoba trpljenja drugega Koprska škofija in goriška nad-škofija sta na ruševinah cerkve sv. Valentina na Sabotinu pripravili srečanje ljudi z obeh strani meje, škofa pa sta darovala mašo v molitvi za mir. V soboto, 18. junija, sta na vrhu Sa-botina, na kraju, kjer je nekdaj stala cerkev, koprski škof Metod Pirih in goriški nadškof Dino De Antoni darovala sveto mašo za vse žrtve vojn. V svojem nagovoru se je Pirih spomnil vseh, ki so doživeli težka leta fašizma in tragično obdobje komunizma. Spomin mora temeljiti na spoštovanju žrtev. Na nas je, da sprejmemo odgovornost za varovanje demokracije, miru in spoštovanja drugega, je bilo vodilo organizatorjev. Iz italijanske strani so bili navzoči: predsednik senata dežele FJKAlessandroTesini, Giorgio Brandolin, predsednik Goriške pokrajine, Vittorio Brancati, župan Gorice, in senator Miloš Budin. Iz Slovenije so prišli Mirko Brulc, župan Nove Gorice, nekateri poslanci in predsednik državnega zbora France Cukjati. Slednji je pozdravil navzoče, ki so, kot je dejal, prišli povzročali "naši". Lep je pogled s Sa-botina na deželo, kjer se utrjuje prijateljstvo med narodoma, ki sta se zmožna skupno pokloniti žrtvam totalitarizmov. Posameznike, ki rišejo nacistične znake po nagrobnih spomenikih, pa prosim, naj tega ne počno. Še so živi ljudje, ki jim kljukasti križ pomeni boleč spomin na nacistična taborišča. Posameznike, ki po Sabotinu izpisujejo Titovo ime, pa prosim, da pomislijo na to, kakšni občutki prevevajo tiste, katerih starše je Titov režim pokončal v kraških breznih, ali pa preživele z Golega otoka. Če bomo sposobni negovati pra-krščansko sposobnost sočutja, bomo sposobni priznati in obsoditi zločin. Šele potem bomo lahko naredili svet lepši, kot je bil v prejšnjem stoletju. Naj bo ta državna meja simbol skupne želje in spoznanja, da nas povezuje pripadnost isti evropski kulturi in moralnim načelom, iz katerih izhajata čut do sočloveka in sposobnost vživljanja v trpljenje. To je mogoče, kajti, kot pravi Cankar, "lastno trpljenje je kakor zrcalo, v katerem spozna človektrpljenje drugih". M. M. na Sabotin, da sežejo prijateljem v roke in poslušajo slovensko in italijansko besedo. Žal Sabotin ni vedno gostil samo prijateljev. Tamkajšnji prebivalci so bili zatirani samo zato, ker so govorili drugačen jezik kot nosilci oblasti. Nikoli več! smo se zaklinjali po drugi svetovni vojni, pa smo pred nekaj leti znova imeli koncentracijska taborišča in morijo na Balkanu. Kako naj se ljudje spravimo, če smo si povzročili toliko gorja? Tako, da trpljenje pozabimo? To ne bi bila prava pot. Kdor stori krivico, se mora soočiti s svojim grehom. Da bi narod to storil, moramo postati ljudje. Sočutje do žrtve je že obsodba zločina. Če pa sočutje prihaja s strani, ki je trpljenje povzročila, je priznanje in prošnja za odpuščanje. Pot do sprave vodi prek sočutja. Ponavljanje očitkov nam ne bo v pomoč. Raje se skupaj spominjajmo trpljenja ljudi, predvsem tistega, ki so ga Na Sabotinu so se z mašo poklonili žrtvam vseh totalitarizmov. Pozdraviti sindrom narodne zavrtosti "Čas je, da se odkrije resnica v vsej svoji razsežnosti." S temi besedami je dr. Milan Orožen Adamič pretekli torek odprl javno tribuno strokovnega sveta SDS o žrtvah vojnega nasilja. Postregla je z mnogimi zanimivimi mislimi in komentarji, vsi pa so imeli eno skupno točko: razčistiti s preteklostjo, da bi lahko zaživeli v sedanjosti. V dobri uri so razmišljanja podali predsednica komisije za žrtve vojnega nasilja pri strokovnem svetu SDS Majda Pučnik Rudi, direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman, predsednik Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941/45 Ludvik Puklavec in član študijskega krožka Moč preživetja Vasja Majhen. Nato so se zvrstili še nekateri drugi govorniki, med drugim vršilec dolžnosti direktorja direkto-rata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Marko Štrous. Rudlova je poudarila, da bi bilo treba s pravnega in moralno-etičnega vidika obsoditi tako komunistične zločine kot zločine revolucije med letoma 1941 in 1945, ter opozorila, da smo Slovenci šele 60 let po koncu vojne dobili prvo policijsko ovadbo vojnih zločinov. Da je treba vso škodo partijskih operacij jemati na moč resno, meni Dežman, ki je med drugim izrazil hvaležnost predstavnikom SDS, da so se teh vprašanj sploh lotili. Slovenci moramo sami pozdraviti tako imenovani sindrom narodne zavrtosti, ki se v zna- čaju Slovencev marsikje odraža še danes. Svojci žrtev so oškodovani tako materialno kot duševno, zato si moramo prizadevati za njihovo prihodnost, kot narod pa se jasno opredeliti do partijskih zločinov. Puklavec je opozoril na pomanjkljivost šolskega programa zgodovine, ki še vedno ne obravnava jasnega dejstva, da so Nemci okupirali dve tretjini Dravske banovine, saj v nekdanji Jugoslaviji problema mobilizirancev v nemško vojsko ni bilo dovoljeno ob- ravnavati: "Ravno ti ljudje so zavarovali 200.000 ljudi, ki jih niso izgnali." Zavzel se je tudi za to, da bi približno tisoč vojnim invalidom podelili tovrstni status, saj nanj čakajo že 60 let. Po besedah Vasje Majhna stare zamere lahko presežemo le z resnico. Neodkritih grobišč je na slovenskem ozemlju še precej in svojci žrtev bodo imeli mirno vest, šele ko bodo njihovi sorodniki dostojno pokopani. Marko Štrous je dejal, naj bi državni zbor predloga novel zakonov o vojnih grobiščih in žrtvah vojnega nasilja obravnaval že na julijskem zasedanju, da pa bo o predlogu novele zakona o vojnih invalidih še veliko govora, saj mu razmerje moči v državnem zbou ta čas ni naklonjeno. Omenil je možnost, naj bi v kratkem v središču Ljubljane postavili spomenik neznanim junakom. Tovrstna srečanja so neprecenljivega pomena za vse, ki jim je do resnice - za tiste, ki so bili v vojni in povojni vihri posredno ali neposredno udeleženi, in za tiste, ki nismo imeli te grenke izkušnje. In za ves narod, ki bo le z razkritjem dejstev prihodnji rod odrešil težkih zgodb. P. A. V torek, 13. junija, je bila v^ejni sobi Svetovnega slovenskega kongresa javna tribuna z naslovom Žrtve vojnega nasilja, ki jo je pripravila SDS. Pahorjeva "senčna" vlada Potem ko je LDS po porazu na volitvah sestavila svojo vlado Socialni demokrati (SD), ki so v soboto, 18. junija, na tiskovni SD. V nasprotju s klasično vlado v senci naj bi šlo za svetovalni predsedniku SD Borutu Pahorju. Slednji je na predstavitvi članic da gre za ekipo ljudi, ki želijo narediti nekaj dobrega za Sloven j' politika začela ukvarjati s premalo pomembnimi stvarmi, osre ob strani. Pomemben naj bi bil zlasti pospešen razvoj, saj bo morala Slovenija v Evropski uniji povečati svojo konkurenčnost, hkrati pa zagotoviti socialno stabilnost, s čimer bi se uvrstila v "Evropo prve hitrosti". v senci, so podoben korak storili tudi tka HBHMHHh V slovnični pregledovalnik dve 0 ki tO Seekei № h mam,, www.amebis.si ^■AMEBIS Obnovili in spremenili bodo celotno notranjščino ter za vse skupaj plačali najmanj milijardo in pol tolarjev. tocesti pri Grosupljem most Stari graben, preuri ske postaje v Logatcu, na Postojni, opravljajo pa vzdrževalna dela na avto* so sanirali 400 milijonov tolarjev prihodkov, edili cestnin- Ustanovitelja družbe sta Aleš Žon-Uncu in v tar in Andrej Korotaj. Če potegne-tudi razna mo črto, ugotovimo, da je v vseh gestah. Med treh družbah, ki izvajajo obnovitvena dela, vredna krepko čez milijardo tolarjev, zaposlenih le 42 ljudi, v letu 2004 pa so vse tri ustvarile toliko prihodkov, kot je vredna celotna obnova. Po naših podatkih so bile družbe izbrane predvsem po političnih in manj po strokovnih referencah. Sicer pa so podatki o tem, za koga vse delajo, dovolj zgovorni in kažejo, da večino svojih prihodkov ustvarijo predvsem z deli za družbe in ustanove v državni lasti. Posebej velja tu izpostaviti RB Projekt, kije očitno nosilec obnovitvenih del v poslovni stavbi Telekoma. Nadzorniki potrdili Vončinove želje A vrnimo se k obnovi Telekoma po željah Liborja Vončine. Spremembe obnove je potrdil nekdanji nadzorni svet v sestavi: Leonardo F. Peklar, direktor družbe Socius, Sandi Češko, lastnik družbe Moderna in Kučanov "pribočnik" v Forumu 21, Franjo Bo-binac, predsednik uprave Gorenja, Jože Colarič, predsednik uprave Krke, in Ivan Bergoč. Po naših podatkih novoimenovani člani nadzornega sveta, ki ga vodi Miroslav Roz- man, o obnovi stavbe niso razpravljali, saj se dela počasi končujejo. V Telekomu končno tudi računsko sodišče Družba Telekom je v večinski državni lasti, zato naj bi njeno poslovanje pregledovalo Računsko sodišče RS. Vendar njegovi revizorji v celem desetletju niso niti stopili v to stavbo, kaj šele da bi pregledali poslovanje, četudi zakon o delovanju računskega sodišča pravi, da ustanova revidira vse uporabnike javnih sredstev. Po omenjenem zakonu je uporabnik javnih sredstev tudi gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež. Telekom to vsekakor je, kot je razvidno iz lastniške sestave, ki jo objavljamo posebej. Izvedeli pa smo, da so se revizorji računskega sodišča letos le odločili za pregled poslovanja Telekoma. Po naših podatkih pregled poteka prav zdaj. Igor Soltes, predsednik računskega sodišča, nam je zatrdil, da so revizijo uvrstili v program izvrševanja revizijske pristojnosti in na podlagi tega že 17. februarja 2005 izdali sklep o njej. Poročilo bo vsekakor zanimivo in verjamemo, da bomo takrat kaj več izvedeli tudi o Vončinovi "naložbi" v obnovo poslovne stavbe. Vida Kocjan Petrol podaril Gostinstvo? Petrol je večinski delež v svoji gostinski družbi prodal Švicarjem. Ali je bila prodajna cena prenizka? Družba Petrol Gostinstvo je hčerinska družba, ki je bila doslej v popolni lasti krovne družbe Petrol, d. d. Upravlja pet restavracij in sedem bistrojev ob slovenskih avtocestah. Vendar je bila gostinska dejavnost v naši največji naftni družbi doslej vedno zapostavljana, zato kljub nedvomno izrednemu potencialu, ki ga premorejo lokacije obcestnih počivališč, poslovni izidi Gostinstva niso bili bleščeči. Lani so ustvarili 1,9 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje in le dobrih 32 milijonov tolarjev čistega dobička. Letošnji čisti dobiček naj bi se sicer povzpel na 50 milijonov tolarjev, a to je še vedno manj, kot bi družba ob danih poslovnih lokacijah lahko dejansko ustvarila (po naši oceni tja do 200 milijonov tolarjev čistega dobička ob sedanjem številu gostinskih lokacij). Veliki potencial restavracij in drugih gostinskih lokalov na Petrolovih počivališčih doslej tako ni bil v celoti izkoriščen. Usmeritev v temeljno dejavnost? To je tudi eden najpomembnejših, če ne celo glavni razlog, zakaj se je Petrol odločil odprodati večinski delež v Gostinstvu. Vendar se velja na tem mestu vprašati, kako to, da Pe-trolu ni uspelo uspešno samostojno razvijati tako razmeroma preproste poslovne dejavnosti, kot je gostinska. Ali je družba resnično lahko uspešna samo v dejavnosti, kot je maloprodaja naftnih derivatov, kjer konkurence skorajda ni? Petrolov glavni argument za prodajo je ta, da je primarno poslanstvo družbe preskrba z naftnimi proizvodi in drugimi energenti. Ker naj gostinstvo ne bi bilo neposredno povezano s primarnim poslanstvom, naj bi po navedbah uprave Petrola potrebovalo strateškega partnerja. Ta ar- gument lahko sprejmemo, saj se tudi večina zahodnih naftnih družb usmeija samo ali predvsem v svojo naftno dejavnost (res pa je, da Gostinstvo ni edina naložba Petrola zunaj temeljne dejavnosti). Toda vseeno je še vedno nenavaden način, kako je bila izvedena prodaja večinskega deleža v Petrolu Gostinstvu. Prodaja Gostinstva Švicarjem Najprej se poraja vprašanje, zakaj Petrol strateškega partnerja ni Prodaja Gostinstva naj bi bila projekt Mirana Mejaka. poiskal z javnim razpisom. Upoštevaje predpise tega sicer ni bil zavezan storiti, vendar konkurenca skoraj po pravilu prinese boljše ponudbe. V primeru javnega razpisa bi bila konkurenca ponudnikov verjetno precej večja in najbrž bi Petrol iztržil najboljše mogoče pogoje. Verjetno bi bilo povsem umestno domnevati, da bi se prijavilo tudi precej domačih ponudnikov, saj je Slovenija dežela z izjemno razvito gostinsko ponudbo (imamo na primer največ gostiln glede na število prebivalcev v Evropi). Spomnimo se samo srditega boja za avtocestno počivališče na Lopati med družino Plesnik (znano po hotelu Plesnik v Logarski dolini in zastopanju avtomobil- di o več drugih različicah skupnega sodelovanja pri gostinskem programu. Sprva naj bi bila v igri le odprodaja manjšinskega, 49-odstotnega deleža, nato pa naj bi se pogovarjali o odprodaji 51-odstotnega deleža v Petrolu Gostinstvu. Šele pred dvema mesecema se je menda izoblikovala na koncu sprejeta različica o prodaji 75-odstotnega lastniškega deleža. Skrivnostna pogodba Petrol je pogodbo z Marchejem označil za poslovno skriynost in javnosti ni želel razkriti cene za prodajo 75-odstotnega deleža v Gostinstvu (čeprav ni jasno, kaj naj bi bilo pri tem tako skrivnostnega). Več dobro informiranih virov iz Petro- čunu pa naj bi imelo okoli 350 milijonov tolarjev (skoraj 1,5 milijona ev-rov) gotovine in drugih likvidnih sredstev. Nikakor pa ne kaže prezreti javnosti manj znanega dejstva, da ima Petrol Gostinstvo še eno dejavnost, ki je vsaj ta čas precej donosnejša kot avtocestno gostinstvo. Gre za izdelovanje sendvičev, s čimer Petrol Gostinstvo mesečno ustvari v povprečju kar okoli 50 milijonov tolarjev prometa. Pri sendvičih dosega zelo dobre cene in marže. Ta posel se v zadnjem času povečuje tudi zaradi nove sendvičarne v Tepanjah (poleg te ima Gostinstvo še eno na Lomu). Za izdelavo sendvičev se Švicarji še posebej zanimajo, saj samo zavoljo nje prihaja te dni v Slo- ki svetovalnih storitev letno dosegajo kar 1,4 milijarde tolarjev). Naglica pri prodaji Zavoljo vsega navedenega je vprašanje, zakaj se je Petrolu tako mudilo z realizacijo tega posla, še toliko umestnejše. V obdobju pred podpisom pogodbe je dokončno realizacijo posla nekaj časa neuradno zaviral DARS, ki je želel v pogajanjih s Pe-trolom doseči, da bi mu za uporabo lokacij ob avtocestah plačeval višja koncesijska nadomestila kot doslej. In napovedana sprememba lastništva v Petrolu Gostinstvu je bila primerna za večji pritisk na Petrol (iz istega razloga že od prevzema celotnega lastniškega deleža s strani OMV v OMV Novi lastnik je Marche International, del švicarske multinacionalke Mövenpick, ske znamke BMW v Sloveniji) in znanim gostincem Zvonetom Starmanom, ki je pred leti segel vse do najvišjih političnih vrhov. Zato smo lahko skoraj prepričani, da bi v primeru javnega razpisa Petrol lahko dobil resnično izjemno dobro ponudbo. Tako pa se je zdelo, da slovenski gostinci sploh niso bili resno povabljeni k sodelovanju. Že nekaj časa sta se v javnosti kot najverjetnejša partnerja napovedovala italijanski Autog-rill ali švicarski Mövenpick (oziroma njegova hčerinska družba Marche International). Mediji so sicer večkrat omenjali Italijane, toda naši viri znotraj Petrola so nam že pred časom dejali, da imajo največ možnosti Švicarji, ki naj bi jih bil že pred časom v Petrol pripeljal zdaj že nekdanji predsednik Petrolovega nadzornega sveta Miran Mejak. Ali je le naključje botrovalo temu, da je bil po vrsti propadlih pogovorov s Švicarji naposled vendarle izbran Marche International, ne vemo. Omeniti velja namreč tudi, da se je Petrol menda poprej z njimi neuspešno pogajal tu- la nam zatrjuje, naj bi pogodbena cena znašala 2,8 milijona evrov oziroma približno 670 milijonov tolarjev. Glede na načrtovani dobiček v letošnjem letu je cena vsč kot solidna. Toda če upoštevamo še druge podatke, se zdi iztržek čedalje bolj smešen. Že sama višina lanskih prihodkov in potencial obstoječih lokacij dajeta misliti, da je ta cena, kolikor dejansko drži, precej nizka. Če pa upoštevamo, naj bi bil Petrol Švicarjem obljubil, da jim bo tudi na novih lokacijah ob slovenskih in tujih avtocestah zgradil in pod enakimi pogoji kot pri obstoječih lokacijah oddal v najem gostinske prostore, se zdi iztržek v primerjavi z vrednostjo posla še toliko nižji. Pa to še ni vse. Petrolovo Gostinstvo naj bi bilo malo zadolženo, na ra- venijo na obisk eden vodilnih predstavnikov Marcheja. Glede na nižjo ceno dela v Sloveniji bi bilo umestno pričakovati, da bo Mövenpick preučil možnost, da bi v na novo pridruženi slovenski družbi sendviče izdelovali tudi za njegove lokale v Švici, Nemčiji in Avstriji. Če upoštevamo vse to, se zdi, da je bilo Gostinstvo prodano precej poceni oziroma ugodno za Švicarje in precej manj za delničarje Petrola, med katerimi sta zelo pomembni tudi Slovenska odškodninska družba (SOD) in Kapitalska družba (KAD). V vsakem primeru je prejeta kupnina za Petrol majhen znesek, saj znaša na primer približno toliko, kolikor naj bi bila družba v zadnjih dveh letih plačala za svetovanje svetovalnih hiš Mc Kinsey in LECG (celotni stroš- Kdo so kupci? Marche International organizirana kot holdii gostinstvo, združuje še cijami in podjetje za u predvsem v srednji Evr je del švicarske multinacionalke Mövenpick. Ta je ig, ki poleg Marcheja, specializiranega za avtocestno podjetje za hotelirsko dejavnost, podjetje z restavra-voz vin. Družba deluje že od leta 1948 in posluje Dpi ter na Bližnjem vzhodu in zaposluje 13.600 ljudi. Istrabenzu ne obratuje restavracija GP Trojane na bencinskem servisu v Lukovici). Petrol je napel vse sile, da je DARS prepričal v sklenitev potrebnih aneksovk pogodbam, ki omogočajo, da bo tudi Marche normalno posloval na sedanjih lokacijah Petrola Gostinstva. Ko je bila prodaja Petrola Gostinstva dokončno potrjena, se je upravi menda tako mudilo, da je morala oseba iz Petrolove uprave kar v soboto poiskati člana Darsove uprave (enega na igrišču za golf v Lipici in enega vpočitniški hišici na Dolenjskem), da sta podpisala anekse. Postavlja se torej vprašanje, zakaj takšna naglica, če gre za posel, ki vsaj na prvi pogled ni videti izjemno ugoden za Petrol. To je samo eno izmed vprašanj o poslovanju Petrola. Petrolov nadzorni svet je upravi že postavil vrsto vprašanj (tudi o domnevno spornem poslovanju prek podjetij na Cipru, v Bosni in na Hrvaškem). Na mnoga izmed njih še ni prejel zadovoljivih odgovorov. Bo prodaja Petrola Gostinstva naslednje neprijetno vprašanje upravi? Denis Vengust Petrol Gostinstvo mesečno proda za 50 milijonov tolarjev sendvičev. javna šola, kakor je dejal, ostala ogrodje srednjega šolstva, "na spremembe pa bodo skušali šole čim bolje pripraviti". Ob reakcijah DOS je Zver jasno poudaril, da bi se z večjim deležem zasebnega šolstva dvignila tudi kakovost javnega šolstva, čeprav se sam zaveda omejenih možnosti za razmah zasebnega sektorja pri nas. Pozitivni primeri iz tujine Nove šolske oblasti so spoznale pozitiven vpliv zasebnega šolstva v drugih evropskih državah. Na Nizozemskem in v Španiji država celo stoodstotno iz javnih sredstev podpira zasebne šolske ustanove. Na Danskem država pokrije 75-odstotni delež tekočih stroškov. V Španiji gre za določen tip šol, t. i. concierto, ki sicer velja le na ravni osnovnih šol, ustava pa tovrstne šole spodbuja. Zelo poudarjeno zasebno šolstvo poznajo na Irskem (zasebni sektorje navzoč skoraj izključno na ravni srednjih šol, kjer njegov delež presega 60 odstotkov), v državah Beneluksa (v Belgiji denimo čez 50 odstotkov). Vprašanje zasebnih šol je tesno povezano z idejo širše avtonomije, ki je v Sloveniji primanjkuje, na kar je kritično opozoril tudi Zver. Belgija, Španija in od leta 2002 tudi Italija tako poznajo decentraliziran regionalni šolski sistem. V prejšnjih dneh je bil šolski minister Milan Zver zaradi izražene naklonjenosti do večjega razvoja zasebnega šolstva deležen ostrih napadov Dijaške organizacije Slovenije (DOS). Minister je na skupščini Skupnosti gimnazij Slovenije konec prejšnjega meseca izrazil namero po hitrejšem razvoju privatizacije šolstva, kar bi zagotovilo večjo konkurenco, čeprav bodo morale biti gmotne razmere med javnimi in zasebnimi zavodi čim bolj izenačeni. Pri tem Zver ne namerava delati revolucije, saj bo li janskih šolarjev. Ost protestov je bila v resnici naperjena proti Katoliški cerkvi, ki vodi večino zasebnih šol v Italiji, te pa so zaradi svoje kakovosti na vrhu seznama želja večine staršev. Idejo Berlusconijeve vlade glede omenjenih vavčerjev so tako na levici zavračali, čeprav bi pripomogla k odpravi elitistične šole, kar so levičarske stranke vseskozi načelno uporabljale kot predvolilno geslo. Te stranke so namesto tega raje agitirale proti sprejetju zakona, ker so s tem nasprotovale Rimskokatoliški cerkvi. Usklajen napad na ministra V Sloveniji je položaj do neke mere podoben. Zasebne gimnazije so vse katoliške, vse po vrsti pa "proizvajajo" nadpovprečno uspešne dijake. Kar mnoge verjetno moti, je dejstvo, da poleg odlične izobrazbe dijaki dobijo tudi pozitivno moralno vzgojo, ki je v "šolstvu po Gabru" praktično izginila, kot nadomestilo pa smo dobili debele pravilnike in skrhane medčloveške odnose. Zato je izliv gneva predsednika DOS Jana Škoberne-ta na ministra Zvera pravzaprav pričakovan. Bolj nas je začudila usklajenost delovanja domnevno neodvisnih organizacij, ki naj bi govorile v imenu vseh dijakov in študentov, v resnici pa izhajajo iz znanih političnih logov, ki jih vodijo po mili volji. Marsikje v tujini so izkušnje z uvedbo zasebnih šol zelo pozitivne, tako da jih posamezne države rade volje tudi finančno podpirajo. Med drugim zato, ker javnim šolam prihranijo marsikatero nalogo, nedvomno pa ponujajo nadpovprečno kakovost za dijake. Eden močnejših argumentov proti razvoju zasebnega šolstva je domnevna zapostavljenost otrok iz manj premožnih družin, ki si zasebnih šol ne morejo privoščiti, s čimer naj bi bila zaznamovana njihova nadaljnja šolska in poklicna pot. Prav zato ponekod poleg financiranja zasebnih šol s strani države ob- staja možnost t. i. vavčerjev. Gre za nekakšne bone države za manj premožne družine, ki si za svojega otroka želijo šolanje v zasebnem zavodu. S tem se odpravlja "sporno" financiranje zasebnega z javnim denarjem. Proti šolam ali proti Cerkvi? Primer Italije, kjer ustava prepoveduje financiranje zasebnih šol, je zelo zgovoren in do neke mere primerljiv s slovenskim. Domnevno favoriziranje zasebnih šol in zapostavljanje javnih s strani Berlusconijeve vlade je v prejšnjih letih povzročilo hudo razburjenje in množične proteste, ki so praviloma izhajali iz enih in istih logov - političnih strank skrajne levice in njim idejno sorodnih sindikatov. Jedro protestov ni bilo usmerjeno v bran ita- Minister za šolstvo in šport Milan Zver je doživel oster napad zaradi ideje o spodbujanju zasebnega šolstva, ki bi nedvomno dvignilo kakovost celotnega sistema. Predsednik DOS Jan Škoberne, član Mladega foruma SD, je žaljivo napadel ministra in v imenu vseh dijakov napovedal boj proti vladi. DOS in ŠOU delujeta pod isto streho, obe pa sta usklajeno nastopili proti novi vladi. Je direktiva prišla iz katere od opozicijskih strank? veku". Gre za klasičen primer diskvalifikacije "razrednih sovražnikov", za kar ima Škoberne dovolj zgledov. Sporno članstvo Zgledi vlečejo in "tovariš Jan", kot se Škoberne rad poimenuje, je kot član Mladega foruma Socialnih demokratov teh očitno dobil še preveč. Prav ste prebrali. Škoberne, ki kot predstavnik slovenskih dijakov in dijakinj za svoje delo prejema plačilo (med 35 in 40 tisočaki mesečno), je hkrati član sveta Mladega fo- Žaljiv v imenu dijakov Škobernetova izjava ni le neargu-mentirana, ampak tudi žaljiva. Citate iz nje smo pustili nelektorirane, ker želimo pokazati tudi na žalostno dejstvo, da bi se moral Škoberne bolj posvečati učenju kot pa politiki. DOS "v imenu Slovenskih dijakov in dijakinj izraža veliko stopnjo zaskrbljenosti nad predlogom ministra dr. Zvera, ki želi težave srednjega šolstva reševati v okviru z privatizacijo slednjega". Privatizacija šolstva naj bi bila po njegovo nevarna, medtem ko le kakovostno javno šolstvo daje zagotovila "za uspešnost delovanja države in napredek njenih državljanov". Privatizacija naj bi bi- la nadaljevanje "ločevanja državljanov", ki naj bi se začelo "z sistemskim izključevanjem romskih otrok iz procesa socializacije" (domnevamo, da Škoberne tu misli na dogodke na Osnovni šoli Bršljin, saj sistemskih posegov ni zasledil še nihče). Dogodek Škoberne primerja "z Nacisitčno politiko ločevanja ras" (tako besedišče nas spominja na izjave varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, tako da lahko sklepamo, od kod DOS črpa navdih). Privatizacija šolstva naj bi razkrivala, da namerava vladajoča elita ustvarjati razredno družbo, saj naj bi onemogočila otrokom manj premožnih staršev, "da bi po legalni poti postali uspešni". Škoberne v skladu s svojo filozofijo premočrtno nadaljuje, da "trend zmanjševanja social- nih pravic, ki ga je ubrala sedanja vlada, kaže ..., da se nam obeta temna prihodnost", kajti "tako očitnega ignoriranja volje ljudstva in ustavnih določil si demokratična vlada ne bi smela dovoliti". Politična elita jevapo-kaliptični Škobernetovi viziji Slovencem zadala udarec, ki je hujši od vseh prejšnjih v tisočdvestoletni narodni zgodovini, ker se tako močno oklepa oblasti, "da so za svojo mo<: pripravljeni pogubiti lasten narod'. Sklep je v skladu s prejšnjim tonom: "Zatorej Dijaška organizacija Slovenije v imenu 105000 dijakov in dijakinj ostro protestira in obsoja vsakršne namere po uničenju slovenskega srednjega šolstva. Borili se bomo do konca!" Na spletnem forumu DOS, kjer so pričakovano sledile replike na ta "manifest", je Škoberne s svojimi razmišljanji dokazal skrajno ideološkost in osebno žaljivost. Tako desne vlade po njegovo apriorno zagovarjajo zasebno šolstvo samo zato, "da bi se država znebila finančnega bremena", ugovorom pa pritlehno odgovarja, da sta socialna pravičnost in občutljivost nekaj, česar se niso zmožni zavedati vsi, "predvsem tisti, ki spadajo v višji ali višji srednji sloj, kamor brez dvoma spadaš tudi ti. Tvojemu razmišljanju manjka predvsem smisel za solidarnost in pomoč sočlo- V Španiji je zakonodaja izredno naklonjena zasebnim šolam, saj jih finančno v celoti podpira in spodbuja njihovo ustanavljanje. ruma. S tem sicer ne krši pravilnika študentske organizacije, pod katero spada tudi DOS, saj je članom DOS prepovedano samo članstvo v izvršilnih organih političnih strank oz. njihovih podmladkov. Zelo pa je vprašljivo, kako lahko brez slabe vesti nastopa apriorno proti zasebnim šolam v imenu sto tisoč dijakov, pri čemer domnevno govori tudi v imenu dijakov treh škofijskih gimnazij in sa-lezijanskega zavoda v Želimljah. Ker je DOS del ŠOU (obe organizaciji imata sedež na Kersnikovi 4 v Ljubljani), postanejo jasne tudi njune dobro usklajene akcije proti sedanji vladi (naj spomnimo, kako so predstavniki študentov napadali finančnega ministra Bajuka zaradi akontacij davka za študentsko delo). Videti je, da za dijaškimi in študentskimi organizacijami v resnici stojijo politične sile, ki nasprotujejo delu vlade. Kot svojevoljno orožje uporabljajo tiste dijake in študente, ki predstavljajo bolj sami sebe kot pa celotno dijaško oz. študentsko populacijo. Predstavniki dijakov bi se morali bolj kot za dolgoročne načrte v zvezi s privatizacijo brigati za resnične probleme našega srednjega šolstva, kot sta premajhen vpis v poklicne šole in vprašanje šolske avtonomije. Zasebne gimnazije na Slovanskem so redkost. Med njimi je najbolj znana Škofijska klasična gimnazija v Ljubljani. [Svgželmk^ taci m b^in^flcimiwм a € s T frč^i rudarski posli Petek: Gradbeni materiali so vredni veliko več Kaj se je dogajalo v ozadju, je težko reči, obstaja pa sum, da je med člani komisije in TAB obstajal dogovor, po katerem bi TAB podjetje odkupil po nižji ceni, nato pa ga po bistveno višji prodal. Kot pravi poslanec Miro Petek, ki zelo dobro pozna tamkajšnje razmere, je podjetje Gradbeni materiali vredno veliko več, kot je zanj sprva skušala iztržiti komisija. "Samo zaloga peska, ki ga imajo Gradbeni materiali, znaša okoli dva milijona kubičnih metrov. Prejšnja vlada je poskušala RSÜM Gradbeni materiali, hčerinsko družbo mežiškega rudnika v zapiranju, prodati za komaj polovico kupnine, ki jo je za družbo ponujal najugodnejši ponudnik. Nova vlada je zdaj sporni razpis razveljavila, mnogi pa se sprašujejo, kdo vse se je že okoristil iz tega peskov-nika. na katerem se je v zadnjih letih igrala predvsem LDS. Zgodba Rudnika svinca in cinka v Mežici na Koroškem se je začela konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je zaradi čedalje večjih finančnih težav, v katerih se je znašel rudnik, in pomanjkanja rude poja- Eldeesoui vila dilema, ali je sploh smiselno, da rudnik obratuje še naprej, ali bi ga bilo bolje zapreti. Po preučitvi vseh možnosti se je takratna vlada v dogovoru z lokalnimi skupnostmi odločila za nekakšen kompromis: rudnik naj se postopoma zapre do leta 2002, če pa bi se v vmesnem času izkazalo, da stroški izkopa in predelave rude presegajo prodajne stroške, da torej poslovanje rudnika ni pozitivno, se rudnik zapre po hitrem postopku, to je še pred predvidenim rokom za zaprtje. Ker je bilo poslovanje rudnika še naprej negativno, je njegov upravni odbor (vmes je lastnica celotnega rudnika zaradi nekaterih finančnih vložkov postala država) leta 1994 sprejel sklep o dokončnem prenehanju izkopavanja rude, država pa je počasi začela uresničevati program za dokončno zaprtje rudnika. Program je predvideval odprodajo posameznih družb in premoženja rudnika in nato likvidacijo celotne dejavnosti. Sporna odločitev komisije Med načrtovanimi aktivnostmi za dokončno zaprtje rudnika je bila od ponudbe TAB, se je komisija, ki predvidena tudi odprodaja rudni- jo je ministrstvo določilo za izbiro kove hčerinske družbe RSCM najboljšega ponudnika in prodajo Gradbeni materiali, ki jo je država družbe, odločila, da bo družbo pro- oziroma ministrstvo za gospodar- dala družbi TAB. Zakaj se je odloči- stvo kot njen večinski lastnik želelo prodati na javnem razpisu. Ministrstvo, ki ga je takrat vodila Tea Petrin (LDS), je javni razpis za prodajo la, da bo družbo prodala za polovico vsote, ki bi jo lahko iztržila zanjo, ni znano, saj nam pretekli teden ni uspelo dobiti nobenega člana komisi- družbe objavilo 24. 11. 2003, kupci je. Zakaj se je komisija tako odločila, pa so imeli samo dva tedna časa, da oddajo svoje ponudbe. Na razpis sta se kot najugodnejša ponudnika prijavila podjetje TAB Mežica in samostojni podjetnik Marjan Slemen-šek GM in GD (ukvarja se z gradbeno mehanizacijo in gradbenimi deli). Najnižja kupnina, za katero je bilo ministrstvo pripravljeno družbo prodati, je bila 130 milijonov tolarjev, pri čemer je TAB za odkup družbe ponudil okoli 150 milijonov tolarjev, Sle-menšek pa 300 milijonov tolarjev. Čeprav je bila Slemen -škova ponudba dvakrat višja ne ve niti Marjan Slemenšek, saj od komisije, kot so nam sporočili iz njegove pisarne, še do danes ni dobil odgovora. Odločitev je vsekakor sporna. Slednje je ugotovila tudi vlada oziroma njeno ministrstvo za gospodarstvo, za to se je, kot je na nedavni tiskovni konferenci dejal poslanec SDS Miro Petek, odločilo, da bo omenjeni razpis razveljavilo in pripravilo novega in tako družbo še enkrat poskušalo prodati. Poslanec Miro Petek je prepričan, da so C beni materiali vredni veliko več, kot jih je leta 2003 ocenijo ministrstvo za gospodarstvo. Samo pesek, ki ga ima družba v lasti, naj bi bil vreden dve milijardi tolarjev. Pesek se na trgu prodaja od 1.600 tolarjev dalje, toda če vzamemo okroglo številko, to je 1.000 tolarjev za kubični meter, vidimo, da je peska za kar za dve milijardi tolarjev," pravi Petek. To pa po njegovo še ni vse. "Omenjeni pesek bo postal zlata jama, ko bodo začeli graditi hitro cesto s Koroškega do Arje vasi, saj ga bodo potrebovali velike količine, zato bo pesek, ki ga imajo Gradbeni materiali, mogoče prodati še po bistveno višji ceni. Tu je še odlična pitna voda, ki jo je mogoče črpati in stekleničiti, turistični rov, veliko zemljišč, nepremičnin in drugega. Vse to pomeni, da so Gradbene materiale hoteli dobiti praktično zastonj," pravi Petek. Financirali so pihalni orkester Prodaja Gradbenih materialov pa ni bila edini sumljivi posel, ld naj bi ga bila v povezavi z ministrstvom, v tem času ga je vodila eldeesova ministrica Tea Petrin, izpeljali nekateri lokalni veljaki LDS (prav ti naj bi bili po nekaterih podatkih iz ozadja vodili posle, povezane z zapiranjem rudnika), ampak so se nepravilnosti pri zapiranju rudnika pojavljale že od tedaj, ko je vlada sklenila, da bo rudnik zaprla. Leta 2002 je tudi računsko sodišče ugotovilo, da so se pri zapiranju rudnika dogajale številne nepravilnosti. Tako so revizorji ugotovili, da je bilo zapiranje rudnika slabo načrtovano in vodeno, saj je poraba državnih sredstev, namenjenih zaprtju rudnika, vsa leta, razen leta 1999, presegala prvotno načrtovana sredstva - pri posameznih projektih tudi do 45 Nepravilnosti pri prodaji rudnikovega premoženja niso osamljen primer sporne razprodaje državnega premoženja. Računsko sodiiče je leta 2002 ugotovilo, da je bilo pri zapiranju rudnika neracionalno porabljenih skoraj 510 milijonov tolarjev državnih sredstev. SUHE MAL ГЕ Če nova vlada razpisa za prodajo Gradbenih materialov ne bi razveljavila, bi bili ti proaani za bagatelno ceno. Bo novo vodstvo ministrstva za gospodarstvo poiskalo krivce za nezakonito porabo državnih sredstev? Do zdaj za to ni odgovarjal še nihče. Na razpis ministrstva za prodajo družbe Gradbeni materiali sta se prijavila TAB Mežica in samostojni podjetnik Marjan Slemen-šek GM in GD, ki je za družbo ponudil dvakrat več kot TAB Mežica, vendar je komisija izbrala TAB. odstotkov. Prav tako sc ugotovili, da evidence o opravljenih delovnih urah pri zapiranju rudnika ne ustrezajo dejanskemu stanju saj so navedene tudi ure, ko so :>ili delavci na bolniški ali dopustu (nekdo jeto-rej prikazoval več opravljenih ur in s tem zviševal ceno zapiranja). Prav tako so računski sodniki u gotovili, da je bilo med letoma 1994 :n 1999 nepravilno oziroma neupravičeno porabljenih skoraj 510 milijonov tolarjev, kar je skoraj 20 odstotkov vseh sredstev, porabljenih za zapiranje rudnika. Od tega so bile po ugotovitvah revizorjev največje nepravilnosti pri sanaciji rudniških hald, sanaciji odlagališča na Glančniku in pri nekaterih drugih projektih, ko je vodstvo rudnika podjetjem, ki so izvajala zapiralna dela, nakazovalo bistveno več denarja, kot je bilo določeno v pogodbi, del sredstev, nekaj več kot milijon tolarjev, pa naj bi vodstvo nezakonito namenilo celo rudniškemu pihalnemu orkestru. Bo kdo odgovarjal? Zaradi vsega tega je računsko sodišče rudniku za poslovanje od leta 1996 dalje izreklo negativno mnenje, kar pa seveda ni bilo dovolj, da bi za nepravilnosti, pri katerih je nekdo na račun državnih sredstev mastno služil, kdo odgovarjal. Tako je zdaj na potezi vlada, da najprej ugotovi, kdo je odgovoren za nezakonito porabo državnega denarja, nato pa zoper odgovorne primerno ukrepa. ^diaaodi/a . informacije tV ■ šport МИ.Ш Obala ■ S23 ■ kabelski sistem v Kopru . zabava Princ William diplomiral Britanski princ William, najstarejši sin prestolonaslednika princa Charlesa in pokojne princese Diane, je po štirih letih študija diplomiral iz geografije. Se posebej je žarel, ko je svojo babico, kraljico Elizabeto II., v njeni kočiji pospremil na parado ob njenem rojstnem dnevu. Malo pred tem je namreč prek interneta zvedel, da je diplomiral z boljšo oceno kot svojčas njegov oče, ki je diplomiral iz zgodovine in tako postal prvi britanski prestolonaslednik z akademsko izobrazbo. Po diplomi namerava mladi princ na počitnice na Novo Zelandijo, prevzel pa bo tudi prve uradne obveznosti kot član kraljeve družine. domnevne računovodske prevare, ki naj bi bila povzročila propad koncema. Po poročanju lokalnih medijev se je vrnil v domovino, ker naj bi bil kritično bolan. Po prihodu na mednarodno letališče Inchon blizu Seula je dejal, da prevzema vso odgovornost, in se opravičil za težave, ki jih je povzročil. Kim je obtožen, da je ponarejal računovodske izkaze družbe in preusmerjal milijarde dolarjev na tuje bančne račune. Skupina Daewoo je propadla konec devetdesetih let prejšnjega stoletja; skupni dolgovi so znašali 80 milijard dolarjev. Planet, podoben Zemlji Skupina ameriških astronomov je sporočila, da so zunaj našega Sončevega sistema odkrili majhen planet, kije med doslej odkritimi eksoplane-ti še najbolj podoben Zemlji. Premer tega planeta, ki obkroža majhno zvezdo Gliesse 876, je dvakrat večji od Zemljinega, nahaja pa se 15 svedobnih let od Zemlje. Po mnenju strokovnjakov iz ameriške Nacionalne znanstvene Potres v Kaliforniji Potres z močjo 7,4 stopnje po Richteijevi lestvici je stresel tla pred obalo Kalifornije. Žarišče potresa je bilo pod Tihim oceanom, 480 kilometrov severozahodno od San Fran-cisca. O morebitnih žrtvah ali gmotni škodi ni poročil. Tla so se v torek močno tresla tudi na aljaških Aleut - banca je policija prijela že na palubi ladje, 16 Spancev pa so aretirali v mestih Pontevedre in Malaga. Po navedbah španske policije so tihotapci mamilo razdelili na 104 manjše dele, da bi jih nato pretihotapili naprej v Evropo. Španija je ena izmed glavnih vstopnih točk za tihotapljenje kokaina iz Južne Amerike v Evropo. Aretiran ustanovitelj Južnokorejske oblasti so aretirale ustanovitelja in nekdanjega predsednika propadlega koncema Daewoo, 69-letnega Kim Woo Choonga, potem ko se je po šestih letih vrnil v domovino. Oblasti so ga iskale zaradi skih otokih, kjer so zaznali potres z močjo 6,8 stopnje po Richteijevi lestvici. Po potresu so za celotno zahodno obalo ZDA razglasili nevarnost cunamijev, a so jo kasneje preklicali. Zaplenjen kokain Španski cariniki so na neki ladji ob adantski obali Španije zasegli tri tone kokaina. Ladjo so prestregli po temeljiti preiskavi, ki je trajala več mesecev. V povezavi z akcijo so nato prijeli 19 oseb; dva Belgijca in Al- Mumije v muzeju Egipčanski muzej v Kairu bo v prihodnjih dveh mesecih prikazal portrete umrlih in maske, ki so nekoč prekrivale obraze mumij. Jedro razstave z naslovom Obrazi iz preteklosti je zbirka 15 portretov iz prvega stoletja, ki so jih odkrili v mestu Fajum 100 kilometrov južno od Kaira. Direktor muzeja Wafaa al-Sedik je portrete iz Fajuma zaradi njihovih močnih izrazov označil za Mone Lize. Eksponati izvirajo iz faraonskih časov in grško-rimskega obdobja Egipta. Tradicija posmrtnih mask je izumrla s širjenjem krščanstva v 3. in 4. stoletju. Milijoni avtomobilov Avtomobilske družbe po vsem svetu so lani prodale približno 61 milijonov avtomobilov. V primerjavi z letom 2003 so lani prodali 3,4 milijona avtomobilov več, kar predstavlja 3,4-odstotno povečanje prodaje glede na leto prej. Največje povpraševanje po novih avtomobilih je bilo v Aziji in pacifiški regiji, kjer se je prodaja v 14 državah povečala za osem odstotkov oziroma 16,89 milijona avtomobilov glede na leto prej. Prva tri mesta na področju prodaje so dosegle Japonska (5,8 milijona prodanih avtomobilov), Kitajska (5,7 milijona) in Indija (1,34 milijona). Povpraševanje se je zlasti povečalo v Indiji, ki je prehitela Severno Korejo, kjer se je povpraševanje povečalo za 16 odstotkov. Strokovnjaki menijo, da sta Rusija in Brazilija poleg Indije in Kitajske najobetavnej-ša trga avtomobilske industrije. fundacije naj bi bilo na nanovo odkritem planetu prevroče za življenje, kot ga poznamo mi. Strokovnjaki za zdaj niso našli neposrednih dokazov, da je novi planet kamnit, res pa je, da je na podlagi njegove mase mogoče sklepati, da nima plinaste atmosfere, kot jo ima Jupiter, poroča AP. Kot so še odkrili ameriški znanstveniki, ima novoodkriti planet tretjino Sončeve mase oziroma je njegova masa od 5,9- do 7,5-krat večja od Zemljine. Matično zvezdo Gliesse 876 obkroži vsakega 1,94 dneva. Snežni zameti Na vrhu planine Vlašič v osrednjem delu Bosne in Hercegovine je zaradi snežnih žametov obtičalo več pastirjev s svojo živino. Gorovje je zajelo močno sneženje, kar je za ta letni čas izredno neobičajno. Pastirji so na pomoč poklicali z mobilnim te- lefonom, potem ko so tri dni preživeli v majhni koči, njihova živina pajemorala ostati na prostem. Najstarejši med njimi je bil star 70 let in tam pase ovce že skoraj vse življenje, vendar se, kot je dejal, ne spomni snega sredi junija. Restavrirana katedrala Londonska katedrala sv. Pavla je po štiriletnih restavratorskih delih vnovič odprla vrata v prenovljeno notranjščino. Temeljni kamen za cerkev, ki je nastala po načrtih enega najbolj znanih angleških baročnih arhitektov Christopherja Wrena, je bil položen leta 1708. V času obnove so cerkev v notranjščini očistili večstoletnega prahu, ponekod pa so bili potrebni tudi manjši popravki. Leta 1981 sta se v Pavlovi cerkvi po- lomat je dejal, da se želijo sedaj prepričati, ali Iran nemara še vedno predeluje plutonij. Iran trdi, da so njegove jedrske dejavnosti izključno v miroljubne namene, ZDA pa so prepričane, da se želi Iran oborožiti z jedrsko bombo. Plutonij je poleg obogatenega urana snov, iz katere je mogoče izdelati jedrsko bombo. ročila britanski prestolonaslednik princ Charles in Diana. Za obnovo cerkve, ta naj bi bila končana leta 2008, ko bodo praznovali 300. obetnico začetka graditve, so namenili 40 milijonov funtov (60 milijonov evrov). Od tega bo samo obnova mogočne kupole, zidovja, pozlate in mozaikov po besedah dekana Johna Mosesa zahtevala okrog 10,8 milijona funtov (16,1 milijona evrov). Zlato, ki ga bodo potrebovali, je cerkvi podarila neka družina. Iran predeloval plutonij Iran je priznal, da je leta 1998 izvajal postopke predelave plutonija, in s tem zanikal prejšnje trditve, po katerih naj bi s temi postopki končal že leta 1993. Neimenovani dip- Arabkam prepovedano šof Savdska Arabija je ob ve za odpravo nekaj deseti« i povedi vožnje avl i ženske, češ da to državo ni prednoi od članov savdske j valnega sveta je n s predlogom o pi pravi prepovedi vc >: ske povzročil Predlog je uvrstil o varnosti v cesti: tu, zatrjujoč, da bi sen problem milijona mo tah, ki prevažajo ženske. Že livskih državah z izjemo S bije v zadnjem času prii pravic. Katar, Oman, BaL vajt so jim tako dali volilni pravico opravljanja javnih idobfle nekaj "rajn in Ku-3 pravico in funkcij. Mitterrandova vina Na dražbi v Parizu so za 14.683 evrov prodali zbirko iz vinske kleti nekdanjega francoskega predsedni- ka Fran<;oisa Mitteranda in njegove soproge Danielle, ki šteje okoli 50 steklenic. Dvolitrsko steklenico ar-magnaca (grozdno žganje) Cuvee Speciale du Maitre de Chai so prodali za 1.300 evrov, kar je bistveno več, kot so pričakovali. Prodaja vin nekdanjega francoskega predsednika je v pariški hotel Drouot privabila veliko število radovednežev in novinarjev, tako da je bila hotelska dvorana premajhna za vse tiste, ki so se želeli udeležiti te zanimive dražbe. Milijoni milijonarjev Zaradi ugodnih gospodarskih razmer se je preteklo leto v primerjavi zletom prej število oseb, ki ima- milijardami dolarjev. Največ milijonarjev, 2,7 milijona, je v Severni Ameriki, skupaj pa premorejo 9.800 milijard dolarjevpremoženja. Na drugem iranje sodila pozi-tij stare pre-omobila za ?prašanje za istno. Eden ■ga posveto-inuli mesec DStopni od-ižnjezažen-pravi vihar, v razpravo em prome-lako rešili reških na ces-nskesovza-iivdske Ara- jo v lasti več kot milijon dolarjev premoženja, povečalo s 7,7 na 8,3 milijona. Skupaj naj bi najbogatejši Zemljani razpolagali s približno 30.800 mestu je Evropa z 2,6 milijona milijonarjev in zokoli 8.900 milijardami dolarjevpremoženja, na tretjem pa azij-sko-pacifiška regija z 2,3 milijona milijonarjev in skupnim premoženjem v višini 7.200 milijard dolarjev. V Latinski Ameriki je 300.000 milijonarjev s 3.700 milijardami dolarjev premoženja, na Bližnjem vzhodu pa ima 300.000 milijonarjev v lasti 1.000 milijard dolarjev premoženja. Najmanj milijonarjev je v Afriki, in sicer 100.000, razpolagajo pa s 700 milijardami dolarjev premoženja. Študija napoveduje, da bodo do leta 2009 milijonarji premogli 42.200 milijard dolarjev premoženja. Ime diamanta Diamant, ki tehta kar 77,62 karata, je dobil ime "Šolohov" po slavnem ruskem piscu Mihailu Šolohovu, avtorju Tihega Dona in dobitniku Nobelove nagrade. Predlog, da se beli diamant z rumenkastimi odtenki imenuje Šolohov, je podal pisatelj iz Jakutije Nikolaj Luginov, predsednik Ruskega združenja pisateljev. Gre za tradicionalen ruski način izkazovanja časti neki pomembni osebnosti, v tem primeru pa je povod stota obletnica rojstva Mihaila Šolohova. Ta ruski pisatelj (1905-1984), dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1965, se je proslavil z delom Tihi Don, epopejo o življenju donskih Kozakov med pivo svetovno vojno in oktobrsko revolucijo leta 1917. THE GUARDIAN Ne poznajo jih Glede na izsledke raziskave so najstniki tako slabo seznanjeni s sodobno znanostjo, da ne morejo imenovati niti enega zdaj živečega znanstvenika. Ekolog in voditelj TV-od-daj David Bellami je edini, ki sta ga lahko imenovala dva od dva tisoč vprašanih. Drugi so imenovali Ma-donno, kemičnega Alija, Leonarda da Vincija in Krištofa Kolumba. Šolarje, stare od 13 do 16 let, so prosili, da bi imenovali znanega znanstvenika. Na seznamu sta bila na vrhu Isaak Newton in Albert Einstein, sledili pa so jima Marie Curie, Charles Darwin in Aleksander Fleming. Šolarji pa so ostali brez besed, ko so jih povprašali po imenih sodobnih znanstvenikov. Čeprav kar osem desetin vprašanih meni, da so bili znanstveniki pametni, jih samo 7 odstotkov meni, da se je znanstvenikom delo zdelo razburljivo in zanimivo, več kot polovica jih pravi, da so naravoslovne discipline dolgočasne, zapletene ali težke. Ta prepričanja se krepijo v višjih razredih. Šolarji so nezadovoljni tudi s tem, da so naravoslovne znanosti v šolah obvezne. LA STAMPA Preveč je škodljivo Raziskava evropskih razsežnosti, ki jo je izvedel Chambridge, je trajala dobrih pet let, udeležilo pa se je je pol milijona ljudi iz desetih držav. Na koncu so ugotovili, da uporaba oziroma uživanje velike količine rdečega in predelanega mesa povečuje nevarnost raka na črevesju. Za tiste, ki na dan pojedo več kot 160 gramov mesa, je nevarnost do trikrat večja kot za tiste, ki jedo rdeče meso samo nekajkrat na teden. Perutninsko meso ne vpliva na pojav črevesnega raka, ribje meso pa celo varuje organizem pred to boleznijo. Nevarnosti zaradi uživanja rdečega mesa zmanjšuje uživanje velikih količin balastnih snovi v obliki žit, zelenjave in sadja. V Veliki Britaniji stanje za zdaj ni zaskrbljivo, saj njeni prebivalci pojedo povprečno le 93 gramov rdečega mesa na dan. Takšni so podatki britanske Meat and Livestock Commission. BBC Starejši brat Ameriški znanstveniki so sporočili, da se jim je posrečilo odkriti planet, ki zelo spominja na Zemljo. "To je najmanjši planet, ki smo ga dosedaj odkrili zunaj sončnega sistema, in prvi iz novega razreda skalnatih, Zemlji podobnih planetov," je dejal Paul Balter z Inštiutta Carnegy v Washingtonu. Jeffery Masi, profesor astronomije z Univerze Barklay v Kaliforniji, je k temu dodal, da sta se še pred dva tisoč leti Aristotel in Epikur prepirala glede tega, ali obstajajo planeti, podobni Zemlji, ali ne, zdaj pa imamo dokaz o obstoju takega planeta, ki se vrti okoli običajnega sonca. Odkriti planet se obrača okoli zvezde Gliese 876, ki je 15 svetlobnih let oddaljena od Zemlje. Na žalost ni mogoče govoriti o življenju na tem planetu, ker je temperatura njegovega površja previsoka; kakih 200 do 400 stopinj Celzija. Gliese 876 je majhna rdeča zvezda, katere masa je trikrat manjša od mase Sonca. Masa odkritega planeta je trda in je okoli 6-do 7,5-krat večja od mase Zemlje. LE TEMPS Gretje z vodikom Vodo bodo nekoč uporabljali kot gorivo, vodik in kisik bodo uporabljali skupaj ali posamezno in voda bo postala neusahljiv vir svetlobe in toplote, je leta 1874 napisal Jules Verne v romanu Skrivnostni otok. Čez 130 let se je sen uresničil. Angleška firma Hydrogen Solar razvija metodo pridobivanja vodika iz vode s pomočjo sončne svetlobe. Pred kratkim je sporočila, da je od investitorjev dobila vsoto, ki je dvakrat višja od potreb. Vodik je namreč gorivo prihodnosti, saj ne onesnažuje okolja, vendar ga je v čisti obliki v naravi zelo težko najti. Pridobivajo ga s fotolizo vode s pomočjo tehnologije tandem cell. Ta naprava je narejena iz dveh z elektriko med seboj povezanih plošč; prva, ki jo je patentiral profesor Jan Augustinski na ženevski univerzi, je pokrita s pol-prevodnim nanokristalnim slojem oksida kovine. Modri in ultravijolični žarki sončne svetlobe se uporabljajo za delitev molekul vode na kisik in vodik. Drugi del svetlobnega spektra pada na drugo ploščo. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. Marnfi гигн) Jteijlr ШЈЈ||И - m јјшјз terjam! 1 шЈЈ ШЈЈЈЈигЈ Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315,1001 Ljubljana | Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ulica: podpis naročnika: ! i kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: □ da L ne cena: 550 SIT i | Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: [j upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak ; i i Vprašljive volitve v Iranu, nemiri v tednu pred njimi, nenehna opozarjanja svetovnih velesil zaradi njihovega bogatenja urana, preobrat v Libanonu in bin Laden, ki menda še vedno živi in se skriva ob afganistanski meji - to so glavne značilnosti dogajanja na Bližnjem vzhodu v preteklem tednu. Svet varuhov (organ, ki skrbi za skladnost zakonodaje z islamom) je v ponedeljek odredil vnovično štetje glasov po petko- vih volitvah v Iranu, izvedli pa so ga v Teheranu in nekaterih drugih večjih mestih. V drugi krog iranskih predsedniških volitev naj bi se bila po prvotnih podatkih uvrstila nekdanji predsednik med letoma 1989 in 1997 Ak-bar Hašemi Rafsandžani in skrajni konservativec Mahmud Ahmadine-žad. Prvi naj bi bil dobil dobrih 21, drugi pa dobrih 19 odstotkov glasov od 46,8 milijona volilnih upravičencev. Vprašljive volitve Uvrstitev Ahmadinedžada v drugi krog je bilo presenečenje, saj mu raziskave pred volitvami niso napovedovale vidnejšega dosežka, to pa je povzročilo dvome o pravilnosti izvedbe volitev. Tretjeuvrščeni sredinski verski vodja Mehdi Karubi, ki tudi ni spadal med resnejše protikandidate glavnemu favoritu Rafsandža-niju, je že kmalu po volitvah dejal, da so bile te ponarejene: "Denar je šel iz rok v roke." Drugi krog, ki so ga sprva predvideli za 24. junij, bo tako teden dni kasneje, 1. julija. Karubi pa ni edini, ld je izrazil pomisleke o petkovih volitvah. "Iranu danes vladajo možje, ki zatirajo svobodo govora in spodbujajo terorizem v svetu," je bil še precej ostrejši ameriški predsednik George Bush v izjavi v dneh pred volitvami. Dodal je, da je oblast "v rokah neizvoljene peščice ljudi, ki ohranja moč s pomočjo volilnega procesa, ki ignorira vsa temeljna načela demokracije". Znano je, da so iranski voditelji zavrnili več Vodja AI Kaide Osama bin Laden k . verjetna živi v odročnem gorovju Ameriški predsednik George Bush je vo ob meji z Afganistanom. litve v Iranu označil za nedemokratične v Afganistanu Zalmaj Halizad je potrdil, da v Afganistanu ni ne Osame bin Ladna ne vodje talibanov mule Mohameda Omarja, dodal pa je, da so v boju proti Al Kaidi dosegli velik napredek, saj naj bi bili razbili tako financiranje kot delovanje te organizacije. Že naslednji dan so ZDA, nato pa še Velika Britanija zaprle svoji veleposlaništvi v Lagosu v Nigeriji. Znano je namreč, da je bin Laden lani v sporočilu na spletu Nigerijo omenjal kot naslednjo državo, ki jo je treba "osvoboditi". Cas sprememb? kot tisoč ljudi, ki so hoteli kandidirati. Predvolilno obdobje pa je zaznamovalo tudi več bombrlih napadov, v katerih je umrlo enajst ljudi. Rafsandžani je v predvolilnem obdobju izrazil pripravljenost na dialogz ZDA. Volilni izidi so vprašljivi, a kdo ve, kaj vse se lahko zgodi v državi, ki ji je pojem demokracije tuj. Če se je goljufalo prvič, zakaj se ne bi še drugič? Bin Laden prvi v Al K^idi V senci volitev, ki so minile v zna-menju presenetljivo visoke volilne udeležbe (62-odstotne), so se nadaljevali pozivi svetovnih velesil ZDA, no odpoved vseh aktivnosti glede bogatenja urana". "Miroljubnim namenom" iranskega bogatenja urana še naj manj zaupajo ZDA, voditelji Evropske unije pa so na bruseljskem vrhu sporočili, da je izboljšanje političnih in trgovinskih stikov med EU in Iranom odvisno "od tega, ali se bo Teheran držal zaveze o ustavim vseh aktivnosti, ki bi mu omogočile izdelavo jedrskega orožja". Ob tem je Mednarodna komisija za jedrsko energijo (IAEA), ki jo znova vodi Mohamed el Baradej, na predlog ZDA ustanovila poseben odbor za nadzor nad širjenjem jedrskega orožja. Preobrat v Libanonu "Sprememba v parlamentu je neizogibna," je že po prvih podatkih izidov zadnjega kroga parlamentarnih volitev v Libanonu izjavil Sad Hariri, sin umorjenega nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja. V zadnji od kar štirih etap volitev v tej državi so na njenem severu izbirali še 28 poslancev od skupno 128, najbolje pa seje odrezalo Haririjevo zavezništvo. Prve volitve po koncu skoraj 30-letne sirske vojaške navzočnosti so se začele že 29. maja. Umor Rafika Haririja je sprožil množične proteste, po katerih se je sk'ska vojska po 30 letih umaknila iz Libanona. Njegov sin je vodil že po prvem krogu volitev, drugi krog je pripadel prosirskima šiitskima gibanjema Amal in Hesbolah, tretji pa generalu Michelu Aunu. Sad Hariri, ki bo verjetno postal novi premier, bo gotovo nadaljeval politiko svojega očeta, ki se je zavzemal za enovitost Libanona in se bojeval proti vmešavanju Sirije v libanonske zadeve. Francije, Velike Britanije in Nemčije Iranu, naj se odpove svojemu programu bogatenja urana. Po besedah Je- roma Bonnafonta, tiske stavnika francoskega pr cilj Iran prepričati v "po! ivnega pred-:dsednika, je no in popoi- Na obisku v Avstraliji pa je pakistanski predsednik Pervez Mušaraf sporočil, da je vodja teroristične mreže Al Kaida še vedno živ in da verjetno živi v odročnem gorovju ob meji z Afganistanom. Ameriški veleposlanik Miroljubni nameni? Libanon se je, kot kaže, dokončno otresel Sirije. Egipt pripravlja predsedniške volitve jeseni in domala ves zahodni svet na čelu z ZDA ga poziva k demokratičnim reformam, pri čemer mu je Libanon lahko zgled. Zdi se, daje bojazen Zahoda pred bin Lad-nom primerljiva s tisto pred iranskim bogatenjem urana. Jedrska energija se sicer lahko izrablja v nevojaške namene, nikakor pa ne v "miroljubne". Peter Avsenik V Bruslju je potekal dvodnevni vrh Evropske unije, na katerem sta bili glavni temi pogovorov usoda evropske ustavne pogodbe in finančna perspektiva za obdobje 2007-2013. Reševanje stare celine "Moje navdušenje nad Evropsko unijo je danes doživelo resno krizo," je po dvodnevnem vrhu Evropske unije (EU) v Bruslju dejal predsedujoči EU luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Glavna vzroka za nezadovoljstvo tudi drugih predstavnikov evropske petindvajseterice sta postala neuspeh evropske ustavne pogodbe in pa razhajanja v zvezi s finančno perspektivo za obdobje 2007-2013. Stanje, v katerem se je znašla EU po zavrnitvi ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem, mnogi opisujejo kot politično krizo. Obstaja tudi mnogo napovedi za prihodnost unije. Najbolj pesimistični trdijo, da "so domine začele padati" in da zavrnitev ustavne pogodbe pomeni konec EU, kakršna je danes, medtem ko voditelji držav članic poudarjajo, da je Evropa preživela že mnogo takšnih ali drugačnih kriz in da je po njih vsakokrat znova postala močnejša. Večina voditeljev zatrjuje, da današnje stanje težko označimo kot krizo. Kljub temu je bilo pričakovati, da bo na nedavnem vrhu brez večjih zapletov sprejeta finančna perspektiva za naslednje obdobje, kar bo ublažilo šok, ki ga je EU doživela ob dvojni zavrnitvi ustavne pogodbe, a do kompromisa glede finančnih načrtov ni prišlo. Slovenijo je v Bruslju zastopal predsednik vlade Janez Janša. Konec ustavne pogodbe? Po dvojni zavrnitvi ustavne pogodbe so analize pokazale, da večina volil-cev, kije glasovala proti njej, na ta način ni izrazila le svojega nestrinjanja s pogodbo, temveč predvsem nezadovoljstvo z razmerami v državi in nasploh s politiko EU. Vprašanje, ki si gaje v dneh po francoski in nizozemski zavrnitvi ustavne pogodbe postavljala večina prebivalcev EU, pa je, ali ta zavrnitev pomeni njen dokončni konec. Ustava je bila že ratificirana v desetih državah, potrditi jo morajo še v trinajstih. Velika Britanija, Portugalska in Češka so za nedoločen čas zamrznile priprave na referendume o evropski ustavni pogodbi, o tem pa razmišljajo tudi na Irskem. Edini državi, ki ne nameravata prestavljati referenduma o njej, tako ostajata Luksemburg, kjer se bodo prebivalci na volišča odpravili 10. julija, in Poljska, kjer bo referendum oktobra. V Luksemburgu se prav tako veča krog nasprotnikov ustavne pogodbe, vendar pa po javnomnenjskih raziskavah število slednjih še ni preseglo 50 odstotkov in tako izid referenduma v prid ustav- Predsedujoči Evropski uniji Jean-Claude Juncker ni skrival nezadovoljstva spričo razhajanj glede finančne perspektive. ni pogodbi še ni ogrožen. Luksemburški premier Juncker pa je že izjavil, da bo v primeru zavrnitve ustavne pogodbe na referendumu odstopil s položaja. Luksemburško predsedstvo je potrdilo, da oktober 2006, ko bi morale vse države članice pogodbo ratificirati, ni več realen datum in da si morajo članice, Ja o tem še niso odločale, vzeti čas za njeno potrjevanje. Tako naj bi se postopek ratifikacije končal sredi leta 2007. Predstavniki držav članic EU so se v Bruslju enoglasno zavzeli za nadaljevanje postopka ratifikacije. Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je potrdil dejstvo, da ne obstaja nobena alternativa sedanji ustavni pogodbi in da je ustava dober dokument, ki ga po njegovo ne bi bilo treba spreminjati. Zavrnitev pogodbe v Franciji in na Nizozemskem je še preveč sveža, da bi državi lahko razmišljali o ponovitvi referenduma, vendar pa možnost ostaja, še posebej če bo čez dve leti francoski predsednik Jacques Chirac za- pustil Elizejske poljane. Na nedavnem vrhu je bilo rečeno, da si morajo države, ki še niso odločale o ustavni pogodbi, predvsem vzeti čas in ne hiteti z glasovanjem, sicer se lahko ponovi scenarij Francije in Nizozemske. O prihodnosti tega dokumenta pa naj bi predvidoma znova razpravljali, potem ko bodo o njem odločale vse članice EU. Takrat se bo šele videlo, ali je ustavna pogodba res mrtva. Pogajalski maraton Kljub petnajsturnim pogovorom, različnim predlogom in prepričevanjem prejšnji petek v Bruslju ni bil sprejet noben dogovor o finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013. Velika Britanija, Finska, Švedska, Portugalska, Španija in Nizozemska so zavrnile končni predlog o prihodnjem finančnem proračunu. Po mnenju francoskega predsednika Chiraca je za nesoglasja kriva predvsem Velika Britanija, ki se pod vodstvom Tonyja Bla-ira ne želi odpovedati vsakoletnemu rabatu, vrednemu 4,6 milijona evrov. Brez britanske odpovedi rabatu do končnega sporazuma o prihodnjem evropskem proračunu ne more priti, zato pogovori niso obrodili sadov. Čeprav Blair trdi, da tudi v Bruslju obstajajo zagovorniki rabata, pa slednjih prav gotovo ni videti. Francija in Nemčija sta bili na vrhu najglasnejši zagovornici odprave rabata, s katero se je strinjala tudi večina drugih držav. Blair za njegovo odpravo zahteva zmanjšanje kmetijskih subvencijah, ki predstavljajo kar 40 odstotkov evropskih izdatkov, temu pa močno nasprotuje Francija, ki je glavna prejemnica teh subvencij. Po Blairovem mnenju je ne- EUROPEAN Britanski premier Tony Blair je zavrnil vse možnosti, da bi se Velika Britanija odpovedala vsakoletnemu rabatu. Francoski predsednik je za zaplete glede finančnih načrtov obsodil britanske kolege, ki se nočejo odpovedati po mnenju mnogih neutemeljenemu rabatu. ga rabata in poudaril, da ga žalosti dejstvo, da so se nove in tudi revnejše članice pripravljene odpovedati nekaterim virom dohodkov iz Bruslja, da bi laže prišlo do dogovora, medtem ko se bogatejše članice ne želijo odpovedati svojim finančnim ugodnostim. Do končni dogovor o finančni perspektivi morabiti nujno sprejet do konca leta, sicer bi se EU soočila z globoko finančno krizo. Glede na to, da bo z julijem Velika Britanija prevzela vodenje unije, analitiki menijo, da bo to spodbudilo pogovore o odpravi britanskega rabata, saj bo Blair, ki bo imel pred z možnostjo enoletne preložitve vstopa. Pristopna pogajanja Turčije se bodo začela 3. oktobra, kot je bilo predvideno, medtem ko Hrvaška še čaka na nov datum za začetek pogajanj, saj nove politične razmere znotraj unije ne bi smele vplivati na pogodbe, ki so bile jo v nedogled in da bo ob koncu t. i. krize, ki jo unija doživlja ob dvakratni zavrnitvi ustavne pogodbe in ob nesprejetju finančne perspektive za naslednje obdobje, širitvi unije vsekakor namenjene več pozornosti kot ta čas. Ana Müllner RUMENE STRANI SLOVENIH INTER MARKETING www.rumenestrani.com smiselno namenjati 40 odstotkov vseh izdatkov panogi, v kateri je le 2 odstotka zaposlenih. Da bi ob zmanjšanju kmetijskih subvencij prišlo do kritičnih razmer v kmetijstvü, je opozorila tudi evropska komisa rka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel, kije dejala, da bi se z zmanjšanjem subvencij zmanjšalo tudi število kmetov. Jean-Claude Juncker je obsodil Blairovo zagovarjanje po njegovo netitemeljene- seboj že tako dovolj težko nalogo, kot je vodenje unije, hkrati težko branil še svoje interese za ohranitev rabata. Se širjenje nadaljuje? Čeprav širjenje EU ni bila ena glavnih tem na vrhu v Bruslju, pa so se predstavniki petindvajseterice zavezali, da se širjenje unije vsekakor nadaljuje z vstopom Romunije in Bolgarije v povezavo s prvim januarjem 2007 s kandidatkami sklenjene že pred časom. A vprašanje je, koliko energije, časa in denarja je EU zmožna posvetiti širitvi povezave, saj se ta čas sooča s prevelikimi notranjimi problemi in bi širjenju težko posvečala tolikšno pozornost, kot bi jo, če ne bi prihajalo do razhajanj glede ustavne pogodbe in evropskega proračuna. A ne smemo pozabiti, da se pristopna pogajanja, še posebej v primeru Turčije, lahko zavleče- j »мг : Vnovični referendum v Franciji in na Nizozemskem za zdaj ne pride v poštev. V Bruslju pa niso izključili možnosti, da bi se ta zgodilo pozneje. Postopek ratificiranja ustavne po godbe se bo nadaljeval, četudi je bila ustava že dvakrat zavrnjena. Predsednik slovenske vlade in Slovenske demokratske stranke Janez Janša velja za enega najbolj izkušenih in karizmatičnih slovenskih politikov. Na zadnjih državnozborskih volitvah mu je zaradi načelnosti in trdega h močno porazila Liberalno o, da sestavi vlado. V prvem dela uspel veliki met. Njegova stranka je na volitva demokracijo Slovenije, sam pa je prvič dobil pravic intervjuju, ki ga je dal za Demokracijo, odkar je postal predsednik vlade, smo se z njim pogovarjali o krizi Evropske unije in aktualnih domačih zadevah. V soboto bomo praznovali dan državnosti. Kakšno je vaše sporočilo ljudem ob tem za slovensko državo pomembnem prazniku? Veselimo se dejstva, da smo po mnogih stoletjih Slovenci spet gospodar na svoji zemlji. Izkoristimo priložnosti, ki so pred nami. So večje, kot smo jih kot narod in kot posamezniki imeli kadar koli doslej. Če bomo dovolj složni in drzni, se ni bati za našo skupno dobro prihodnost. Na kongresu v Portorožu ste rekli, da je po petnajstih letih spet vse na svojem mestu. Kaj ste s tem mislili? Naredil sem primerjavo med političnim prostorom v času nastajanja Demosa in današnjim. In se spomnil ljudi, ki so bili takrat predvsem v SDZ in SDZS, danes pa smo združeni v SDS. Na našem kongresu smo z veseljem pozdravili oba prva predsednika obeh strank, ki sta orali demokratično ledino, Franceta Tomšiča in dr. Dimitrija Rupla. Obakrat smo imeli na svojih ramenih veliko odgovornost. Takrat, v nedvomno usodnejših časih, odgovornost za osamosvojitev in demokratizacijo, danes pa odgovornost za normalizacijo, skupno blaginjo in razvoj. Za vami je vrh Evropske unije v Bruslju. Kako ocenjujete zavrnitev proračuna EU za nja na izzijve prihodnosti v realnem času. V vsebmskeiji smislu pa pozno sprejetje proračuna nujno povzroči slabšo uporabo proračunskih sredstev, ker je manj časa za pripravo. To še posebej velja za nove članice EU. Stanje seveda še ni krizno, saj je teoretično do konca veljavnosti sedanje finančne perspektive še leto in pol. Vendar si le največji optimisti lahko obetajo, da bo dogovor mogoče doseči v naslednjega pol leta pod britanskim predsedovanjem. Velika Britanija je namreč največja zagovornica radikalnih reform in s tem povezanega zmanjšanja evropskega proračuna. Potem pa bo že zelo pozno. Veliko predlogov Tonyja Blaira ima sicer zelo racionalno noto. Dejstvo je, da sedanja struktura proračuna EU ne ustreza niti potrebam hitrejšega prilagajanja EU na izzive glot alizacije niti ne podpira lizbonske strategije in drugih v prihodnost obrnjenih načelnih zavez, ki jih je sprejela EU. V slepi ulici smo se znašli, ker zaradi domačih gospodarskih in političnih težav šest največjih netoplačnic v evropski proračun zahteva resne omejitve skupnega obsega financiranja. Hkrati pa posebej Francija vztraja pri nespremenjenem obsegu sredstev za skupno kmetijsko politiko, ki terja več kot 40 odstotkov vseh proračunskih enega odstotka skupnega obsega proračuna, kot so zahtevale netoplačnice, in med drugim vključilo po mojem mnenju zelo dober predlog avstrijskega kanclerja Schüs-sla o dodatnih sredstvih v višini 10 milijard evrov za raziskave in razvoj, ki bi jih financirali s pomočjo evropske razvojne banke, vendar to nekaterih držav, predvsem Velike Britanije, Nizozemske in Švedske, ni zadovoljilo. Kakor koli, tisti, ki smo sodelovali v razpravah v zadnjih tednih in še posebej v četrtek in petek ves dan in vso noč, vemo, da krivda za neuspeh ni samo na eni strani. Povsem jasno je, da sistem ne deluje najbolje in da so velike razlike med sprejemanjem načel o globalni konkurenčnosti in odprtosti ter pripravljenostjo za znatnejše, a za mnoge boleče korake v tej smeri. Kaj to pomeni za Slovenijo? Imeli smo mandat parlamenta za pogajanja, ki je terjal še enkrat boljšo netopozi-cijo Slovenije, kot jo imamo do leta 2006, in sredstva, namenjena Sloveniji, so se v predlogih NFP gibala v okvirih našega mandata oziroma so ga celo presegala. Zato je velika škoda, da ni prišlo do soglasja. Strateško vzeto pa Slovenija seveda ni mogla vplivati na zbližanje usodnih razlik. Lahko bi se odpovedali vsem sredstvom za 7 let, pa to ne bi predstavljalo npr. niti vsote enoletnega povračila Velike Britanije. Nedavno zavrnitev evropske ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem ste komentirali z besedami, da je v Evropski uniji s tem "konec medenih tednov". Konec obdobja torej, ki je bilo zelo optimistično. Tako je. EU je v zadnjem obdobju nare- Pogovor z Janezom Janšo Slovenija se bo prilagodila in napredovala obdobje 2007-2013 oziroma sporazuma o finančni perspektivi povezave? Kot dvakrat slabo. V političnem smislu je zavrnitev slabo znamenje evropski javnosti. Po zavrnitvi ratifikacije evropske ustavne pogodbe je to za skeptično javnost v največjih evropskih državah dodaten dokaz, da je EU izgubila svoj ritem in sposobnost odgovarja- sredstevEU. Zelo drage so tudi nekatere institucije EU. Evropski parlament ima npr. dvojno infrastrukturo. Srečuje se v Bruslju in v Strasbourgu, kar je skrajno neracionalno. Manevrskega prostora je ob zmanjševanju skupnega obsega proračuna malo. Luksemburško predsedstvo je sicer v zadnji poskus kompromisa vpeljalo omejitev dila nekaj velikih korakov naprej. Izvedla je zgodovinsko širitev, vpeljala skupno valuto, oblikovala zasnovo skupne zunanje in varnostne politike. Proces so vodile politične elite, ki so diktirale hiter tempo. Odkrito si moramo priznati, da niti Slovenije niti mnogih drugih novih članic ne bi bilo še v EU, če bi o tem v vseh starih državah članicah v odločali na referendumu. Temeljni vzrok za neizglasovano ratifikacijo evropske ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem je "neprebavljena" širitev. Za mnoge navadne državljane EU je bilo storjenih nekaj prehitrih korakov, ki jih voditelji niso znali pojasniti. Očitno je, da v tem času EU manjka nekaj močnih državnikov ustanovnih držav članic, ki bi imeli avtoriteto za preseganje razlik. Nemčija je pred volitvami, Francija je na referendumu zavrnila evropsko ustavno pogodbo, čeprav so jo podprle vse stranke razen skrajne desnice in komunistov. Včasih sta Francija in Nemčija reševali težave drugih, danes se preostali del Evrope ukvarja z dilemami, ki sta jih povzročila propadla referenduma v teh dveh državah. Edina prava dodana vrednost EU v tem času so nove države članice, v katerih je več pripravljenosti na tveganja, več optimizma in energije, žal pa so hkrati ekonomsko šibke. In EU seveda ne deluje tako, kot je delovala Jugoslavija, kjer so republike netopo-rabnice imele več besede kot netoplačnice. Na celotno dogajanje v EU in na čezat-lantske odnose pa še vedno vpliva razkol iz časa iraške krize. Največja zagovornika intervencije v Iraku Blair in Bush sta namreč uspešno prestala domače volitve in imata nov mandat, največja nasprotnika oboroženega strmoglavljenja Sadamovega režima Chirac in Schröder pa sta v političnih težavah in s slabimi možnostmi za ponovitev mandata. Že to dejstvo kaže, kam se počasi, a zanesljivo nagiba svetovna politika vsaj za nekaj prihodnjih let. Kar zadeva klasična razmerja med socialističnim in ljudskim taborom v Evropi, se v naslednjem letu obeta sprememba v korist ljudskega tabora vsaj še v Nemčiji, na Poljskem in na Madžarskem. Opozarjam pa na to, da pri nekaterih globalnih dilemah stare oznake že dolgo ne veljajo več. Chirac kot del desnega tabora v Evropi je mnogokrat bolj socialističen kot Blair, ki je predsednik delavske stranke. Slovenska vlada zagovarja postopek nadaljnje ratifikacije v posameznih državah. Ali še obstaja realna možnost, da bi bila evropska ustavna pogodba v dveh, treh letih kljub vsemu sprejeta? Možnosti ni veliko. Mogoče malo kasneje. Zaplet je pravzaprav preprost. Če hočemo, da bo pogodba v nespremenjeni obliki začela veljati, morajo v Franciji in na Nizozemskem ponoviti referendum in glasovati drugače kot pred nedavnim. Tega pa v kratkem času ni mogoče narediti, če sploh kdaj. rt® Edina prava dodana vrednost eu v tem času so nove države članice, v katerih je več pripravljenosti na tveganja, več optimizma in energije, žal pa so hkrati ekonomsko šibke. In eu seveda ne deluje tako, kot je delovala Jugoslavija, kjer so republike netoporabnice imele več besede kot netoplačnice. V kakšni fazi so priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji? Priprave potekajo nemoteno. Do začetka leta 2008 bomo povsem pripravljeni. Kaj pa širitev Evropske unije in s tem povezani odnosi Slovenije s Hrvaško? Nadaljnja širitev EU je po mojem mnenju nujna, vsaj ko gre za države Zahodnega Balkana. Tu preprosto ni boljše alternative, Za nami so glavne obletnice, povezane s koncem druge svetovne vojne. Vaša državniška govora na Mali gori in v Cankarjevem domu sta imela velik odmev. Nedvomno ste z njima stvari nekako postavili na pravo mesto glede na to, da se vaši predhodniki niso bili zmožni znebiti predsodkov iz preteklosti. Skrajni čas je že, da se stare delitve nehajo poglabljati in da zacelimo odprte rane iz preteklosti. Poskušal sem delovati v tej smeri, zavedajoč se, daje le resnica lahko trajna podlaga sprave in sožitja. Zanimiv je bil vaš poudarek v Cankarjevem domu, da se bomo pač morali naučiti živeti z različnimi gledanji na preteklost, kar je nekaj normalnega v demokratičnih družbah. To je prvi pogoj za strpno družbo, ki omogoča normalno sobivanje ljudi. Ti bodo vedno imeli različne poglede na mnoge stvari. Se posebej na preteklost. Kako gledate na ovadbo proti Mitji Ribičiču (nekdanjemu visokemu predstavniku Ozne in komunističnega režima) zaradi suma genocida? Ovadba je rezultat preiskave, ki se je začela kmalu po letu 2000. Pričakujem, da bodo pristojni organi tako v tem kot v vseh drugih primerih delovali v skladu z zakonom in ustavo in da bodo mediji vendarle znali razmejevati tako med ovadbo in obtožnico kot med sumom genocida in sumom prekrška kakega ministra. No, pojdiva še bolj v sedanjost, kot bi rekli nekateri. Vlado vodite pol leta. Ocena sta- Ne ukvarjamo se z delom prejšnje vlade, ampak žal predvsem z njenim nedelom. Tipični primer je rebalans proračuna, s katerim žal večinoma krpamo stare luknje. kot je evropeizacija. Ta je tudi v našem strateškem interesu. Hrvaška je med njimi najbolje pripravljena za začetek pogajanj in upajmo, da se bodo ta čim prej začela. Je po brionskem srečanju mogoče pričakovati pozitivne premike tudi v praksi? To ni odvisno samo od obeh vlad. Sami vidite, koliko je na obeh straneh takšnih, ki bolehajo za t. i. palestinskim sindromom in stalno iščejo konflikte. Slovenija bo svoje interese najbolje zavarovala, če bo odprta vprašanja lahko reševala v strpnem in prijateljskem ozračju in s sogovorniki ob svojih mejah, ki so vsak dan bliže uveljavljanju evropskih standardov. nja, ki je bilo po ministrstvih, ko ste jih prevzeli, je bila že podana. V opoziciji vam očitajo, da se preveč ukvarjate z delom prejšnje vlade in premalo s prihodnostjo. Ne ukvarjamo se z delom prejšnje vlade, ampak žal predvsem z njenim nedelom. Tipični primer je rebalans proračuna, s katerim žal večinoma krpamo stare luknje. Sicer pa je jasno, da nekdanjim ministrom ni všeč, če kdo omeni kako zadevo iz njihovega mandata, ki ni bila ravno vzorna. Zdaj smo tik pred sprejetjem strategije razvoja Slovenije. Vsi prihodnji konceptualni dokumenti bodo morali biti v skladu z njo. Jeseni bodo pripravljeni prvi predlogi dolgoročnih re- form. Čez poletje bo pripravljen tudi osnutek proračuna za naslednji dve leti. Ste zadovoljni z delovanjem vladne koalicije? Seveda bi si želel enotnejšo koalicijo brez soliranja pri državotvornih temah. Tudi za skupnost bi bilo to izjemno dobro. A izid volitev je bil nekoliko prešibek in posledično bomo morali žal tudi v prihodnje velik del časa namenjati dolgotrajnemu usklajevanju, ki ga terja štiristrankarska koalicija že sama po sebi. In nekatere reforme ne bodo tako hitre, kot bi morale biti. V razpravi o rebalansu proračuna je bilo s strani opozicijskih politkov pogosto slišati, da ta ni dovolj razvojno naravnan. Težko je z enim popravkom naravnati nekaj, kar so dolga leta krivili v napačno smer. Potrebnih bo nekaj let za tovrstno poravnanje v razvojno smer. Vlada pripravlja številne reforme na različnih področjih. Pri tem ste deležni močnega nasprotovanja ljudi, ki so bili "nastavljeni" v preteklosti. Birokratski aparat države se počasi premika. Pred časom ste izjavili, da ste pričakovali, da bo mogoče stvari hitreje spremeniti. Tako je. Leta 1990 je bil v takratni upravi odzivni čas hitrejši in izdelki večinoma boljši. Dvanajstletna vladavina LDS je upravni ap arat močno razširila, prav nič pa se ni popravila učinkovitost, prej nasprotno. Najpogosteje slišani stavek v aparatu je, da se ne da. In dejansko je vse tako prepleteno s številnimi predpisi, da so spremembe na bolje težavne in počasne. Zdi se, da je za opozicijo in t. i. civilno družbo najbolj moteč predlog zakona o Kako komentirate dejstvo, da je na primer visoki predstavnik LDS Gregor Golobič med neko pogovorno oddajo kar trikrat klical na nacionalko in naročal urednici, koga naj novinarja sprašujeta in kaj? Ali pa trditve, da je Anton Rop kar po telefonu urejal časopise? Zanimivo je, da se ob takšnih primerih ni oglasil noben sindikat, nobeno društvo novinarjev, noben predsednik - in pomislite, celo Očitno opozicija ni to, kar so si predstavljali. Predvsem pa še vedno nimajo realne slike o sebi. Mediji tako satanizirajo vlado, kot so v preteklih mandatih opozicijo. In v LDS, ki je bila vedno miljenček medijev, to berejo, očitno vsemu verjamejo, vidijo sebe v najboljši luči in zares ne vidijo, da bi morali pri sebi kaj spremeniti. Radiotelejviziji Slovenija. Vaši vladi očitajo, da želite nacionalko podržaviti in spraviti pod svoj vpliv. Verjetno se bojijo, da bi izgubili čezmerni vpliv, ki so ga imeli v preteklosti. Se vedno ga imajo. Kmalu po volitvah se je eden izmed urednikov TVS pridušal, da v hišo že ne bodo spustili nobenega desnega. Ni se zavedal, da se s takšnim govorjenjem sam politično opredeljuje. Cirkus, ki ga zganjajo sedanji upravljavci TVS o politizaciji, je prav žaljiv za gledalce, ki drago plačujejo ne preveč dober program. Vlada si ne želi nič drugega kot normalno nacionalko, ki bo profesionalna in kvalitetna. Aidan White je ostal nem in neobveščen. V vaši koalicijski pogodbi je predviden sklad za pluralizacijo medijev. Kdaj lahko pričakujemo njegovo ustanovitev? Zakon o medijih, ki bo vpeljal sklad, je v programu vlade za letošnje leto. V zadnjih tednih so aktualne afere, povezane s kmetijstvom; na primer "izginule" evidence o kmetijskih subvencijah in nepravilnosti, povezane s skladom kmetijskih zemljišč. Napovedali ste ukrepanje. In bo sledilo. V kratkem bodo pripravljena poročila, rešeni podatki javno objavljeni, odgovorni pa bodo odgovarjali. Po pol leta vladanja imajo vlada, SDS in vi osebno zelo visoko javnomnjensko podporo. Na drugi strani LDS pod vodstvom Antona Ropa čedalje bolj tone. Vaš komentar! Očitno opozicija ni to, kar so si predstavljali. Predvsem pa še vedno nimajo realne slike o sebi. Mediji tako satanizirajo vlado, kot so v preteklih mandatih opozicijo. In v LDS, ki je bila vedno miljenček medijev, to berejo, očitno vsemu verjamejo, vidijo sebe v najboljši luči in zares ne vidijo, da bi morali pri sebi kaj spremeniti. Poslušajte samo njihove razprave v DZ. Res škoda, da še ni neposrednih TV-prenosov. Se vedno se ravnajo po nasvetih tistih, ki so jih s pretirano nekritič-nostjo in sataniziranjem njihovih tekmecev pravzaprav pripeljali v poraz. Slovenija pa je realen svet, večina ljudi se je sčasoma navadila močno relativizirati virtualno propagandno okolje, ki ga oblikuje stari agitprop. Upam, da se bo medijski prostor počasi normaliziral, prav tako opozicija. Želeli bi si konstruktivnega dialoga vsaj pri državotvornih in zunanjepolitičnih temah. Metod Berlec na Bledu Na Bledu se je končal 71. svetovni kongres mednarodnega PEN. Pretekli dnevi so na Bledu minili v znamenju 71. svetovnega kongresa mednarodnega PEN. V hotelu Golf so gostili približno 300 literatov in publicistov. Tradicionalni dogodek je potekal ob 40. obletnici svetovnega kongresa mednarodnega PEN, ki je bil leta 1965 na Bledu kot prvi po drugi svetovni vojni organiziran v kateri od vzhodnih držav. Kongres je potekal med 14. in 21 junijem, na programu pa so bi- Literati med drugimi gostovali Ar-to Paasilinna, Niyi Osun-dare, Ronald Harwood, Peter S. Beagle, Thomas Luckmann in seveda predsednik mednarodnega PEN Jirži Gruša. Poslednji samorog Svetovni kongres mednarodnega PEN je v Slovenijo privabil tudi ameriškega pisatelja, scenarista in glasbenika Pet- le poleg okroglih miz (Babilonski stolp - prekletstvo ali blagoslov?, Literatura kot zaščitnica kulturne krajine in Jezik miru - Literatura kot lingua franca) seje izvršnih odborov in različnih komitejev, od pisateljev za mir do tistega za pravice ženskih pisateljic. V tem sklopu velja omeniti številna literarna branja po več slovenskih krajih in večer slovenske poezije na Bledu. Velik kongres pritegne tudi velika literarna imena: na Bledu so ra S. Beaglea. Njegovo prvo srečanje z novinarji je bilo priložnost za predstavitev njegove uspešnice Poslednji samorog, ki jo je izdala Študentska založba. Beagle je na tiskovni konferenci med drugim de- jal, da je že od otroštva obkrožen z zgodbami. Pripovedoval mu jih je oče, prav tako pisatelj, in kot je dejal, so bile nekatere resnične, nekatere so zvenele, kot da bi bile resnične. Njegov Poslednji samorog je bil "skrivno mesto, kamor je šel", bil je osebna reakcija na stvari, ki jih je videval vsak dan. Ni pa želel napisati knjige "proti vsemu, čemur je nasprotoval". Glavna junakinja romana je prelepa samoroga, ki živi sama v svojem odmaknjenem gozdu. Živi popolnoma zavarovano življenje, a jo čedalje bolj teži vprašanje, ali je poslednja svoje vrste. Da bi lahko odgovorila na vprašanje o lastni samoti, mora iz gozda, med ljudi, nevarnosti in dogodivščine, poiskati mora odgovor na vprašanje, ali obstaja kje še kak samorog. Zgodba Poslednjega samoroga je le navidez pravljična. S svojo prikrito ironijo, pre- prostim, a pesniško nadvse bogatim jezikom jo je mogoče brati kot sodobno parafrazo Voltairovega Kandida, knjigo, ki se na navidezno izjemno berljiv in lahkoten način sprašuje o temeljih našega hrepenenja, iskanja, soočanja s strahom in končnostjo, piše na spletni strani založbe. Knjiga, ki je izšla leta 1969, je bila imenovana za klasi-ko fantazijskega pravljičnega romana. Doslej je bila prevedena v več kottridesetjezikov,v80. letih jebila tudi upodobljena v risanem filmu. Potrebna finančna injekcija Predsednik slovenskega PEN Tone Peršak je pred začetkom kongresa ocenil, da bo slovenski center PEN za organizacijo 71. svetovnega kongresa mednarodnega PEN potreboval 85 do 90 milijonov tolarjev. Polovico bo prispevala država, kako bodo pokrili preostali del stroškov, pa še ni povsem znano, saj pokrovitelji "tako ezoteričnemu dogodku" niso najbolj naklonjeni. Če že ni bil finančno, pa je bil kongres vsekakor vsebinsko pokrit. Barbara Kavtičnik 3 Naš čas. do.o. Kidričeva 2a. Velenje I tel: 03/ 897 50 03. fax 03/ 5869 263 Ob 60-letnici begunstva in ob svoji 40-letnici bo letos prvič v Sloveniji nastopilo Slovensko gledališče Buenos Aires. Članice in člani gledališke skupine pripadajo dvema generacijama že v Argentini rojenih potomcev nekdanjih slovenskih beguncev. Sloveniji želijo pokazali, da ohranjajo zavest pripadnosti slovenskemu narodu ter da niso pozabili jezika in tradicije svojih prednikov. Slovenskemu občinstvu bo konec junija v različnih krajih predstavljena gledališka igra A. P. Cehova Stri-ček Vanja. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bodo na- stopili v četrtek, 23. junija, ob 20. uri. Gostovanje je organiziralo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, podprlo pa ga je Ministrstvo RS za kulturo. 0 predstavi... Zgodba se dogaja na Srebmjako-vem posestvu v predmestju Moskve. Na tem posestvu živijo Marina (pestunja), Marja Vasiljevna (vdova, mati profesorjeve prve žene), Sonja (Sof-ja Aleksandrovna, hči iz prvega profesorjevega zakona) in Vojnicki (stri-ček Vanja, brat prve profesorje žene). Aleksander Srebrnjakov se po smrti prve žene poroči z Jeleno An-drejevno, staro 27 let. Zakonca se preselita na posestvo, prihajata namreč iz Moskve. Spremenita navade vseh, ki tu prebivajb. Profesor, upokojenec, si domišlja, da je pomembna osebnost, saj se je vse življenje trudil s pisanjem brošur in knjig v prepričanju, da bb s tem svojim delom globoko odjeknil v zgodovini velikih mož in učenjakov. Na posestvu se večkrat ipokaže As-trov, zdravnik in pravi ljubitelj narave, ki zdravi trenutne profesorjeve muhe in izmišljene bolezni. Astrov in Vojnicki se zaljubita v Jeleno. Mlada žena pokaže svojo naklonjenost zdravniku, a ostane zvesta svojemu možu, čeprav ga v globini srca ne ljubi. Sonja, zaostala v duševni rasti, a izredno dobrega srca, goreče ljubi Astrova, toda on se ne meni zanjo. Striček Vanja in Sonja sta skupaj obdelovala zemljo in vestno gospodarila na posestvu. Ves dobiček sta pošiljala profesorju, ki je stanoval v mestu in si s svojim delom Poetično delo Striček Vanja ni ne drama ne komedija. Je poetično delo, kjer se "sliši", kako gledalci mislijo. V njej Cehov nič ne govori: stalno nas uči. Vsak trenutek v igri je poln življe- pridobival "slavo". Toda z njegovo nja. Nastopajoči niso le lepo oble- vrnitvijo Vanja šele spozna, kakšne čene osebe ali figure /'pobarvane" na vrste je ta "profesor". Odprejo se mu zunaj, pač pa nam razodevajo svo- oči in razjarjen spozna, da je vse živ- jo notranjost. V predstavi nastopa- ljenje zapravil za človeka, ki tega ni jo: Ciril Jan, Elizabeta Rupnik, Met- bil vreden. Živel je namreč zelo po- ka Markovič Marinčič, Marija vprečno in lagodno življenje. Striček Zurc Čeč, Blaž Miklič, Tone Podr- Vanja z veliko bolečino spozna, da žaj, Janez Krajnik, Mirjanka Vor- je nesmiselno potratil svojo mladost, šič Truden in Marko Strubelj. Obe- Toda čas neusmiljeno teče naprej. ta se torej predstava, polna življenja! Barbara Kavtičnik V ponedeljek je v cerkvi sv. Trojice v Hrovači potekal večer komorne glasbe skladateljice Nine Šenk. Skladbe nadarjene glasbenice so igrali Anja Bukovec, Gregor Fele, Tadej Podobnik, Trio Marakle in Godalni kvartet Fiasco. Nina Senk, rojena leta 1982, je absolventka kompozicije na Akademiji za glasbo v razredu prof. Pavla Mihelčiča in ta čas študira na Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra v Dresdnu. Leta 2000 je dobila nagrado na natečaju Evropa v šoli za skladbo Pet mi- niatur za kvartet klarinetov, leto kasneje pa še nagrado Glasbenega julija na obali za Klavirski trio. Od leta 2000 ima prek petdeset izvedb različnih komornih skladb, med drugim na Hrvaškem, Nizozemskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Španiji. Aprila 2004 je bil njen Violinski koncert izbran na internem natečaju Akademije za glasbo in avgusta 2004 izveden v Berlinu z orkestrom Akademije za glasbo, dirigentom George-om Pehlivanianom in solistko Anjo Bukovec na festivalu Young Euro Classic. Skladba je bila izmed 13 novih del nagrajena za najboljšo skladbo festivala. B. K. □□ □ OOBGii QDQDOG □ DGDB ...---""' Sodelujte v nagradni igri: izpolnite kupon in ga do 30.7.2005 pošljite na navedeni naslov: Droga Kolinska, Živilska industrija, d.d., p. p. 140,6310 Izola Nagradno vprašanje: JUNIOR ima na majici številko:_ Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta: Telefon Elektronski naslov: Davčna številka: Podpis: Pogoje in pravila sodelovanja najdete na www.drogakolmska.si. Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. Droga Kolinska, Živilska industrija, d.d., Kolinska ulica 1, 1544 Ljubljana Nagradna igra! IX družinski* izlet na Dansko z ogledom LEGOLANDA® 5x šotor I 00x brisača I 00x blazina 400g paštete Argeta Junior *starši in otroci Dobra stran kruha Nagrada BBC za najboljšo reportažo 2004 Anna Tunder ZLOGLASNI STASI Uvod v krščanstvo Mohorjeva družba Celje Knjiga dr. JosephaRatzingeija — zdaj papeža Benedikta XVI. — Uvod v krščanstvo ima namen predstaviti strokovni in širši javnosti vrhunsko teološko delo, ki je prvič izšlo v prevodu v slovenščino že leta 1975 in potem odigralo pomembno vlogo pri oblikovanju strokovnega profila slo- JOSEPH RATZINGER UVOD V KRŠČANSTVO ter), Kaj storiti z avantgardo? Ali: kaj ostaja od devetnajstega stoletja v umetnosti dvajsetega stoletja? (Thierry de Duve) in Kritični postopki: modernizem, avantgarda, neoavant-garda in protokonceptualizem (Miško Šuvakovič). V razdelku Gibanje Zemljeso štirje prispevki: Kopernikova retorika: opazovalni preizkus proti gibanju Zemlje in teorija impetusa (Matjaž Vesel), O nebu (Aristotel), Vprašanja k Aristotelovemu delu O nebu (Ioannes Buridan) in Knjiga o nebu in svetu (Nikolaj Oresme). SAZU od 1992 do 2002 Litera Knjiga akademika dr. Franceta Bernika Slovenska akademija znanostim umetnosti od 1992 do 2002 je prva celovita predstavitev akademije in njene vloge od ustanovitve do današnjega časa s poudarkom na venskih teologov. Ratzinger nedvomno spada med navečje sodobne teologe. Že s svojimi zgodnjimi študijami o Avguštinu in Bonaven-turi je dal pečat teološki misli zlasti na področju dogmatike in ekleziolo-gije. Dal je slišati svoj glas v obrambo veroizpovedi Cerkve, temeljev dogmatike in moralke, liturgične prenove in svete glasbe, cerkvene discipline in pogojev za ekumenski in med-verski dialog. Za poznavanje notranje odprtosti in sodobne širine misli novega papeža je Uvod v krščanstvo naravnost nepogrešljivo branje. Filozofski vestnik Založba ZRC Filozofski vestnik je glasilo Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Tretja številka z letnico 2004 prinaša v sklopu z naslovom (spre)vrnitev fi-fozoü/etriprispevke: Peti pogoj: k filozofiji Alaina Badiouja (Alenka Zupančič) ter (Spre)vrnitev filozofije same in Definicija filozofije (Alain Ba-diou). V razdelku Estetika avantgarde so trije prispevki: Avantgarda in medijske umetnosti (Curtis L. Car- l-RANCE BERN1K ■f čMUttfo SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Od 1992 do 2002 obdobju med letoma 1992 in 2002. Obdobje tranzicije je tudi v akademiji sprožilo tendence po demokratizaciji in evropeizaciji tako v programu dela, v simpozijski in izdajateljski dejavnosti kot v načinu izbiranja novih članov. Ob portretih in nagovorih ob slovesu je v knjigi posebej zanimivo poglavje o članski in vodstveni strukturi, kjer so dokumentarno opisani nekateri javnosti še neznani dogodki. Pred nami vstajajo podobe zvečine pokojnih članov akademije, ki jim je avtor govoril ob različnih priložnostih. Njihovi človeški liki so prikazani neposredno in s takim poistovetenjem, da jih doživljamo od blizu, kot naše sodobnike. Zloglasni Stasi Založba Učila, Tržič Padec berlinskega zidu leta 1989 je prinesel nov začetek, hkrati pa je pod seboj pokopal zgodbe številnih žrtev takratne diktatorske vzhodnonemške oblasti. Sedež varnostno-obveščevalne službe v nekdanji NDR (Stasi) je bil praktično čez noč spremenjen v muzej, kjer 31 ljudi vsak dan sestavlja raztrgane in uničene dokumente, ki jih je Stasi zapustil za seboj. V Nemčiji se je dolgo razvnemala debata o Stasije-vih dosjejih. Anna Funder nam v obliki dnevniških zapiskov razkriva posledice, ki jih je komunistično obdobje pustilo na generacijah ljudi in jih je močno čutiti še danes, saj "nekdanji obveščevalci" še vedno živijo in delajo skupaj s svojimi "nekdanjimi žrtvami". Gre za sveže portrete ljudivraz-krajajočem se ozračju totalitarne države. Portreti so pretresljivi (in tudi smešni), vse pa druži, da so ujeti v precep -med željo, da bi pozabili preteklost, in potrebo, da bi se jih spominjali. Zakaj moški lažejo ... Založba Mladinska knjiga Po objavi uspešnice Zakaj moški ne poslušajo in ženske ne znajo uporabljati zemljevidov, kije izšla v 33 jezikih, sta Allan in Barbara Pease napisala novo Zakaj moški lažejo in žen -ske jočejo, v kateri zabavata bralca s podatki, ki so sad več desetletij opazovanja vedenja ljudi. Na duhovit način dajeta nasvete, kako se lahko izognemo slabi komunikaciji med spoloma in močno izboljšamo osebne in poslovne odnose. Knjiga razkriva celo paleto skrivnosti: zakaj so moški zmedeni glede ljubezni, zakaj se nočejo vezati, zakaj se jim zdi, da ženske ves čas godrnjajo, katere stvari, ki jih počnejo moški, spravljajo ženske ob pamet, kakšna je vloga njegove matere, kaj privlači ženske in kaj privlači moške. Filmi Božidarja Jakca Arhiv Slovenije Arhiv Slovenije je ponatisnil knjižico Filmski zapisi Božidarja Jakca 1929—55, kije izšla leta 1989. V njej so predstavljeni vsi Jakčevi dokumentarni posnetki, ki s svojo dokumentarnostjo predstavljajo veliko dragocenost. Jakac je pri snemanju posebno pozornost posvetil naravi, kulturi krajine, portretom pomembnih osebnosti, etnološko-folklornim znamenitostim, zgodovinskim dogodkom in tudi družinskim posnetkom. Ljubljanski grad Založba Karantanija Zapisi in objave o ljubljanskem gradu so redki, poljudni še posebej, in zato še toliko dragocenejši. V knjigi Zgodba o ljubljanskem gradu Vera ŠenicaPavletič sestavlja mozaično podobo iz zgodovinskih podatkov, umetnostnih dosežkov in zapisov o življenju najrazličnejših ljudi. Avtorica je zgodovino gradu prikazala skozi tri poglavja, ki jih sestavlja vrsta kratkih in pregledno napisanih podpoglavij: Prvemu, Mesto pod okriljem gradu, sledi drugo Grad v času in prostoru (prazgodovina, antika, srednjeveška utrdba, Spainheimski grad, grad cesarja Friderika III. Habsburškega). Tretje poglavje Harmonija grajskih stavb in griča prikazuje vhodne in obrambne stolpe, kapelo sv. Jurija, vodnjake grajske planote, poti na grajski grič in grajski grič ter Sance. ,r .oirfmn I ZGODBA 0 5 LJUBLJANSKEM GRADU Vera šenica Pavletič je v samozaložbi izdal knjigo Primorski duhovniki, kulturni delavci 20. stoletja, ki je pravi mali leksikon. Iz nje ponatiskujemo zapis o enem najvidnejših primorskih duhovnikov v prvi polovici 20. stoletja Virgilu Ščeku. Virgil Šček je bil rojen v Trstu 1. januarja 1889. Bil je peti izmed osmih otrok. V Trstu je obiskoval nemško osnovno šolo in realno gimnazijo. Družina se je leta 1905 Virgil Šček preselila v Gorico, študij pa je nadaljeval na nemški realki. Maturi-raljeleta 1909. Kot dijak se je vključil v narodnoobrambno delo. Po obisku pri Trinku je s sošolci organiziral zbiranje knjig za Benečane, usklajeval nabirko za novo osnovno šolo CM družbe na Blanci; vodil je uspelo dijaško stavko proti nemškemu ravnatelju in profesorjem; sodeloval je pri glasilu kmečke stranke Kmečki glas; postal je tajnik Slovenske dijaške zveze, usklajeval je delovanje zveze in kot predavatelj prepotoval deželo ter se navduševal za krščansko socialno delovanje. Pisal je v različne časopise: Soča, Slovenski branik, Omladina, Edinost. Ustanovil je dijaški list Alfa, pri katerem so sodelovali Pregelj, Bevk, Res, Gruden. Zanimal se je za jezikoslovje in obiskoval p. Skrabca ter si tudi pozneje dopisoval s slavisti (Breznik). Po maturi je obiskoval v Gradcu tečaj Trgovske visoke šole, 1910 pa je stopil v goriško bogoslovje. Se vedno je bil aktiven v javnem življenju, tajno se je navduše- val za preporodsko gibanje, v bogoslovju je ustanovil ilegalno 'jugoslovansko omizje'. Bogoslovce s Krka je tajno učil staro cerkveno slo-vanščino. Dopolnilno klasično maturo je opravil marca 1914 (prva v slovenskem jeziku v Avstro-Ogrski). Duhovnik v parlamentu Posvečen je bil 7. julija 1914priSv. Justu v Trstu, novo mašo je imel na Borec za narodne interese Na zahtevo sobratov in po načelnem pristanku škofa Bartoloma-sija je sprejel kandidaturo za držav-nozborske volitve 15. maja 1921 in bil izvoljen v goriškem okrožju. V nastopnem govoru 23. maja 1921 je spretno izrazil pričakovanja in zahteve slovenske in hrvaške manjšine. V burni 26. zakonodajni dobi je vložil 46 vprašanj in interpelacij. Zavzemal seje za reševanje rekonstrukcije in izplačila vojne odškodnine, za finančna vprašanja (reševanje naložb slovenskih denarnih zavodov v tuji- Blejskem otoku (podobica s prošnjo v starem cerkvenem slovanskem jeziku). Od 1. avgusta 1914do 1. julija 1917je bil kaplan pri Sv. Ivanu v Trstu (organiziral je socialno pomoč za vojne vdove in sirote, poživil delovanje Marijine družbe in organiziral dijake ter ustanavljal etnografski muzej). Od 1. julija 1917 do 31. avgusta 1918 je bil kaplan pri Starem sv. Antonu v Trstu (uredil je nar. Kataster pri Sv. Vidu, se boril za slovensko petje v cerkvi, sprožil nabirko za novo slovensko osnovno šolo v tej četrti). S 1. septembrom 1918 je nastopil službo v Lokvi pri Divači; ker mu je J. E. Krek zaupal, daje londonski pakt že zapečatil usodo Primorske, je organiziral občane, da je italijansko vojsko pričakal Narodni svet. V Lokvi je poglabljal študij stare cerkvene slo-vanščine in se zanimal za krajevne zanimivosti in zgodovino (našel je romanski križ iz 12. stoletja). Bilje med pobudniki obnovitve stanovske organizacije Zbora svečenikov sv. Pavla. Kot tajnik, do izvolitve v rimski parlament, je potrdil svoje velike or- ni), za vedno bolj pereče probleme slovenskega šolstva, za težave raznih ustanov, občin, društev in posameznikov. V okviru političnega društva Edinost se je zavzemal za ustanovitev Narodnega sveta, ki naj bi usklajeval delo političnih skupin v narodnih zadevah, v ostalem, predvsem v kulturnem delovanju pa naj bi prevladoval idejni in politični pluralizem. Z Alojzijem Resom sta leta 1921 ustanovila Narodno založbo; februarja 1923 je ustanovil tednik Mali list (izhajal je do januaija 1929) in vanj redno dopisoval zlasti idejne članke, tudi podlistke. Tednik je dosegel naklado 15.000 izvodov. Spori med krščanskosocialno in narodno liberalno skupino v Poli- Virgil Šček Jožko Kragelj, duhovnik, znani povojni politični zapornik (napisal je pretresljive spomine v knjigi Moje celice), avtor številnih knjig o zgodovini Primorske, ganizacijske sposobnosti. Zbor svečenikov sv. Pavla je npr. 26. februarja 1920 priredil prvi občni zbor SKSZ, od 1920 do 1928 je izdajal svoj Zbornik, 5. marca 1920 sta Šček in ljubljanski škof A. B. Jeglič v imenu ZbsvP predložila papežu Benediktu XV. Spomenico o cerkveni avtonomiji Slovencev in Hrvatov v Italiji. tičnem društvu Edinost so botrovali, da Šček ni kandidiral na držav-nozborskih volitvah leta 1924. Od leta 1923 do 1927 je bil tajnik KTD v Gorici (knjigarna, tiskarna, knjigoveznica, svečama s 52 uslužbenci). Bil je pobudnik Goriške Mohorjeve družbe leta 1924, poskrbel je za izdajo desetih molitvenikov. Sam je sestavil: Oče naš, Angelček, Moje molitve, Reši dušo, Kam greš. Sestavil je tudi veroučne knjige: Mali katekizem, Krščanske resnice, Zgodbe svetega pisma (večkratni ponatis). Naročil je sestavo katekizma v rezijanščini. Dal je pobudo za duhovno strokovna lista Verbum Dei in Staničev vestnik. S sodelavci je ustanovil glasilo Katoliškega prosvetnega društva Naš čolnič (1923), pobudnik je bil tudi za humoristični list Čuk na palici (1922). Izdajal je več otroških listov. Predvsem Jaselce (1927-1929), po ukinitvi teh pa Bukvice strica Janeza in Pravljice. Župnik v Avberju Na začetku leta 1927 ga je nadškof Sedej pod kaznijo suspenzije odslovil iz Gorice. (V Paberkih je prepis pisma vodstva ZbsvP, ki je nadškofu utemeljilo, da so Sčeka oblatili liberalni krogi). Sček seje vrnil v matično škofijo. Škof Alojzij Fogar ga je poslal za župnijskega upravitelja v Avber na Krasu. Mesto je zasedel 1. februarja 1927. Še naprej je vzdrževal stike z vodstvom Jcrščanskega socialnega gibanja na Goriškem. Z vso vnemo pa se je posvetil župniji: nova zakristija, popravilo zvonika, novi zvonovi, Katoliški dom z dvorano, povabil je slikarja Toneta Kralja, da je poslikal cerkev, nato v polemiki, ki je sledila, dosegel po posredovanju A. Resa in M. Fabianija, da je Kralj smel še naprej slikati po Primorskem. S sodobnimi prijemi je poživil duhovno življenje v fari: misijo-ni, predavanja, vzorno ljudsko petje, domiselno bogoslužje, sestanki Dekliške zveze (članice so med drugim širile slovenski tisk), knjižnica, sestanki dijakov, ki jih je navduševal za narodno delo. Nekatere je poslal v Malo semenišče v Koper, oziroma v Gorico. Med letoma 1932 in 1934 je bil konfiniran v domači fari zaradi učenja slovenščine. seli Primorski duhovniki Jožko Kragelj jevknji 20. stoletja, prikazal tui Josip Abram, Ivan Ali Benedetič, Alfonz Berb Birtig Zdravko, Jurij Miroslav Brumat, Emil Cencig, Leopold C Ii] maro (Kramar), Antor Silvester Čuk, Ivan Del] Filej, Alojzij Filipič, Jan nič, Srečko Gregorec, P su, Avgust Ipavec, Dušć Leopold Jurca, Ivo Juvar čič, Albin Kjuder, Drago čič, Vinko Kobal, Alojzi ljanc, Viktor Kos, Angel Kragelj, Franc Kralj, Ive sip Ličan, Ljubo Marc, bin Martinčič, Mirko M; Franc Močnik, Božo N i Dra j Ipm, Primorski duhovniki, kulturni delavci vrsto primorskih čedermacev: breht, Mihael Arko, Venceslav Bele, Jožko uč, Viktor Berce, Anton Berlot, Valentin Bizjak, Franc Bole, Ignacij Breitenberger, ;otin Butkovič, Peter Butkovič Domen, igoj, Angel Cracina (Kračina), Jožef Cra-Cuffolo, Otmar Črnilogar, Alfonz Čuk, , David Doktorič, Edko Ferjančič, Mirko iz Filipič, Mario Gariup, Bernardin God-'askval Gujon, Kazimir Humar, Franc Hu-Jakomin, Janez Jenko, Stanislav Jericijo, ihčič, Filip Kavčič, Franc Kerhne, Božo Kja-Klemenčič, Rudolf Klinec, Alojz Kocjan-Kodermac, Ivan Kokošar, Marijan Kom-1 Kosmač, Janez Kovač, Jožef Kragelj, Jožko Kretič, Ignacij Leban, Pavel Leskovec, Jo-o Marchig (Markič), Jožef Markuža, Al-azora, Albert Metlikovec, Alojzij Mlakar, lonkar, Ivan Mozetič, Ciril Munih, Karel an Fini Musizza, Alojzij Novak, Oskar Pahor, Andrej Pavlica, Metod Pirih, Vladimir Pirih, Ladislav Piščanc, Renato Podberšič, Bru-noslav Podobnik, Ivan Pojavnik, Anton Požar, Franc Premrl, Rafko Premrl, Stanko Premrl, Marino Qualizza, Ivan Rejec, Jakob Rejec, Mirko Rener, Ivan Reščič, Mirko Ri-javec, Ivan Roječ, Radko Rudež, Gašper Rudolf, Franc Rupnik, Marko Ivan Rup-nik, Božo Rustja, Anton Rutar, Ernest Sak-sida, Ciril Sedej, Frančišek B. Sedej, Franc Setničar, Andrej Simčič, Oskar Simčič, Jakob Soklič, Ciril Sorč, Stanko Stanič, Vik-torin Stanič, Virgil Sček, Lojze Škerl, Peter Šorli, Filip Terčelj, Ivan Tomažič, Štefan Tonkli, Mihael Toroš, Ivan Trinko, Jožef Trošt, Ivan Tul, Jakob Ukmar, Rafko Va-lenčič, Ignacij Valentinčič, Alojz Vetrih, Vinko Vodopivec, Stanko Vrtovec, Venceslav Vrtovec, Božo Zuanella, Janko Žagar. Spomladi 1940 je zaradi groženj fašističnega tajnika v Sežani Cam-pane "moral izginiti s Krasa", formalno pa je zapustil Avber leta 1941. Najprej se je umaknil v Trst, nato za krajši čas v Osp, v maju 1941 pa se je kot "upokojenec brez pokojnine" zatekel v župnišče v Lokev pri Divači. Zdravstveno stanje se mu je slabšalo. Pomagal je duhovniku Antonu Požarju, še naprej je sestavljal Paber-ke, Lokavške starine in Rodbinsko kroniko. Medtem je zaradi osebnih razprtij ob finančnih irj ideoloških vprašanjih prišlo do razkola v t. i. krš-čanskosocialnem gibanju na Primorskem (Kraljeva in Šček-Besednjako-va skupina). Dr. Anton Korošec je decembra 1939 v arbitraži obsodil Kraljeva stališča. Sček je ob italijanski zasedbi Ljubljane kritiziral slovenske politike in oblasti, da so se poklonile Grazioliju, pri čemer je uporabil izraz "politični mrtveci" presojati in pri tem ne л, op. ur./. /lahko je "iz daljave obsojati, še posebej če upoštevaš vseh okolišč: Bil pa je tudi kritičen do komunistov, čeprav je podpiral OF, ker je menil, da je bila to edina alternativa za boj proti narodnim zatiralcem. Ker je obsojal umore in stalinistične metode, so mu začeli groziti s smrtjo. Na te grožnje je odgovoril s pridigo v lokavški cericvi jeseni 1944 (ponatis v Zalivu leta 1979). To je bilo tudi obdobje, ko se je zavzemal, da bi obnovili Zbor svečenikov sv. Pavla. S tem pa je pri- šel v spor s tržaškim škofom Santi-nom, kateremu je tako večkrat očital poitalijančenje semenišča v Kopru in protislovensko zadržanje. Izgorel za svoj narod Šček je ob koncu vojne sestavil spomenico primorske duhovščine za priključitev Primorske Jugoslaviji. V tem smislu je sodeloval s članki v Primorskem dnevniku, kar je San-tin obsodil, suspendiral pa ga je a divinis, ker je slovenske in hrvaške duhovnike nagovarjal, naj se ne udeležijo sestanka škofijskih duhovnikov 2. julija 1946 v Trstu. Šček se je pritožil v Rim, Id pa ni sprejel njegovih izvajanj in postavil Ščeka "ad statum laicalem". V istem času je bil že bolan v bolnišnici v Ljubljani in je tudi umrl 6. julija 1948 kot duhovnik, ker je bil škof Nežič toliko obziren, da mu akta ni izročil. Pokopali so ga v Avberju pri Tomaju, 22. oktobra 1989 pa so mu odkrili na cericvi v Avberju spominsko ploščo. Po njem se imenuje Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v Trstu, ki izdaja tako imenovane bele priročnike, v katerih so obravnavana različna vprašanja slovenske manjšine v Italiji. V.M. Radi smo radio .. ker je glasba moje življenje. Ivan Hudnik, glasbeni urednik Milka Hartman Milka Hartman, pesnica, pisateljica. prosvetna delavka, je s svojim delom zaznamovala slovensko Koroško v Avstriji v 2D. stoletju. Pred drugo svetovno vojno in po njej je vodila gospodinjske tečaje po vsej južni Koroški. Napisala je nad 800 pesmi in ustvarila skoraj sto nape-vov. V Enciklopediji Slovenije je komaj omenjena. Krščanska kulturna zveza je izdala obsežen zbornik, kjer je njeno življenje in delo obširno predstavljeno. kjer ji je leta 1943 umrl oče. Po vojni je še nekaj časa gospodinjila župniku Holmarju, leta 1946 pa je bila pri šolskih sestrah v Št. Rupertu pri Ve-likovcu. Leta 1947, ko je Slovenska prosvetna zveza znova začela prirejati kuharske tečaje, je nadaljevala svojo pot kot potujoča učiteljica. Do leta 1956 je učila po vsem južnem Koroškem in imela okrog 40 tečajev, zadnjega v Šmihelu pri Pliberku. Gospodarski razvoj in bolezen stajo prisilila, da je poklicno pot potujoče učiteljice opustila. Tega leta seje ustalila v rojstni vasi Spodnje Libuče. Dejavno se je vključila tudi v koroško slovensko politiko. Leta 1952 je imela kuharske tečaje tudi med zdomkami na Nizozemskem. Leta 1953, ko je bila v Celovcu ustanovljena Krščanska kulturna zveza, je bila izvoljena v njen odbor. Pisala je odrska besedila in pesmi za razne ljud- Pesnica iz Libuč Milka Hartman se je rodila leta 1902 v Spodnjih Libučah pri Pliberku v zavedni slovenski kmečki družini, v kateri je bila močna ljubezen do petja in glasbe. Že zgodaj ji je vzklila ljubezen do knjige (doma so imeli knjige Mohorjeve družbe) in glasbe, zaradi česar je zgodaj sodelovala v izobraževalnem društvu v Pliberku, v Marijini družbi in v pevskem zboru. Na njen duhovni razvoj je odločilno vplivalo izobraževalno društvo, zlasti njegova bogata knjižnica. Milkina želja, da bi šla na učiteljišče, se zaradi težkih razmer v letih prve svetovne vojne in v času plebiscita ni dala uresničiti. Ker pa je bila njena želja po šolanju zelo močna, je po šolanju v gospodinjski šoli šolskih sester v Ljubljani vendarle postala učiteljica - učiteljica deklet in gospodinj po vsej avstrijski južni Koroški. Sto tečajev Milkino delo voditeljice gospodinjskih tečajev pa ni bilo samo poklicno delo, bilo je hkrati kulturno in narodnobuditeljsko delo neprecenljive vrednosti. Hkrati s kulturo urejenega gospodinjstva je posredo- vala kulturo materine besede, narodne pesmi in ljubezen do slovenske kulture. Posebej bogate so bile sklepne prireditve njenih gospodinjskih tečajev, saj je zanje pisala odrska besedila, priložnostne pesmi, spremljala dekleta na kitari in z njimi pela. To se je ponovilo domala stokrat, kolikor tečajev je vodila v letih od 1928 do upokojitve leta 1956; všteta niso le leta nacističnega nasilja med drugo svetovno vojno. Delala je ob borni plači, pomanjkanju osnovnih sredstev in primernih prostorov ter ob hudem nasprotovanju "pokončnih Korošcev", ki so njen zadnji predvojni tečaj pred drugo svetovno vojno leta 1939 v Škofičah nasilno razgnali. Holmarjeva gospodinja Med drugo svetovno vojno je živela v Št. Jakobu nad Krko, kjer je gospodinjila izgnanemu župniku Tomažu Holmarju. S tem se je izognila nacističnemu nasilju, saj je bila njena družina odpeljana v taborišča, skoizobraževalne prireditve. V letih od 1960 do 1964 je vodila otroško in mladinsko skupino v župniji Pliberk. V svojih pesmih je Milka gradila svoj nezamenljivi svet lirike. Njena prva pesem je bila objavljena leta 1930 v Koroškem Slovencu. Šlo je za narečno pesem z naslovom Bandrov-ka, ki je postala njena najbolj znana pesem. Leta 1934 je izdala prvo zbirko svojih pesmi v samozaložbi v Ljubljani z naslovom Dekliške pesmi. Isto leto je izdala še eno zbirko. Milka Hartman leta 1925 Milka Hartman in župnik Lovro Kašelj ob njeni 75-letnici v Tiniah Gospodinjski tečaj v Globasnici leta 1935 (Milka sedi šesta z leve). Pred župniščem v Kortah okrog leta 1970: od leve župnik Tomaž Holmar, Just Marušič, kipar France Gorše, Milka Hartman, Meri Marušič__ je najvišje priznanje za dolgoletno us-Ob njeni petdesetletnici leta 1952 pešno in požrtvovalno kulturno de-je pri celovški Mohorjevi družbi iz- lo. Ob 80-letnici so njej v čast v Ti-šla zbirka njenih pesmi Moje grede, njah organizirali slavnostno akademi-V naslednjih letih je bilo mnogo nje- jo. Tudi slavnostni koncert Koroška nih pesmi objavljenih v različnih ko- poje leta 1982 je bil posvečen njej. Ob roških revijah. Mnoge je uglasbilo tej priložnosti je izšla trilogija o Milki okoli 20 glasbenikov; med njimi Hartman, ki jo je uredil Feliks J. Bis-Marko Bajuk, France Cigan, Matija ter. Leto kasneje ji je avstrijski pred-Tomc, Silvo Mihelič, Radovan Go- sednik Rudolf Kirschschläger pode-bec. Kar 95 Milkinih pesmi je uglas- lil častni naslov profesor i utemeljit-bil Hanzi Artač, sledita mu Hanzi vijo, da je veliko prispevala k sloven-Gabriel z 80 skladbami in Marko Ba- ski literaturi. Leta 1984 so ji podelili Tischlerjevo nagrado, ki velja za največje priznanje koroških Slovencev. Umrla je 19. junija 1997. Zrasla iz ljudstva Svet, ki ga je opevala, je bil kmečki svet s svojim veseljem in tudi tegobami. Lev Detela, ki seje poglobil v njene pesmi, je zapisal, da jih odlikuje razumljivost, iz katere sledi posebna komunikacijska funkcija. Kmečka oziroma ljudska motivika in razumljivost njenih pesmi sta morda bili res v nasprotju s kanonizira-nim pesništvom, za katerega je pogosto značilno predvsem to, da je nerazumljivo in izumetničeno. To je bil morda glavni razlog, da ji literarni kritiki niso dali polne veljave. Toda čim bolj se čas oddaljuje, tem bolj prihajajo v veljavo besede Leva Detele iz zdaj že daljnega leta 1977: "Tudi Milka Hartman je literarni talent, ki je tako rekoč zrasel iz ljudstva. Vendar je to tudi talent, ki se je tako zarasel v resno življenje li- terature, da o kaki bukovniški preprostosti ne moremo več govoriti. Kljub svoji ljudskosti je torej poezija Milke Hartman tisto, kar navadno imenujemo umetna poezija. Res, taka je, a vendar je istočasno vsa ljudska - kot tiste dobre, tudi za veliki svet velikokrat pretresljive slovenske lirske pesmi." V.M. juk z 51. Obsežno pesniško zbirko Lipov cvetje ob njenem 70. rojstnem dnevu leta 1972 izdala celovška Mohorjeva. Leto kasneje so ji na Opči-nah dali nagrado vstajenje za njeno življenjsko delo. V 70. letih je nastopala na raznih literarnih branjih in pogosto je bila vabljena na radio. Leta 1977 sta Krščanska kulturna zveza in Klub Mladje izdala njeno novo zbirko pesmi v narečju Pesmi z libuške-ga puela. Istega leta je bil v Globasnici 5. kulturni festival, ki je svoj vrh dosegel s slovesno akademijo v čast pesnici Milki Hartman. Leta 1979 ji je Zveza kulturnih organizacij Slovenije izročila odlikovanje svoboda, to Zbornik o Milki Hartman MILKA HARTMAN Urne nožice, lahek korak Krščanska kulturna zveza iz Celovca je Milki Hartman posvetila obsežen zbornik (641 strani). Zanj je dal pobudo donedavni tajnik KKZ Nužej Tomajer. Uvodoma je objavljen obširen oris Milkinega življenja in dela, ki ga je napisala Andreja Sturm. Alenka Bole Vrabec je v krajši obravnavi 48 recitacij, prigodnic in dramskih prizorov predstavila Mil-kina večplastna dramska prizadevanja. Koroški rojak Tone Ivartnik, ki se je lotil zborovske obdelave Milkinih pesmi in napevov, je med drugim ugotovil, da je napisala nad 800 pesmi in ustvarila skoraj sto napevov. Harmoniziralo, prirejalo in komponiralo jih je 35 skladateljev. Egi Gašperšič je napisal članek o Milkini glasbeni zapuščini. Voditeljica Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika Martina Piko-Rustia je vsestransko obdelala motiv Milkine najbolj znane pesmi Bandrovka, kije doživela več uglasbitev. Etnologinja Marija Ma-karovič je prispevala vsebinsko analizo 230 ohranjenih Milkinih pisem. Največ se jih je ohranilo v zapuščini duhovnika Tomaža Holmarja. Zbrala in uredila je tudi posebej dragocene spomine na Milko, ki jih je prispevalo 50 moških in žensk. V zadnjem deluje objavljen izbor Milkinih člankov, ki jih je napisala med letoma 1938 in 1983. Objavljeni so pogovori, ki so jih z Milko naredili dr. France Cigan, Marjana Kunčič, Nežika Kert, Mirko Bogataj, Zmaga Kumer, Julijan Strajnar in Mirko Ramovš. Kronološko zastavljena bibliografija, ki sta jo naredili Andreja Sturm in Marija Gruškovnjak, prikazuje Milkino bogato ustvarjalnost. Zbornik je bogato opremljen z dokumentarnimi fotografijami. Skupaj z zbornikom je Krščanska kulturna zveza izdala tudi ilustrirano pesmarico otroških pesmi Urne nožice, lahek korak V njej je objavljenih 23 pesmi z notnim zapisom, v katerih Milka nevsiljivo in prisrčno vceplja lj ubezen in spoštovanje do matere in očeta, vabi med cvetlice in ptičke sredi domačega polja, svetuje, kaj se spodobi, mehko uspava ali radostno zaraja, potoči solzo domotožja, slavi božjo dobroto itd. S to pesmarico je KKZ sklenila serijo glasbenega opusa Pesmi in napevi Hartmanove Milke. Leta 2002 sta izšli zbirki pesmi in napevov, ki so jih za moške in mešane zbore priredili različni skladatelji. Leto kasneje je izšla zbirka napevov Zakaj bi jaz ne pela ... Četrti zvezek je bil namenjen pesmim za dekliške in mladinske zbore. Milka Hartman Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji Tržačan Pavle Merku velja za najpomembnejšega zbiralca slovenske glasbene dediščine v zahodnem zamejstvu. Zvočnost slovenske duše Založba kaset in plošč RTV Slovenija je izdala dvojno zgoščenko skupine Trutamora Slovenica Zvočnost slovenske duše. LJUDSKO IZROČILO SLOVENCEV V ITALIJI LE TRADIZIOM POPOHRI DEGL1SLOVENI IN ITALIA Njegova dvojezičnaknjiga Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji (476 strani) je prava zakladnica ljudskega izročila, saj gaje Merku zbral med letoma 1965 in 1974, pred več kot tridesetimi leti torej, kar pomeni, da ga je še zadnji čas iztrgal izginotju. Danes namreč veliko gradiva ne bi bilo mogoče več zbrati, saj so informatorji med tem že umrli, mlajše generacije pa izročila svojih prednikov skoraj ne poznajo. Merku je etnografsko blago začel zbirati januarja 1966 s snemanjem na magnetofonski trak za dokumentarno oddajo, ki jo je takrat uvedla slovenska postaja Trst A Italijanske radiotelevizije. Ozemlje, ki ga je upošteval, obsega vsa območja v Tržaški, Goriški in Videmski (sam uporablja ime videnski) provinci, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Gnala gaje splošna kulturna radovednost in prirojeno zanimanje za kmečki svet Za strokovno pomoč se je obrnil na Zmago Kumer in Milka Matiče-tova ter na nekatere italijanske etnografe. Sprva je zbiral predvsem ljudske pesmi, pozneje pa vsakovrstno ljudsko blago: inštrumentalno glasbo, povedke, opis običajev, iger, ljudsko zdravilstvo, mitološke prvine, vraže, pregovore, uganke ipd. Hitro se je nalezel raziskovalne strasti, tako da je začel izpopolnjevati blago, ki ga je posnel za radijske oddaje, ob vsaki priložnosti z drugimi magnetofonskimi in rokopisnimi zapisi. Posebno pozornost je obrnil na območja, ki so bila dotlej slabo raziskana (zgornja Terska dolina, slovenski zaselki v Cernjeji, Kanalska dolina), ali na teme, M so jih prejšnji raziskovalci zanemarjali (nabožna ljudska pesem, posebno v Reziji). Tako je med njimi tudi pesem Tan dol teče voda Rajna, edini in zadnji posnetek romarske pesmi. Knjigi je dodana zgoščenka s 30 dokumentarnimi zvočnimi posnetki ljudskih pesmi in raznimi etnološkimi drobci od Trsta do Kanalske doline. irutCIMCr-cl ■' ; S(cvenlca Ansambel Trutamora Slovenica ima za seboj že 27 let koncertnega predstavljanja slovenskih ljudskih pesmi in glasbil. Prvotno jedro ansambla je tvoril duo Omerzel-Terlep, ki je od leta 1971 zbiral ljudska glasbila in zvo-čila in jih predstavljal po svetu. Koncertna dejavnost temelji na etnomuzi-koloških raziskovanjih slovenskih ljudskih glasbil in zvočil dr. Mire Omerzel- Mirit in na obsežni zbirki glasbil (preko 200) arhivskih vrednosti ter rekonstrukcij. Ansambel, ki občasno nastopa tudi v širši sestavi, deluje kot kustos v galeriji ljudskega zvoka z zvočnim oživljanjem arhivskih in terenskih posnetkov zvočnega gradiva ter predstavlja glasbeno izročilo tega in minulih stoletij. Ansambel predstavlja tako inštrumentalno kot vokalno ljudsko glasbo. Za izvajanje uporabljajo izvirna ljudska glasbila muzejske vrednosti in rekonstrukcije že pozabljenih glasbil. Interpretacije pe-semskega gradiva so zveste arhivskim zapisom in zvočnim posnetkom. Repertoar obsega predstavitve glasbene dediščine vseh slovenskih etničnih pokrajin. Na dveh zgoščenkah je predstavljenih 43 pesmi. Podobe iz življenja Slovencev Knjiga Podobe iz življenja Slovencev predvsem z govorico fotografij, nastalih med vojno, prikazuje, kako smo Slovenci doživljali in preživeli svetovno vojno. Fotografije (okrog 850 izvirnih, dokumentarnih fotografij, od tega lObar-vnih) so opremljene z različno obsežnimi pojasnili (za vsako je naveden tudi vir), celotno vsebino pa povezuje kratko opisno besedilo. Knjiga, izdala jo je Založba Mladinska knjiga, obravnava ves slovenski prostor, deloma tudi izseljence, in ves čas vojne v Evropi, saj je Slovence v Avstriji in Italiji zajela še pred napadom na takratno Jugoslavijo. Po zatrjevanju urednika (Martin Ivanič) in avtorjev besedila (Zdenko Čepič in Damijan Guštin) "kolikor mogoče enakovredno obravnava vse takratne tabore na Slovenskem": okupatorje, partizane in protire-volucijo. Govorica fotografskega in tekstovnega dela temelji tudi na novih dognanjih in dojemanju vojne na Slovenskem, je "povsem nepristranska" (zagotovilo avtorjev, vendar ni tako!) in skuša ponazoriti predvsem razmere, v katerih so se Slovenci znašli in se odločali. S knjigo želijo avtorji in založba (kot so zapisali) "ob 60. obletnici konca vojne prispevati k plodnejšemu soočanju z lastno zgodovino, k počastitvi generacije, ki jo je doletela vojna, ter počastitvi miru, svobode in sožitja". "Iz celotne zgradbe in značilnosti knjige je očitno, da tako celovitega, vsestranskega in hkrati uravnoteženega prikaza Slovencev med drugo svetovno vojno še nismo imeli," so zapisali v spremnem gradivu. Poleg terminologije, ki je zelo šibek del knjige, je knjiga izrazito propartizanska (pro-komunistična) in nenaklonjena protirevoluciji. Stari dobri časi torej! Zgodovina za vse Revijo Zgodovina za vse že dvanajsto leto izdaja Zgodovinsko društvo Celje. Izšla je prva številka za letošnje leto. Revija je znana predvsem po tem, da pod pogosto hudomušnimi naslovi objavlja prispevke t. i. antropološke zgodovine oziroma "zgodbe, kot jih piše življenje", kot je naslovljen prvi sklop petih prispevkov: Poločenašaza umor (Aleksander Žižek), Serilnik—preprost izraz za stranišče (Alenka Kačičnik Gabrič), Podzemeljska pošast (Miha Seručnik), Tagblattova obrita in pomalana svinjska glava (Damir Globočnik), Kaj pomeni nacionalni boj? (Martin Moli). Pod naslovom Teorija je objavljen prispevek Zgodovina smo ljudje (Tita Porenta), ki govori o značilnostih slovenske biografike. Zadnji prispevek Šolska leta Marije Konstancije (Marko Mugerli) je objavljen pod naslovom Zapiski. Odločite s RADIO JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVET! % ... m,Ji L ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE Regionalna Televizija posebnega pomena PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Marketing: 02/ 23« 55 81 www.rts-tv.con Informacije za katerimi stojimo! шшш. r ad i od ur. si Tlismo najuečji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 _________ Film Niti pripoveduje mitološko zgodbo o Halu Tari, sinu preminulega kralja, ki se odpravi na potovanje, da bi maščeval umorjenega očeta. Toda Hal Tara po številnih dogodivščinah presenečen odkrije neprijetno resnico o svojem kraljestvu in najde ljubezen tam, kjer najmanj pričakuje. Dramatična epska zgodba o svetu, kakršnega ne poznate, o pustolovščinah, ujetništvu in svobodi, ljubezni in vojni, usodi in življenjski moči, identiteti in splošni človečnosti. V tej deželi dogodivščin, kjer niti usode prepletajo nevidne roke in kjer dozdevno obstaja skrita povezava med Zemljo in Nebesi, ni vse, kot se zdi. Čar lutk Režiser in scenarist Anders Ron-now-Klarlund je navdih za film dobil dobesedno nad oblaki, ko je v letalu na televiziji spremljal češki reklamni oglas, v katerem so na- I Strings Režija: Anders Ronnow-Klarlund Scenarij: Naja Marie Aidt, Anders Ronnow-Klarlund Produkcija: Niels Bald Igrajo: Jens Arentzen, Samantha Bond, Julian Glover, Ian Hart Premiera: 23. 6. 2005 Distribucija: A.G. Market stopale lutke. Presenečen nad zmožnostjo izražanja nastopajočih igralcev, ki so bili le navadne lutke, se je začel spraševati, kako bi bil videti svet, če bi sam bil v vlogi lutke. Medtem je narisal lutko, ki beži pred sovražnikom. Lutka je sedela na drevesu, obdana je bila s samimi nitmi. V trenutku je začutil moč porajajoče se ideje. Ideja o svetu, kjer živijo le lutke, katerih niti so segale daleč v nebo, svet, kjer smo vsi po- Dvojna ničla Dvojna ničla je oznaka dveh junakov filma, ki sta pravi ničli, nuli, zgubi. ■ Will in Ben sta sicer prisrčna, j še posebej ko morata kot tajna agenta, pred katerima se lahko skrije celo Austin Powers, rešiti I j svet pred ponorelim megaloma-nom. Komedija je delo režiserja, ki nas je navduševal s prvim delom francoske uspešnice Taxi. V filmu se bosta predstavila najboljša francoska agenta Ben in Will. Ben, igra ga Eric Judor, je majhen in plešast; živi z mamo, ki mu telefoni- ra po nekajkrat na dan. Odgovarja ji ljubeznivo in potrpežljivo, tudi kadar je v ognju akcije. Ben je živa enciklopedija, ki ve vse o popolnem tajnem agentu. Njegova edina hiba: slabo prenaša stres. Will (Ramzy Bedia) je lasat dolgin s kozjo bradico, ki se ima za velikega osvajalca, čeprav še nikoli ni imel punce. Živi v domišljijskem svetu in sanja o tem, da bi bil James Bond. K sreči ga njegov partner Ben zna postaviti na realna tla. Po neizprosnih testih ju francoska tajna služba izbere za velepo-membno misijo: rešiti morata svet. Pot ju vodi na Jamajko, kamor je bil kazensko premeščen agent Bob Auckland, potem ko je zamočil operacijo Mavrični bojevnik. Zdaj se najraje na kratko v Ce hkrati slišimo za Stevna Spielberga in Harrisona Forda, najprej pomislimo na film Indiana Jones 4. Pred kratkim sta morala odgovarjati na vprašanja novinarjev, saj sta se udeležila podelitve nagrade AFI Life Achivement Awards (nagrade za življenjsko delo), ki jo je prejel George Lucas, tretji glavni človek pri omenjenem filmu. Spielberg je dejal le, da bo scenarist Jeff Nathanson svoje delo opravil do konca leta. Novinarje je tudi zanimalo, ali bo v novem filmu v glavni ženski vlogi nastopila Calista Flockhart, Fordovo dekle. Igralec je dejal, da bo odločitev sprejela sama, vendar ponudbe še ni prejela. Warner Bros je odkupil zgodbo za film z bejzbolsko tematiko z naslovom Stolen Season, za glavno vlogo pa največ zanimanja kaže Johnny Knoxville. Zgodba filma deloma temelji na resnični zgodbi o trenerju moštva Baltimore Orioles Johnu Jenningsu, ki je v leta 1963 v času turneje s svojim klubom ob kalifornijski obali oropal 20 bank, pri čemer je funkcijo trenerja izkoristil kot idealno krinko za rope. Film se bo osredinil na odnos med trenerjem in igralcem Rickom Dempsy-jem, ki je imel v času ropov 13 let. Scenarij za film je delo Johna Raffa. Igralec Tobey Maguire se pogaja za vlogo v filmu Quiet Type, novi romantični komediji studia New Line Cinema. Tobey naj bi pri njem sodeloval tudi kot koproducent Michaela Londona. Zgodba filma spremlja nemega mladeniča iz majhnega mesteca, ki se odpravi v New York, da bi uresničil svoje sanje postati dirigent simfoničnega orkestra. Tobeyju je bila vloga takoj všeč, saj glavni igralec v celem filmu ne spregovori niti ene besede. Pred začetkom snemanja bo Tobey posnel tretji del Spider Mana, ki naj bi v kinematografe prišel čez eno leto. Jeseni bo nastopil v filmu režiserja Stevna Soderbergha The Good German, pred nedavnim pa je podpisal pogodbo za vlogo v filmu Tokyo Suckerpunch. Grški režiser Theo Angelopoulos, ki je za svoj film Mia Eoniotita Ke Mia Mera leta 1998 v Cannesu prejel zlato palmo, bo svoj naslednji film z naslovom To Trito Ftero snemal s Harveyjem Keidom in Michelle Pfeiffer. Scenarij je že končan, toda o njegovi vsebini režiser noče izdati ničesar. Dejal je le, da bodo film snemali v sedmih državah, pri njegovem nastajanju pa bo sodelovalo več tisoč statistov. Scenarij je nastal po literarni predlogi pesmi, avtorja pa režiser ni želel izdati. Partnerica Toma Cruisa v nadaljevanju Misije nemogoče bo Michel le Monaghan. Michelle je dobila glavno žensko vlogo, potem ko je Scarlett Johansson odpovedala snemanje zaradi drugega projekta, katerega snemanje se ne bo končalo pravočasno. V konkurenci so bile še Lindsay Lohan in Cruisovo dekle Katie Holmes, ki pa bo nastopila v manjši vlogi. 0/J L ELEKTROPROM EV| ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.o.o. in geodetske storitve Loke 12 ♦ bar sedmica 1412 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 S6 S7 ISO ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 S6 71 488 ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje vezani, a hkrati pod nadzorom. Glavno vlogo v filmu imajo tako lutke. Sama tematika filma izvira iz očarljivega sveta lutk. Gre za eksistenčno tematiko, ki sta se je že dotaknila Goethe in Karen Büxen, idejna tematika o svetu, s katerim si povezan in hkrati nadziran. Režiser se v trenutku spomni, daje Goethe napisal Fa-usta kot lutkovno zgodbo. Tako seje odpravil na potovanje v Prago, kjer je raziskoval stare običaje, ki so se odvijali za železno zaveso, da bi skozi gledališče in z uporabo lutk lahko kritiziral vladajoči politični sistem. V sodelovanju s pisateljico Na-jo Marie Aidt se je začela razvijati eksistenčna zgodba, katere tema- tika je zelo blizu današnjim časom, saj živimo v takem obdobju, ko dan za dnem odkrivamo, kdo je naš najhujši sovražnik. Monika Maljevič druži s steklenico in karabinko. Tu na podvodnem otoku straši gospod Zlo, lastnik manekenske agencije Cvetje Zla. Njegov peklenski načrt: vse moške narediti impptentne in neplodne. Potem bi lahko le on nadaljeval vrsto - s pomočjo vojske lepotic, mojstric borilnih in drugih veščin, ki so mu brezpogojno vdane. Vodi jih smrtonosno lepa Natty Dread, ki se ponaša z britvicami na konici las. Kakšen je konec? Tak, kot mora biti v tovrstnih filmih. Nespretna junaka se iz poraza vpo-raz prebijeta do končne 2;mage. Na razkošni jahti, na kateri plujeta novim dogodivščinam naproti, vsak objema izvoljenko svojega srca. ■■■■■■■■Double zero Režija: Gerard Pires Scenarij: Matt Alexander, Alexandre Coquelle, Matthieu Le Naour Igrajo: Eric Judor, Ramzy Bedia, Edouard Baer, Georgianna Robertson Premiera: 23. 6. 2005 Distribucija: Fivia J PETEK, Kanal A TevePika 24.6.2005 Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.20 9.30 10.15 10.45 11.30 12.15 13.00 13.15 13.15 13.45 14.00 15.00 15.05 15.40 16.05 17.35 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 22.00 22.50 0,05 0.25 1.20 1.45 2.10 tedenski izbor kultura odmevi poročila (vps 07.00) dobroiutr0 poročila dobro iutro poročila (vps 09.00) tedenski izbor cokart 26, kratki dokumentarni film za otroke ebu risanka NA UNiji, ODDA|A ZA MLADE prisluhnimo tišini ZADNII TOVOR: ZGODBE S ČEBELNJAKA, dokumentarna oddaja med vodnimi lovci, nemška poljudnoznanstvena oddaja osmi dan poročila, šport, vreme (vps 13.00) tedenski izbor obzorja duha duhovni utrip škabrijel - monte s. gabriele: mit o slovenskem vojaku, dokumentarec meseca poročila, promet (vps 15.00) mostovi-hidak (vps 15.05) timotej hodi v šolo, risana nanizanka, 12/26 (vps 15.40) iz popotne torbe: presenečenje ■ 100. ODDAJA (VPS 16.05) svet Živali, nemška dokumentarna serija, 2/13 (vps 16.25) novice, slovenska kronika, šport, vreme (vps 17.00) resnica o pristankih na luni, kanadska dokumentarna oddaja (vps 17.35) žrebanje deteljice (vps 18.30) luka in lučka, risanka (vps 18.40) celestin, risanka vreme (vps 18.55) dnevnik vreme, magnet, šport proslava ob dnevu državnosti, prenos (vps 20.00) odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) polnočni klub (vps 22.50) turistika, ponovitev dnevnik, vreme, magnet, šport, ponovitev zdaj!, oddaja za razgibano živl|en|e, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 01.40) infokanal Slovenija 2 6.30 9.30 10.00 10.35 12.10 12.10 12.55 13.55 14.25 17.20 17.50 20.50 21.15 INFOKANAL TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL ANTONIA, NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 10.35) TEDENSKI IZBOR ŠTAFETA MLADOSTI GENESIS - PESMARICA, GLASBENI DOKUMENTAREC ŠPORT ŠPAS ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE (VPS 14.25) TACEN: EP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, PRENOS (VPS 14.55) MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) VEDEL JE, DA IMA PRAV, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 3/4, PONOVITEV (VPS 19.00) RESNIČNI RASPUTIN: UTELEŠENI HUDIČ, ANG1£ŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.00) SLOVENSKI MAGAZIN (VPS 20.55) STARI NOVI OBRAZI EVROPE: SLOVENIJA, 1/10 (VPS 21.20) SIMPSONOVI, AMERIŠKA RISANA NANIZANKA, 17/22 (VPS 21.55) HLADNOKRVNEŽ, AMERIŠKI FILM (VPS 22.25) ČISTINA, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.50) INFOKANAL 9.25 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 4. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12,50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 174. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 69. del am. nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 7. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonde imajo vsi radi, 2. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 2. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.50 E+ Trač tedna 19-30 E+ Z Janinom okoli sveta 20.00 Komedija: Zapovedi, ameriški film 21.35 Midve z mamo, 3. sezona, 8. del am. nanizanke 22.30 Ženske zadeve, 1. sezona, 10. del am. naniz.^ 23.25 Ameriška pita Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.10 E+, ponovitev Pop TV Prva TV 05.30 06.15 06.30 07.00 07.30 07.45 08,00 08.30 TV prodaja The Best Ott TV prodaja Yu-Gi-Oh, risana serija Tri v vrsto Spomin TV prodaja Tri v vrsto POP 6.25 24UR, ponovitev 7.25 Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev, 19. dela ameriške nanizanke 8.15 Pet skrivnosti, ponovitev 92. dela meh. nad. 9.10 Zastavljeno srce, ponovitev 63. dela venez. nad. 10.00 TV prodaja 1030 Srčna dama, ponovitev 89. dela meh. nad. 11,20 Prava ljubezen, ponovitev 61. dela venez. nad. 12,15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 6. sezona, 20. del am. naniz. 15.00 Prava ljubezen, 62. del venez. nadaljevanke 15.55 Srčna dama, 90. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 64. del venez. nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Pet skrivnosti, 93. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Akcija: Možje v črnem, ameriški film 21.45 Pod lupo pravice, 1. sezona, 15. del am. naniz. 22.40 XXL premiere 22.45 Seks v mestu, 5. sezona, 7. del am. nanizanke 23.15 Donnie Darko, ameriški film 1.15 24UR, ponovitev 2.15 Nočna panorama 6.00 Tv prodaja 6.30 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 2 del, pon 8.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 V družbi z..., pon 9.45 Tv prodaja 10.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 11.00 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna prireditev 12.00 To morate vedeti! premoženjska, avtomobilska in osebna zavarovanja, Slovenica, pon 1Z30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Mozaik 14.30 Slovenska glasbena lestvica, pon 15.30 Moto šok, pon 16.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 17.00 Sijaj, pon 17.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Krylov, pon 18.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.30 Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino in sedanjostjo, 4 del, pon 19.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 3 del, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 23.00 Trenja, POP TV 00.30 Tv prodaja 01.00 Glasbeni mozaik SOBOTA, Berača 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 457. del ital. telenovele 11.00 Čarovnije, 84. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.S0 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.25 TV prodaja 13.50 Alo, alo, 14. del angleške serije 14.25 Vikarka iz Dibleya, 3. del angleške serije 14.55 Črni gad, 3. del angleške serije 15.25 Hotel poldruga zvezdica, 3. del angleške serije 16,00 Gospod Bean, 14. del angleške serije 16.30 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 458. del ital. telenovele 18.05 Čarovnije, 85. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Policist s petelinjega vrha, 10. del srbske naniz. 21.00 101 Skandal Hollywooda, razvedrilna oddaja 21.50 Resnične zgodbe - v iskanju pravice, am. serija 22.45 Okrožje Columbia, 11/8. del ameriške nanizanke 23.35 Ubogi Joe, ameriška komedija, 2001 01.10 Policist s petelinjega vrha, 10. del srbske nanizanke 02.10 101 Skandal Hollywooda, razvedrilna oddaja 03.00 Resnične zgodbe - v iskanju pravice, am. serija 03.55 Okrožje Columbia, 11/8. del ameriške nanizanke 9.40 10.50 12.00 13.00 13.20 13.40 14.15 15.15 17.00 17.15 17.25 18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20,00 21.35 22.00 2Z30 23.20 0.55 1.35 2.00 SKRIVNOST, ANGLEŠKI FILM (VPS 23.20) DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.35) INFOKANAL 14.55 17.15 17.35 18.10 20.00 21.35 23.15 23.55 0.45 INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR STARI NOVI OBRAZI EVROPE: SLOVENIJA, 1/10 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE 36. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV "HODIL PO ZEMLII SEM NAŠI", POSNETEK IZ ŠENTVIDA PRI STIČNI (VPS 13.25) TACEN: EP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, PRENOS (VPS 14.55) ATLETSKI MITING, REPORTAŽA IZ VELENJA (VPS 17.15) KOŠARKA NBA ACTION (VPS 17.35) ZVESTI PRIJATELJI, SLOVENSKI MLADINSKI FILM (VPS 18.05) ŠELESTENJE, SLOVENSKI FILM, PONOVITEV (VPS 20.00) RT PREŽIVETJA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 4/8 (VPS 21.35) LEDENA DOBA, ANGLEŠKA ZNANSTVENA ODDAJA, PONOVITEV (VPS 2Z30) LEGENDE - U2, GLASBENI DOKUMENTAREC (VPS 23.20) ROBERT PLANT, GLASBENI DOK. (VPS 00.05) INFOKANAL Kanal A 25.6.2005 Slovenija 1_Д TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLJKE MALE SIVE CELICE, KVIZ KINO KEKEC: GULIVERJEVA POTOVANJA, AMERIŠKI RISANI FILM, PONOVITEV (VPS 08.20) SREČNI ANZE, NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 09.35) POLNOČNI KLUB, PONOVITEV TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TURISTIKA, PONOVITEV SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV (VPS 13.45) BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA PO DVAJSETIH LETIH, ČEŠKA NADALJEVANKA, 13, ZADN|I DEL, PONOVITEV ZANDAR NA POTEPU, FRANCOSKI FILM (VPS 15.15) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) OZARE (VPS 17.15) SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR (VPS 17.25) PRIHAJA NODI, RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK UTRIP VREME ŠPORT TOTALNA RAZPRODAJA, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 10., ZADNJA EPIZODA (VPS 20.00) VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: 06 60-LETNICI BIG BANDA RTVS - ALEKSANDER SKALE (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 11/12 (VPS2Z30)^ 9.0S 9.35 11.15 12.05 12.55 13.45 14.45 16.20 17.20 18.00 20.00 21.45 22.40 0.25 TV prodaja Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 65. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 66. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 67. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 68. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 69. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde Ko letijo keglji, ameriški film Umor, je napisala, 2. sezona, am. nanizanka Linda čreen, 1. sezona, 4. del angleške humoristične nanizanke Et Kriminalka: Irska mafija, ameriški film Las Vegas, 1. sezona, 12. del ameriške naniz. Ujeta manekenka Paranoid, angleški film Ekstra magazin, ponovitev5^ Pop TV PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 8.20 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.40 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 9.15 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 9.35 Veseli božič v jagodni deželi, sinhronizirani risani film 10.30 Vrbja vas, sinhronizirana risana serija 10.55 Tom in Jerry, risana serija 11.15 Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka 12.10 Mestece za vedno, 2. sezona, 11. del ameriške nanizanke 13.05 Dve najboljši babici, ameriški film 14.50 Živalske smešnice, dokumentarna oddaja 15.55 Rajski svet: Arktična oaza, dokumentarna oddaja 17.05 24UR vreme 17.10 Firma v garaži, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: O psih in mačkah, ameriški film 21.45 Pesjan in glorija, ameriški film ^ 23.30 Očarljivec, avstralski film 1.10 24UR, ponovitev 2.10 Nočna panorama Prva TV 0ЕЈВ0 a 2 6.30 9.00 9.30 10.30 INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA 07.50 Yu-Ci-Oh, risana serija 08.35 Čarovnije, 81. del italijanske serije 09.25 Čarovnije, 82. del italijanske serije 10.20 Čarovnije, 83. del italijanske serije 11.10 Čarovnije, 84. del italijanske serije 12.05 Čarovnije, 85. del italijanske serije 13.00 TV prodaja 13.15 Ena na ena, ponovitev 14.05 Prestižno, ekskluzivno, ponovitev 14.35 To je Bush, 3. del ameriške serije 15.05 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.00 Barabe in princese, 6. del hrvaške serije 16.30 Sanje sveta, 11. del italijanske mini serije 17.00 Ljubezenske prevare, 6. del 17.45 101 zgodba Hollywooda 18.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Ladijske novice, ameriška romantična drama, 2001 22.10 Paradiž, italijanska romantična drama, 2001 23.40 Reporter X 00.10 Ladijske novice, ameriška romantična drama, 2001 02.20 Paradiž, italijanska romantična drama, 2001 03.50 Reporter X TevePika 07.30 Tv Prodaja 08.00 Navigator, pon 08.30 Moto šok, pon 09.00 Tv Prodaja 09.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Krylov, pon 10.00 Zdravilni gaj Tunjice 10.30 To morate vedeti, Turistična agencija Relax, ponovitev 11.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 12.00 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 3 del, pon 13.30 V družbi zpon 13.45 Tv prodaja 14.00 Glasbeni mozaik 16.00 Predah v gibanju, gostja: Ajda Kalan, prvič 17.00 Zrela leta z Meianijo Šter, pon 17.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, rojevanje idej - disleksija, pon 18.30 To morate vedeti! premoženjska, avtomobilska in osebna zavarovanja, Slovenica, pon 19.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 19.30 Rad igram nogomet, pon 20.00 Modro, oddaja o navtiki, prvič 20.30 Avantura z Ano in Taijiem, prvič 21.00 Sijaj 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, pon 23.00 Aruna, dr. alternativne medicine, 5 del., pon 23.30 Ekstra magazin 00.30 Tv Prodaja 01.00 Glasbeni mozaik NEDELJA, 26.6.2005 Slovenija 1 a 0 živ žav: roli poli oli, risana nanizanka, 24,, zadnja epizoda; timotei hodi v šolo, risana nanizanka, 24/26: tim in bavbavčki, risani film (vps 07.30) 9.50 pomagajmo si, oddaja tv koper-capodistria (vps 09.55) 10.20 sledi, oddaja tv koper-capodistria (vps 10.25) 10.50 od srca, avstralska poljudnoznanstvena serija, 2/4 (vps 10.55) 11.20 ozare, ponovitev 11.25 obzorja duha (vps 11.25) 12.00 ljudje in zemlja, oddaja tv maribor (vps 12.00) 13.00 poročila, Sport, vreme (vps 13.00) 13.10 pri jožovcu z natalijo, ponovitev (vps 13.10) 14.10 tedenski izbor 14.10 icre brez meja: bovec 15.35 nikoli ob desetih: rožmarinke 16.35 turistika 17.00 poročila, šport, vreme (vps 17.00) 17.20 hri-bar, ponovitev (vps 17.20) 18.15 slovenski olimpijc1: andraž vehovar (vps 18.15) 18.25 žrebanje lota (vps 18.25) 18.40 hopla, risanka (vps 18.40) 18.45 čarli in mimo, risanka 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.25 zrcalo tedna 19.40 vreme 19.45 šport 20.00 100 let slovenskega filma: vesna, slovenski čb film (vps 20.00) 21.35 š -športna oddaja (vps 21.35) 22.10 peti element (vps 22.05) 23.05 poročila, šport, vreme (vps 23.05) 23.30 zaljubljeni, italijanski film (vps 23.25) 0.55 dnevnik, vreme, šport, ponovitev 1.35 dnevnik zameisketv (vps 01.30) 2.05 infokanal Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 8.00 TV PRODAJA 8.30 INFOKANAL 10.00 TV PRODAJA BE 10.45 ŠPORT ŠPAS (VPS 10.55) 11.15 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA OB 60-LETNICI BIG BANDA RTVS - ALEKSANDER SKALE, PONOVITEV 12.15 26. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE 2005, 3/7 12.40 MLADI VIRTUOZI: VERONIKA ROŠER, ORGLE, PONOVITEV (VPS 12.55) 13.30 TACEN: EP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, PRENOS (VPS 13.30) 16.20 SLOVENSKI ŠPORTNI DOGODKI 2004/2005: SVETOVNO PRVENSTVO V OBERSTDORFU (VPS 16.55) 18.25 LEGENDE - U2, GLASBENI DOKUMENTAREC, PONOVITEV 19.05 ROBERT PLANT, GLASBENI DOKUMENTAREC, PONOVITEV 20.00 POTOVANJE PO DOLINI KRALJEV, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.00) 20.50 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 11 /22 (VPS 20.55) 21.40 UMETNOST GLASBE IN PLESA 21.40 HOWARD GOODALL - POMEMBNI DATUMI: 1937, ANGLEŠKA GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 3., ZADNJI DEL (VPS 21.50) 22.30 F. MENDELSSOHN - F. ASHTON: SEN, BALET V IZVEDBI AMERIŠKEGA BALETNEGA GLEDALIŠČA (VPS 22.35) 23.30 INFOKANAL Kanal A 8.55 TV prodaja 9.25 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 170. dela ameriške nadaljevanke 10.15 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 171. dela ameriške nadaljevanke 11.05 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 172. dela ameriške nadaljevanke 11.55 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 173. dela ameriške nadaljevanke 12.45 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 174. dela ameriške nadaljevanke 13.35 Dannyjeve zvezde 14.35 Dobri kralj, ameriški film 16.20 Umor, je napisala, 2. sezona, ameriška naniz. 17.20 Linda Green, 1. sezona, 5. del angleške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Družinski film: Nevestin oče 2, ameriški film 21.55 Tihi zločin, 2. sezona, ameriška nanizanka 22.50 Navigator 23.20 Moja punca je gangster, ameriški film 1.05 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 8.00 8.00 8.25 8,50 9.10 10.30 10.55 11.20 11.30 11.55 12.50 13.50 14.45 16.25 18.15 18.20 19.00 20.00 22.00 0.00 1.00 TV prodaja Ringa-Raja: Rudijevo moštvo, sinhronizirana PCP isana serija Action Man, sinhronizirana risana serija Ogijeva druščina, sinhronizirana 'isana serija 20.000 milj pod morjem, sinhroriizirani risani film Super punce, sinhronizirana risana serija Transformer^, sinhronizirana risana serija Tom in Jerry, risana serija Družinski pes, risana serija Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka Mestece za vedno, Z sezona, 12. del am. naniz. Močno zdraviloe, 5. sezona, 1. del am. naniz. Zibali bomo!, ameriški film Strahotna cena preživetja, ameriški film 24UR - vreme Entrada - kuhinje Latinske Amerike, dokumentarna oddaja 24UR Nedeljski film: Mesto angelov, fil Zbogom, Las Vegas, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama Prva TV 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Prijetno potovanje, francoska komedija, 2003 22.05 Znani in zanimivi 22.45 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 23.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 00.05 Prijetno potovanje, francoska komedija, 2003 02.10 Znani in zanimivi 02.50 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 03.40 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja TevePika □H A 07.30 Posebna oddaja pred MMS-om, 2 del, prvič 09.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 09.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu 12.00 Zrela leta z Meianijo Šter, pon 12.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.00 V harmoniji z naravo, pon 13.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 14.00 Tv Prodaja 14.30 Parada humorja, pon 16.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 17.00 Živeti zdravo, pon 17.30 To morate vedeti! premoženjska, avtomobilska in osebna zavarovanja, Slovenica, pon 18.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, rojevanje idej - disleksija, pon 18.30 Avantura z Ano in Taijiem, pon 19.00 Predah v gibanju, gostja: Ajda Kalan, pon 20.00 Slovenska glasbena lestvica 21.00 Naše Rastline, Arboretum, prvič 21.15 V družbe z... 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 To morate vedeti, Turistična agencija Relax, pon 23,30 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 3 del, pon 01.00 Tv Dražba z Mariom, pon 02.00 Tv Prodaja 02.30 Glasbeni mozaik PONEDELJEK, Slovenija 1 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.40 Risani film 09.35 Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja 11.35 TV prodaja 11.50 Skozi ključavnico, ponovitev 12.30 Alo, alo, 14. del angleške serije 13.00 Vikarka iz Dibleya, 3. del angleSke serije 13.30 Črni gad, 3. del angleSke serije 14.00 Hotel poldruga zvezdica, 3. del angleSke serije 14.35 Gospod Bean, 14. del angleSke serije 15.05 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.05 Rock Otočec, reportaža 16.35 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 17.20 Paradiž, italijanska romantična drama, 2001 7.00 7.00 7.15 7.30 7.45 8.45 8.45 9.05 9.35 10.00 11.25 12.20 13.00 13.15 13.15 13.25 14.30 15.00 15.05 15.40 16.05 16.15 16.30 17.00 17.35 18.25 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA TEKMA Z VOZIČKI, KRATKI IGRANI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.30) DEBORAH, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.45) ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 1/26 (VPS 07.55) SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 1/26 (VPS 08.20) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: PRESENEČENJE -100. ODDAJA SVET ŽIVALI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/13 ODDAIA ZA OTROKE IGRE BREZ MEJA: BOVEC HRI-BAR TURISTIKA POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI OLIMPIJCI: ANDRAŽ VEHOVAR NIKOLI OB DESETIH: ROŽMARINKE PRVI IN DRUGI POROČILA, PROMET (VPS 15.00) DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.10) TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 43/45 (VPS 15.45) RISANKA (VPS 16.05) RADOVEDNI TAČEK: ZNAMKA (VPS 16.15) BINE: RASTLINE, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 4/14 (VPS 16.35) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 1700) DOLINA ZLATEGA PAVIJANA, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.30) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT MAH MENIH, NEMŠKA NADALJEVANKA, 1/15 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 21.00) 21.25 UMETNI RAJ (VPS 21.25) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: JANTARNI AMULET, NEMŠKA NADALJEVANKA, 1/2 (VPS 22.50) 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PONOVITEV UMETNI RA|, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.45) INFOKANAL Slovenija 2 6.30 10.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13,35 14.05 14.30 14.30 16.15 16.15 17.05 17.30 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 23.00 0.25 INFOKANAL OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR Š - ŠPORTNA ODDAjA SLOVENSKI MAGAZIN UMETNOST GLASBE IN PLESA, PONOVITEV HOWARD GOODALL - POMEMBNI DATUMI: 1937, ANGLEŠKA GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 3, ZADNJI DEL F. MENDELSSOHN - F. ASHTON: SEN, BALET V IZVEDBI AMERIŠKEGA BALETNEGA GLEDALIŠČA TEDENSKI IZBOR POTOVANJE PO DOLINI KRALJEV, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA TURISTIKA DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV DEDIŠČINA EVROPE: SKRIVNA INKVIZICIJA, NEMŠKA IGRANO-DOKUMENTARNA NADALJEVANKA, 3, ZADNII DEL, PONOVITEV (VPS 18.00) BREZ SRAMU, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 4/7, PONOVITEV (VPS 19.00) ^ KRVAVA LETA ALŽIRI|E, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAjA, PONOVITEV (VPS 20.00) STUDIO CITY (VPS 21.00) AMERIŠKA KRPANKA: DEŽELA, KJER JE NASTAL BLUES, GLASBENI DOKUMENTAREC, 1. DEL (VPS 22.00) BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) INFOKANAL Kanal A 27.6.2005 a 9.25 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 5. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 6. del am. humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 175. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 70. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 8. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonde imajo vsi radi, 2. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 2. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.45 E+ Torba 19.50 E+ Manipulacija 20,00 Filmski ciklus - Woody Harrelson: Driblerja pod košem, ameriški film 22.05 Zvezdna vrata, 3. sezona, 15. del am. nanizanke 23.00 Seinfeld, 5. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 0.00 Caroline v velemestu, 2. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 0.30 E+, ponovitev Pop TV PCP 6.55 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 12.45 13.40 24UR, ponovitev Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 20. dela ameriške nanizanke Pet skrivnosti, ponovitev 93. dela mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, ponovitev 64. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Srčna dama, ponovitev 90. dela mehiške nadaljevanke Prava ljubezen, ponovitev 62. dela venezuelske nadaljevanke Diagnoza: umor, ponovitev am. naniz. TV prodaja O Sedma nebesa, 6. sezona, 21. del ameriške nanizanke O Prava ljubezen, 63. del venezuelske nadaljevanke 15.55 Srčna dama, 91. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 65. del venezuelske nadaaljevanke. 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 94. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 XXL ponedeljek: Grda in pokvarjena prevaranta, ameriški film 22.00 Providence, 4. sezona, 19. del ameriške nanizanke. 22.55 XXL premiere 23.00 Alias, 2. sezona, 20. del ameriške nanizanke 23.55 Seks v mestu, 5. sezona, 8. del ameriške nanizanke 0.25 Bitka s hudičem, ameriški film ^ 2.00 24UR, ponovitev 3.00 Nočna panorama TOREK Slovenija 1 a Prva TV Q O a 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 18.00 TV prodaja 18.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 458. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 85. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.25 TV prodaja 13.40 Okrožje Columbia, 11/8. del ameriške nanizanke 14.25 Prijetno potovanje, francoska komedija, 2003 16.30 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 459. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 86. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Resnični McCoy 21.45 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 22.15 Urška šov 23.15 Resnični McCoy 01.00 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 01.30 Urška šov TevePika 6.50 6.50 7.00 7.30 8.20 8.45 8.45 9.05 9.20 9.35 10.05 10.40 11.50 13.00 13.15 13.15 14.20 15.00 15.05 16.05 16.10 17.00 17.35 18.05 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.30 22.00 22.50 GE 06.00 Tv Prodaja 06.30 Modro, oddaja o navtiki, pon 07.00 Alpski veter, koncert narodno zabavnih ansamblov, 3 del, pon 08.30 Tv Prodaja 09.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 09.30 Živeti zdravo, pon 10.00 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna prireditev 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža 11.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Krylov, pon 12.00 To morate vedeti! premoženjska, avtomobilska in osebna zavarovanja, Slovenica, pon 12.30 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 13.00 V družbi z..., pon 13.15 NaSe Rastline, Arboretum, pon 13.30 Rad igram nogomet, pon 14.00 Trenja, POP TV 15.30 Tv Prodaja 16.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 17.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Krylov, pon 17.30 Zeleni vodnik, prvič 18.00 Avantura z Ano in Taijiem, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino in sedanjostjo, 4 del, pon 19.30 A TO JE TO, pouCno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Erektilna disfunkcija 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 E + 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik 0.15 1.10 1.35 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DEDKOVA LJUBLJENKA, KRATKI IGRANI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.25) CELINE IN CECILE GRESTA NA TURNEJO, KRATKI DOK. FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.40) ŽELV|I OTOK, RISANA NANIZANKA, 2/26 (VPS 07.55) SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 2/26 (VPS 08.20) TEDENSKI IZBOR BINE: RASTLINE, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 4/14 RADOVEDNI TAČEK: ZNAMKA CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 22/52 Sport špas zgodbe iz školjke SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR PRI JOŽOVCU Z NATALIJO POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: OB 60-LETNICI BIG BANDA RTVS • ALEKSANDER SKALE TOTA1WA RAZPRODAJA DRUŽINSKA HUMORIST1ČNA NANIZANK^ 10, ZADNJA EPIZODA POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA -BARANGOLjSOK (VPS 15.05) ZMAJSKE ZGODBE, RISANA NANIZANKA, 13/25 (VPS 15.40) miška smet1ška: žoga, risanka (vps 16.05) zlatko zakladko: socerb in njegovi rezgledi, ponovitev (vps 16.10) zmajček, risana nanizanka, 1/13 (vps 16.25) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) ŽIVETI Z MORJEM, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.35) ml smo ...čehi (vps 18.05) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik VREME, MAGNET, ŠPORT TARČA (VPS 20.00) LJUBEZEN.COM, DOKUMENTARNI FELJTON (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) KULTURNA REVOLUCIJA - MAOVA POSLEDNJA BITKA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/2 (VPS 22.50) ŽIVETI Z MORJEM, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.05) INFOKANAL Slovenija 2 10.00 11.30 12.00 12.50 13.25 13.55 16.15 17.20 18.20 19.50 22.30 0.05 0.50 OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, PONOVITEV WIMBLEDON: TENIS, PRENOS (VPS 13.55) AMERIŠKA KRPANKA: DEŽELA, KJER |E NASTAL BLUES, GLASBENI DOKUMENTAREC, 1. DEL, PONOVITEV STUDIO CITY, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA -BARANGOLiSOK, PONOVITEV ŽARKO PETAN: OBSOJEN NA SVOBODO, TV IGRA (VPS 18.55) VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 12/20 (VPS 19.50) DANE ZAJC: VORANC, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA (VPS 20.45) NOMADI NEBA, FRANCOSKI DOKUMENTARNI KOPRODUKCIJSKI FILM (VPS 22.30) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE, PONOVITEV INFOKANAL Kanal A 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 18.10 18.45 19.50 20.00 21.50 22.45 23.15 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Domače kraljestvo, 3. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke Mladi in nemirni, 4. sezona, 176. del am. nad. Vsi moji otroci, 2. sezona, 71. del am. nad. TV prodaja Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 9. del ameriške nanizanke Raymonde imajo vsi radi, 2. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke Mladi zdravniki, 2. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke E+ E+ Sekstra E+ Zvezdniški nasvet E+ Nebuloza Akcija: Pozabljena zarota, ameriški film ^ Zvezdna vrata, 3. sezona, 16. del ameriške nanizanke Seinfeld, 5. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke Caroline v velemestu, 2. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke E+, ponovitev TevePika ДЕ Pop TV PCP 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 6. sezona, pon. 21. dela am. naniz. 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 94. dela mehiške nad. 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 65. dela venez. nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 91. dela mehiške nad. 11.50 Prava ljubezen, ponovitev 63. dela venez. nad. 12.45 Providence, 4. sezona, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14,10 Sedma nebesa, 6. sezona, 22. del am. naniz. 15.00 Prava ljubezen, 64. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 92. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 66. del venezuelske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 95. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Sodni dan: Zgodba Ellie Nesler, ameriški film 22,45 XXL premiere 22.50 Alias, 2. sezona, 21. del ameriške nanizanke 23.45 Seks v mestu, 6. sezona, 1. del ameriške naniz. 0.15 Onkraj odpuščanja, ameriško-poljski film 1.50 24UR, ponovitev 250 Nočna panorama Prva TV 9.25 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 6. dela ameriške humoristične nanizanke 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 459. del ital. telenovele 11.00 Čarovnije, 86. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.45 TV prodaja 14.00 Urška šov, ponovitev 15.00 Resnični McCoy 16.45 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 460. del ital. telenovele 18.05 Čarovnije, 87. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Barabe in princese, 7. del hrvaške serije 20.35 To je Bush, 4. del ameriške serije 21.00 Sanje sveta, 12. del italijanske mini serije 21.35 Ljubezenske prevare, 7. del ameriške resničnostne serije 22^5 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 23.25 Barabe in princese, 7. del hrvaške serije 00.00 To je Bush, 4. del ameriške serije 00.30 Sanje sveta, 12. del italijanske mini serije 01.05 Ljubezenske prevare, 7. del ameriške resničnostne serije 01.55 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 6.00 6.30 7.30 8.00 8.30 9.00 9.30 10.00 11.00 12.30 13.00 14.00 15.30 16.00 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 00.00 00.30 Tv Prodaja Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Avantura z Ano in Taijiem, pon Tv Prodaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, ponovitev Sijaj, pon Samozdraviina energetska metoda Rudija Klariča, prvič jana, oddaja o sončni strani življenja, Erektilna disfunkcija, pon Parada humorja, pon Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino in sedanjostjo, 4 del, pon To morate vedeti, Turistična agencija Relax, pon Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 3 del, pon Tv Prodaja Slovenska glasbena lestvica, pon Modro, oddaja o navtiki, pon Rad igram nogomet, prvič V harmoniji z naravo, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Na piki, aktualna pogovorna oddaja To morate vedeti! Slopak, prvič jana, oddaja o sončni strani življenja, nepotrošniška družba 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Predah v gibanju, gostja: Ajda Kalan, pon Tv Prodaja Glasbeni mozaik SREDA, 29.6.2005 Slovenija 1 13 B ИШ 6.50 6.50 7.00 7.30 8.00 8.25 8.45 8.45 8.50 9.15 9.35 10.00 1030 10.30 11.15 13.00 13.15 13.15 13.35 14.25 15,00 15.05 15.40 16.05 16.40 17.00 17.30 18.20 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 22.00 22.55 0.10 1.05 1.50 2.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI KOKOŠJA JUHA, KRATKI IGRANI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.30) ČE BI LAHKO LETELA, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.45) ŽELVII OTOK, RISANA NANIZANKA, 3/26 (VPS 08.00) SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 3/26 (VPS 08.20) TEDENSKI IZBOR MIŠKA SMETIŠKA: ŽOGA, RISANKA ZMAJČEK, RISANA NANIZANKA, 1/13 ZLATKO ZAKLADKO: SOCERB IN N|EGOVI REZGLEDI ODDAJA ZA OTROKE MLADI VIRTUOZ1: PIANIST MIHA HAAS TEDENSKI IZBOR RESNICA O PRISTANKIH NA LUNI, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA PINGVIN AMUNDSEN, NEMŠKI FILM POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR OD SRCA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/4 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.05) JURIJ DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 26., ZADNJI DEL (VPS 15.40) POD KLOBUKOM (VPS 16.05) SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 7/26 (VPS 16.40) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) SMARAGDNA REKA, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.30) TURISTIKA (VPS 18.20) ŽREBANIE ASTRA (VPS 18.40) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT SEDMI PEČAT: BABICA, RUSKI FILM (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) OMIZJE (VPS 22.55) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PONOVITEV SMARAGDNA REKA, DOKUMENTARNA ODDA|A, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50) INFOKANAL Slovenija 2 6.30 10.00 11.30 12.00 12.50 13.25 13.55 16.50 17.30 18.25 19.00 22.00 0.10 INFOKANAL OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAIA EVROPSKI MAGAZIN, ODDA|A TV MARIBOR (VPS 13.25) WIMBLEDON: TENIS, PRENOS (VPS 13.55) ŠTUDENTSKA (VPS 16.45) VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 12/20, PON. MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 24, AMERIŠKA NADAL|EVANKA, 3/24, PONOVITEV ^ TENIS, POSNETEK IZ WIMBLEDONA (VPS 20.00) PREDEN SE ZNOČI, AMERIŠKI FILM, PON. ^ INFOKANAL Kanal A A Pop TV PCJ> 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 22. dela ameriške nanizanke 8,45 Pet skrivnosti, ponovitev 95. dela mehiške nad. 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 66. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 92. dela mehiške nad. 11.50 Prava ljubezen, ponovitev 64. dela venez. nad. 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 7. sezona, 1. del ameriške naniz. 15.00 Prava ljubezen, 65. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 93. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 67. del venezuelske nad. 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 96. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Tujec v mojem domu, ameriški film 21.40 Hitri Edi, 7. del angleško-ameriške nanizanke 22.35 XXL premiere 22.40 Alias, 2. sezona, 22. del ameriške nanizanke 23.35 Seks v mestu, 6. sezona, 2. del ameriške naniz. 0.05 Slepe miši, ameriški film ^ 1.45 24UR, ponovitev 2.45 Nočna panorama Prva TV QEqgj 05.30 06.15 06.30 07.00 TV prodaja The Best Off TV prodaja Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 08.00 08.30 08.45 09.00 09.25 Spomin TV prodaja Tri v vrsto Spomin Yu-Gi-Oh, risana serija Spomin 9.25 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 7. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 177. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 72. del am. nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 10. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 2. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.50 E+ Najemi me 19.50 E+ Pojezija 20.00 Hollywood zaupno, 1. del am. dok. serije 20.55 Pravi seks v pravem mestu: New York, 1. del ameriške dokumentarne serije 21.45 Zvezdna vrata, 3. sezona, 17. del am. naniz. 22.40 Seinfeld, 5. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 23.40 Caroline v velemestu, 2. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 0.10 E+, ponovitev 09.45 Tri v vrsto 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 460. del itađ. telenovele 11.00 Čarovnije, 87. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.50 TV prodaja 14.10 Barabe in princese, 7. del hrvaške serije 14.45 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 15.50 Ljubezenske prevare, 7. del am.resničnostne serije 16.45 To je Bush, 4. del ameriške serije 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 461. del ital. telenovele 18.05 Čarovnije, 88. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ena na ena, pogovorna oddaja gost oddaje bo 21.00 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 21.55 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 22.30 Prikrita Grožnja, ameriška drama, 2002 00.10 Ena na ena, pogovorna oddaja (ponovitev) 01.10 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija (ponovitev) 02.00 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja pon. 0230 Prikrita Grožnja, ameriška drama, 2002 pon. TevePika 10 6.50 6.50 7.00 7.30 8.00 8.20 8.45 8.45 9.00 9.35 10.15 11.05 11.35 13.00 13.25 13.25 14.15 14.40 15.00 15.05 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI BABICA V VARSTVU, KRATKI IGRANI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.30) NA|BOL|ŠA TROFEJA ■ ŽIVLJENJf, KRATKI DOK. FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.45) 2ELVII OTOK, RISANA NANIZANKA, 4/26 (VPS 08.00) SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 4/26 (VPS 08.25) TEDENSKI IZBOR SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 7/26 POD KLOBUKOM ODDAJA ZA OTROKE DOSJE: ORGANIZACIJA TIGR IZZIVI OMIZJE POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR PETI ELEMENT UMETNI RAJ ODPETI PESNIKI POROČILA, PROMET (VPS 15.03) MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM -NAGYÖT" ALATT (VPS 15.10) 15.40 15.50 16.05 16.20 18.20 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.00 22,50 0.25 1.20 2.10 2.35 CEDRIK, RISANA NANIZ, 26/52 (VPS 15.45) RISANKA (VPS 15.55) MRAVLJINCI, KRATKI DOK. FILM ZA OTROKE EBU (VPS 16.05) ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.20) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) jASNO IN GLASNO - VEGETARIJANCI: VSEJEDCI, KONTAKTNA ODDAJA, PONOVITEV (VPS 17.30) DUHOVNI UTRIP (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA - D. KUNAVER - B. LIPOVŠEK: NEPAL V MITIH, LEGENDAH IN PRAZNIKIH (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER: MARIMBA CONCERTO OPEN ■ ZMAGOVALCA TEKMOVANJA, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, EVAN CHRIST IN LANCELOT FUHRY (VPS 22.50) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. TEDNIK, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.10) INFOKANAL 6.00 Tv Prodaja 6.30 Rad igram nogomet, pon 7.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 8.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat vna oddaja, pon 9.30 Zeleni vodnik, pon 10.00 Avantura z Ano in Taijiem, pon 10.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Erektilna disfunkcija 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 12.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 13.00 Parada humorja, pon 14.30 Posebna oddaja pred MMS-om, 2 del, pon 16.00 To morate vedeti, Turistična agencija Relax, pon 17.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 17.30 Kulturne drobtinice, podelitev plaket GT, prvič 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 20.00 V harmoniji z naravo 20.30 Sijaj 21.00 Živeti zdravo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, ponovitev 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Naše Rastline, Arboretum, pon 00.15 V družbi z..., pon 00.30 Tv Prodaja 01.00 Glasbeni mozaik ČETRTEK, 30.6.2005 Slovenija 1_Д Slovenija 2 6.30 9.30 10.00 11.30 12.05 12.25 12.55 16.30 16.30 17,00 17.30 19.00 20.00 22.20 23.50 0.40 2.10 INFOKANAL TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA SIMPSONOVI, AM. RISANA NANIZ, 17/22, PON. CIRCOM REGIONAL, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.25) WIMBLEDON: TENIS, PRENOS (VPS 12.55) TEDENSKI IZBOR POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA SLEDI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA RESNIČNI RASPUTIN: UTELEŠENI HUDIČ, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM -NAGYÖT" ALATT, PONOVITEV UJETNIK, ANGLEŠKA NANIZANKA, 11/17, PON.'č? OPERNO POLETJE: G. PUCCINI: MADAME BUTTERFLY, POSNETEK OPERE IZ ARENE V VERONI (VPS 20.00) MAČJI JEZIKI, NEMŠKA DRAMA (VPS 22.25) JASNO IN GLASNO - VEGETARIJANCI: VSEJEDCI, KONTAKTNA ODDAJA, PONOVITEV ZAKAJ |E G. R ZNOREL?, NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.45) INFOKANAL Kanal A 9.25 9.30 10.50 12.50 13.20 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 18.10 18.50 19.50 20.00 21.40 22.40 23.20 23.50 0.40 TV prodaja Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 8. dela ameriške humoristične nanizanke Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Domače kraljestvo, 3. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke Mladi in nemirni, 4. sezona, 178. del am. nad. Vsi moji otroci, 2. sezona, 73. del am. nad. TV prodaja Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 11. del ameriške nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke Mladi zdravniki, 2. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke E+ E+ Obisk E+ Parada plesa z Barbro Drnač E+ Večerja z zvezdo Krimič: Londonska nevarnost, ameriški film ^ Ljubezen v laseh, 2. sezona, 5. del angleške nad. Sreča, 1. sezona, 6. del angleške humor, naniz. Navigator, ponovitev Ameriška pita Ruby Wax, pogovorna oddaja E+, ponovitev Pop TV 6.55 7.55 8.45 24UR, ponovitev Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke Pet skrivnosti, ponovitev 96. dela mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, ponovitev 67. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 93. dela mehiške nad. 11.50 Prava ljubezen, ponovitev 65. dela venez. nad. 12.45 Hitri Edi, ponovitev 7. dela angleško-ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 7. sezona, 2. del am. naniz. 15.00 Prava ljubezen, 66. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 94. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 68. del venezuelske nad. 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 97. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Na kraju zločina: Miami, 2. sezona, 22. del ameriške nanizanke 22.25 XXL premiere 22.30 Vražje neveste, dokumentarna serija 23.25 Prijatelji, 9. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 23.55 Seks v mestu, 6. sezona, 3. del ameriške nanizanke 0.25 24UR, ponovitev 1.25 Nočna panorama Prva TV Q ИШ 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 TV prodaja 10,25 Sto izložb, sto strasti, 461. del ital. telenovele 11.00 Čarovnije, 88. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.45 TV prodaja 14.00 Ena na ena, ponovitev 14.50 (Menace), ameriška drama, 2002 16.30 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 462. del ital. telenovele 18.05 Čarovnije, 89. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Alo, alo, 15. del angleške serije 20.35 Vikarka iz Dibleya, 4. del angleške serije 21.05 Černi gad, 4. del angleške serije 21.35 Hotel poldruga zvezdica, 4. del angleške serije 22.10 Gospod Bean, 15. del angleške serije 22.40 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja pon. 23.30 Alo, alo, 15. del angleške serije (ponovitev) 00.05 Vikarka iz Dibleya, 4. del angleške serije pon. 00.35 Črni gad, 4. del angleške serije (ponovitev) 01.05 Hotel poldruga zvezdica, 4. del an. serije pon. 01.40 Gospod Bean, 15. del angleške serije pon. 02.10 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja pon. TevePika EE pep 1аа^ГЧГ^ 6.00 Tv Prodaja 6.30 Kulturne drobtinice, podelitev plaket GT, pon 7.00 Predah v gibanju, gostja: Ajda Kalan, pon 8.00 Sijaj, pon 8.30 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Rad igram nogomet, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Erektilna disfunkcija 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Modro, oddaja o navtiki, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 Glasbeni mozaik 14.00 Preverjeno POP TV 15.00 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 3 del, pon 16.30 To morate vedeti! Slopak, pon 17.30 Navigator, prvič 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: Livi plus, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Zeleni vodnik, pon 19.30 Živeti zdravo, pon 20.00 To morate vedeti, Esotech, prvič 21.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 00.00 Tv prodaja_ wm RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Turistične novice 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago Ocvirk) 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba ЦЦ Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 00.45 Spoznanje več- predsodek manj 04.40 Radio Vatikan 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 07.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena voščila 13.30 Stare, ma lepe 07.15 Bim-bam-bom 15.00 INFO oddaja 14.00 Kratke novice 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 15.30 Osmrtnice, obvestila 14.05 Napovednik 08.00 Kmetijski nasvet 15.45 Koledar prireditev 14.15 GV v etru 08.10 Sredin trn 15.50 Pričevalci vere 14.30 Kulturni utrinki 08.30 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 15.00 INFO oddaja 08.45 Spominjamo se 17.00 Slovene' Slovenca vabi 15.30 Osmrtnice, obvestila 09.00 Poročila 18.00 Poročila, VaSa pesem 15.45 Koledar prireditev 09.15 Napovednik 18.15 Nai gost 15.50 Pričevalci vere 10.00 Poročila 19.30 Poročila 17.00 1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne 10.15 Srečno na poti 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) zagate 4. Aktualno 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 20.00 Radio Vatikan 18.00 Poročila, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 18.15 Glasovanje za VaSo pesem 12.05 Besede Matere Terezije 20.30 Radijska molitev 19.00 Kratke novice 12.15 Voičilo PRO-jevcem 21.00 Škofov nagovor pred nedeljo 19.15 Napovednik 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 21.15 SvetniSki kandidati - škof Vovk 19.30 Za otroke 12.50 Iz žitnice slovenstva Ponovitve: 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 13.00 Zlati zvoki 2100 Za življenje 20.00 Radio Vatikan 14.00 Kratke novice 23.00 Obala neznanega 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 14.05 Napovednik 24.00 Slovene' Slovenca vabi 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 14.15 GVvetru 04.40 Radio Vatikan 21.30 Mozaik dneva 14.30 Kulturni utrinki 22.00 Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji 14.45 Sredin pogled v svet NEDELJA SOBOTA 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom ШЖ Gržanom 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Iz žitnice slovenstva 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. MaSe 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voičila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Škofov nagovor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Nai gost 23.00 Graditelji 23.45 SvetniSki kandidati 00.30 Iz življenja vesoljne Cerkve 04.40 Radio Vatikan r >ONEDELJEK Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Kratka kateheza 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva radia Ognjišče II. (2. - 5.) Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Predstavljamo vam 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 13.30 Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo (2-, 4.) 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Luč v temi (1.), Juretov večer (2., 4., 5.), Vstani in hodi (3.) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Sončna pesem Ponovitve: 23.00 Ponedeljekova 17. 24.00 Prijatelji radia Ognjišče 04.40 Radio Vatikan 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in hodi (3.) 24.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK s »REDA 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06,30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 08.00 08.10 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 10.15 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 12.50 13.00 14.00 14,05 14.15 14.30 14.45 15.00 15.30 15.45 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Porotila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Kmetijski nasvet Pod lipo domaČo Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Doživetja gora in narave Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Besede Matere Terezije Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Iz žitnice slovenstva Mali oglasi Kratke novice Napovednik GVvetru Kulturni utrinki Komentar Družine INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere Glasbena voščila Oddaja KP študija Poročila, VaSa pesem Dijaška oddaja Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Karavana prijateljstva t. Mozaik dneva Karavana prijateljstva II. Ponovitve: Pogovor o Sveta vera bodi vam luč Radio Vatikan športna kolumna Esad Babačič Peta tekma med Slovanom in Olimpijo za naslov državnega prvaka v košarki je bila tudi v znamenju sodnikov, ki so precej pripomogli, da se je končalo tako, kot se je. Predvsem v prvem polčasu se je zdelo, da je kriterij na strani domačih, ki so bili pač bolj zaščiteni od gostov. Tu mislim predvsem na piskanje prekrškov za Olimpijo, ki je resda igrala navdahnjeno kot že dolgo ne. Svobddna presoja Da ne bo pomote, moje mnenje je, da so ji sodniki samo pomagali, da je laže nadzorovala izid, drugo so storili sami. Poleg hitrega piskanja za gostitelje so prezrli še nekaj napak iz temeljnih košarkarskih pravil, recimo tri sekunde in kar nekaj prekrškov v napadu. Seveda boste dejali, da se takšne napake prikradejo na vsaki tekmi. To nedvomno drži, razlika je le v pomembnosti trenutka, ko sodniku uide kakšna podrobnost. Če se to kot po pravilu zgodi takrat, ko se nekdo rezultatsko približa tekmecu, so takšne "napakice" ponavadi usodne za potek srečanja. Igrati z zavestjo, da ti nekdo ne pusti priključka, pa je рггсеј težko. Tisto, kar se je dogaj alo Slovanu v Tivoliju, so na svojih ev-roligaških gostovanjih začutili tudi igralci Olimpije. Kolikokrat se nam je zdelo, da je Olimpija boljša, a je na koncu vendarle izgubila. Poleg publike in nesrečnega spleta okoliščin so bili prav sodniki tisti jeziček na tehtnici, kije izid prevesil na stran domačih. Tovrstne zgodbe so bile še posebej očitne na vročili grških igriščih, ki so bila od nekdaj pekel za goste. Zato se ne čudimo, če velja nepisano pravilo, da moraš biti v gosteh dvakrat boljši, če želiš zmagati. Sodniki so vedno naklonjeni domačemu moštvu, tako je bilo in tako bo ostalo. Morda smo bili tokrat še posebej občutljivi, saj smo kar nekako privoščili, da bi Slovan osvo- jil krono. Če nič drugega, so skozi finale prikazali precej všečnej-šo igro, ki ni temeljila izključno na trdni obrambi. Slovan je pokazal, da je navdih še vedno ena bistvenih sestavin košarkarske igre. Po drugi strani je Olimpija ostala zvesta svojim šablonam, ki gredo delu navijačev že malce na živce. Vseeno je treba pohvaliti posameznike "zelenih", ki so kljub utrujenosti in apatiji zdržali in zmogli dovolj motiva in volje za odločilne spopade. Marsikateri kolektiv bi se pod takšno hipoteko preprosto sesul, toda ne Olimpija. Priznati moram, da sem tudi sam videl drugačen scenarij - po njem bi moral naslov na Kodeljevo. Verjetno bi tako tudi bilo, če ne bi svojega dodala Boisa in Baždarič, košarkarja, ki nedvomno izsto- Tehnične ob koncu polčasa so bile skoraj odločilne za nadaljevanje srečanja, pri čemer je vprašanje, ali bi ob objektivnem sojenju skozi večino prvega polčasa do njih sploh prišlo. Pa smo spet pri kriteriju, ki je vseskozi favoriziral gostitelje. Primerjava s sojenjem na Kodelje-vem takšno tezo le še potrjuje. V bistvu ni bila težava v tem, kaj so sodniki piskali, ampak v tistem, česar niso hoteli piskati. V Tivoliju so bili na piščalki skoraj za vsak dotik nad košarkarji Olimpije, medtem ko so na drugi strani prezrli kar nekaj očitnih prekrškov. Seveda je bil kriterij na Kodeljevem precej bolj liberalen na obeh straneh, kar je pomenilo veliko manj piskanja. Vse to se je poznalo tudi na igri in končnem izidu, Zato se ne čudimo, če velja nepisano pravilo, da moraš biti v gosteh dvakrat boljši, če želiš zmagati. Sodniki so vedno naklonjeni domačemu moštvu, tako je bilo in tako bo ostalo. Morda smo bili tokrat še posebej občutljivi, saj smo kar nekako privoščili, da bi Slovan osvojil krono. pata po kakovosti in bojevitosti. Predvsem Boisa me je na zadnji tekmi prijetno presenetil, saj je zadeval tudi izjemno težke mete. Na drugi strani so zatajili nekateri ključni igralci na čelu z Modričem, ki je doživel sodniški kriterij kot provokacijo, na katero je treba odgovoriti s protesti. Seveda je bil za to kaznovan, vse skupaj pa je vplivalo tudi na njegovo igro, tako da je bila daleč od igre na prejšnjih srečanjih. ki je bil na Kodeljevem kar pošteno v prid domačih. Sicer pa smo po dolgem času gledali vznemirljiv in zelo kakovosten finale, ki se ga res ne smemo sramovati. Dober obet pred evropskim prvenstvom, na katerem bo nastopilo kar nekaj naših košarkarjev, ki so se ovenčali z naslovom državnega prvaka z različnimi klubi. Kot vse kaže, bomo imeli dva tudi dva prvaka s prstanom NBA. "Civilna sfera mora končno začeti opozarjati na napake, ki jih zagreši vlada, nikakor pa ta sfera ne sme vladati! V Sloveniji pa se dogaja prav nasprotno, saj ima hobotnica z imenom ÜKS svoje lovke razpredene na vse strani in deluje podtalno!" To so besede Branka Terglava, pravnika, ki se ukvarja s finančnim svetovanjem, in odličnega poznavalca tako športne kakor tudi gospodarske situacije na Slovenskem. Dolgoletno delovanje na davčnem inšpektoratu mu je izostrilo čut za kritično presojo dejanskega stanja, predsedovanje nadzornemu odboru pri Hokejski zvezi Slovenije (HZS) pa pripomoglo k natančnemu vpogledu v ■Ol] športno politiko in sistem. Zadnjih pet let je direktor mladinskih reprezentanc Slovenije v hokeju na ledu. Zadnje hokejske blamaže, ko predsednik HZS Nesd Aljančič pred svetovnim prvenstvom skupine A v Avstriji igralcem ni mogel zagotoviti obljubljene nagrade, Branko Terglav ne vidi samo kot nesposobnost predsednika HZS, ampak predvsem kot podtalno delovanje OKS, ki si kot civilna sfera reže preobilen kolač pristojnosti. Portoroški sklepi Njene pristojnosti so pravzaprav lovke, ki so razpredene od gospodarskih do političnih lobijev in pod pretvezo športa skrbijo za lastno oblas-tiželjnost in pohlep. Omreženost s temi neplemenitimi lovkami pa je že tako obširna, da je športni sistem pravzaprav njihov talec. Branko Terglav vidi srž problema že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so t. i. portoroški sklepi, sprejeti leta 1976, začeli spodjedati slovensko športno substanco. Z novo kategorizacijo, pri kateri je sodeloval tudi današnji predsednik OKS Janez Kocijančič, so morale določene regije po Gospod Terglav, kakšno je pravzaprav poslovanje HZS? Poslovanje je netransparentno in brez nadzora organov, ki imajo svoje pristojnosti po statutu (skupščina in nadzorni odbor) HZS. Ta čas HZS posluje prek obvodnih podjetij in društev. Eno od njih (agencija Class) je last predsednika HZS Nesda Aljan-čiča in trži akcije HZS. A vendar je račun HZS blokiran že drugo leto, dolgov pa je prek 200 milijonov tolarjev. Pravnomočnih izvršilnih nalogov, ki čakajo za poplačilo, je cela vrsta. Med drugim so tu teijatve nekdanjih trenerjev reprezentanc, obeh TV-hiš, hotelov, prevoznikov itd. S poslovanjem prek t. i. by-passov pa se izigravajo upniki, kar je kaznivo. Kako je z dotacijami ministrstva za znanost, šolstvo in šport ter Fundacijo za šport? Tega denarja je okrog 30 milijo- diktatu razvijati točno določene športne panoge, zaradi teh sklepov pa so hočeš nočeš morale zapostavljati druge. Napredovanja niso bila mogoča, če nisi bil iz prave regije. Številni centri (Vrhnika, Ziri, Bilje itd.) so denimo ostali brez tako priljubljenega nogometa, košarke ... številne mladinske ekipe so bile razpušče-ne, nekatere športne panoge, na primer skoki v vodo, pa so preprosto, a po krivici izumrli. Skoki v vodo so bili do tedaj izjemno priljubljeni v Ljubljani, danes pa skakalnic ni mogoče skoraj nikjer več videti. Lahko bi našteli še več športnih panog, ki jih žal ne moremo več najti na športnem zemljevidu Slovenije. Branko Terglav pravi, da so bili "portoroški sklepi" pravzaprav ideološka propaganda, da Slovenci zaradi svoje majhnosti nismo primerni za ekipne športe. Polnih trideset let pozneje zlahka ugotavljamo, da "portoroški sklepi" še živijo. Alarmantne so težave z nogo-metno infrastrukturo - OKS je bil eden ključnih pri za- viranju odločitev o novogradnji, kaj šele o prenovi (bežigrajska Jama naj bi bila po Rekarjevem mnenju primernejša za graditev najbrž elitne stanovanjske soseske; še dobro, da bi vsaj Plečnikovo zapuščino ohranil ...). Umiranje tradicionalnih nogometnih okolij: Ljubljana, Olimpija, Mura, Korotan, Kočevje, Gorenjska, Obala itd.; vrhunska košarka je razen iz Ljubljane praktično izseljena iz vseh preostalih večjih slovenskih mest; hokej na ledu že desetletja ohranja tradicionalni ljubljansko-je-seniški derbi, o graditvi novih drsališč, ki bi nemara izvrgla nove potenciale, pa ni ne duha ne sluha. Izmed kolektivnih športovje edinole rokomet doživel znaten vzpon, pa še to le zaradi izjemnega finančnega kapitala rokometnih botrov Jankovi-ča in Turnška. Branko Terglav zato zahteva temeljito prenovo športne politike in sistema. Intervju, ki bo predstavljen v dveh delih, bo poskušal zapisano (tudi prek hokejskega primera) še natančneje razložiti... nov tolarjev letno, a se ni nakazoval na račun HZS, temveč na podlagi asignacijskih pogodb drugam. Naj povem, da je asignacijske pogodbe s HZS s strani ministrstva podpisal takratni državni sekretar Jaka Bed-narik. Tako je nakazni denar lahko šel tistim upnikom, ki jih je predsednik HZS osebno določil, vrsta upnikov pa že leta čaka na zasluženi denar. V tem primeru je bil marsikdo, ki čaka na poplačilo dolgov, izigran. Pri nezakonitostih so torej sodelovali tudi državni organi. Ugotoviti je treba samo, kdo je podpisal pogodbe s strani ministrstva oziroma fundacije in dal naloge za izplačila na ta način. Nadzorni odbor HZS posebej zanima, kdo je vsa ta leta podpisoval zaključne račune, oddane na DURS in ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, če vemo, da jih mora predlagati 10 HZS, po statutu pregledati nadzorni odbor, sprejeti pa skupščina HZS. In če se ljubitelji hokeja v Sloveniji sprašujejo, zakaj ni hokeja na TV, naj vedo, da v vrsti za sodno izvršbo čakata tudi dve največji TV-hiši, in sicer TV Slovenija in POP TV, ki terjata skupaj z obrest- mi skoraj 80 milijonov tolarjev. To je torej glavni razlog, da na televiziji ni hokejskih prenosov. Kaj porečete na hokejsko bla-mažo pred SP skupine A glede neizpolnjenih obljub HZS? Predsednik HZS je ravnal neodgovorno, da je ob vseh dolgovih HZS igralcem obljubil nagrado v višini 7.000 evrov in janez Kocijančič podpisal pogodbe, čeprav je vnaprej vedel, da tega ne bo mogel fundacije krepko na zadnjem mes-izpolniti. S tem da javno obljublja tu. Posebej bode v oči primerjava z in prelaga izplačilo nagrad, se do- alpsko "rekreacijsko" smučarijo, ka-besedno norčuje iz igralcev, ki so na tere funkcionarji zavzemajo vse SP zastopali državo Slovenijo. Na ključne položaje v športnih foru-koncu odgovornost preložiš na ple- mih. Hokej dobiva v primerjavi z ča nelegitimnega predsedstva HZS, ki izplačilo nagrad obljubi v treh delih. To natezanje v javnosti je velika sramota za slovenski hokej in za ves slovenski šport. Poleg tega sem pogrešal aktivno vlogo Olimpijskega komiteja Slovenije pri reševanju te- njimi samo petino njim dodeljenih sredstev. Konkretno: sredstva fundacije za šport - športne dejavnosti: smučarske alpske discipline dobijo 37,676.663 SIT; hokej (člani,mladinci U18, U20) 7,857.540 SIT. Podobno razmerje je pri sredstvih ministr- ga problema, posebej ob dejstvu, da stva. Posebno poglavje so tudi kate-so reprezentanco čakale olimpijske gorizirani športniki. Hokej ima več kvalifikacije in SP skupine A v Av- kot 100 kategoriziranih športnikov, ki striji. Čedalje bolj imam občutek, da si nekateri ne želijo uspehov slovenskega hokeja in jim takšno stanje celo ustreza! Menim namreč, daje ho- od tega nimajo nobene koristi v primerjavi z individualnimi športi. Nobeden ne prejema štipendije oz. ni nihče zaposlen na enem od ministrs- kej kot ena najuspešnejših športnih tev v nasprotju s športniki v indivi- panog, ki je tudi izredno priljubljen dualnih športih, kjer se zaposlujejo pri gledalcih, s strani športne sfere nekateri ljudje, ki nimajo nobenih zapostavljen. Med moštvenimi rezultatov in športni javnosti niso športi je po financiranju države in znani. Ali ste že kdaj slišali za alp- skega smučarja Reberšaka? Zadnji čas je, da nova oblast, ki smo jo izvolili, tudi na tem področju kaj spremeni in omogoči enake pogoje za vse ob upoštevanju rezultata kot edinega kriterija v tekmovalnem športu. Tako je v normalnem svetu. Kako se je sploh lahko zgodila bla-maža z neizplačanimi nagradami igralcem? Dejstvo je, da je g. Aljančič že ob podpisu pogodbe z igralci vedel, da tega denarja preprosto ni mogoče zagotoviti v roku niti kasneje, saj je sponzorske pogodbe za naslednje leto zastavil kot poroštvo za odobritev posojila, ki ga je v svoji firmi porabil nenamensko. To je tudi eden od razlogov, da se je nadzorni odbor HZS odločil za pregled sponzorskih pogodb in porabe sredstev na podlagi prilivov iz tega naslova. Predsednik Aljančič je torej tako igralce kot tudi javnost zavajal glede plačil. Nekateri mediji so bili mnenja, da igralci ne bi smeli izsiljevati in da je igranje za reprezentanco velika čast, zato bi morali biti finančni zahtevki postranskega pomena. Kaj menite o tem? Kar se časti tiče, bo to treba najprej urediti pri funkcionarjih. V tujini funkcije v športu opravljajo ljudje, ki so ugledni in premožni, zato jih opravljajo večinoma brezplačno. Pri nas pa je g. Kocijančič, ki opravlja najprestižnejšo funkcijo predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, svojo pokojnino raje zamrznil, na račun omenjene funkcije pa je v zadnjih desetih letih enormno obogatel predvsem z navezavo stikov v tujini in z lobiranjem v raznih poslih (predvsem gradbenih). Poleg tega si je omislil prestižno sponzorsko limuzino, s katero se vozi na vikend v Spodnjo Lipnico. Hokejisti, ki so si želeli na olimpijado, pa naj bi igrali zastonj? Saj so lahko veseli, da sploh igrajo! Vse v smislu, kaj si sploh drznejo, denar bodo dobili, ko se bo nam zahotelo. Medtem pa se bomo vmes malo zdravili v Begunjah oziroma bomo na službenem potovanju. (Opomba: Nesd Aljančič naj bi se bil v prejšnjem letu julija dvakrat zdravil v psihiatrični bolnišnici v Begunjah, po nekaterih Terglavovih informacijah zaradi kroničnega pijanstva, po drugih pa je bil to samo vzrok, da se je v bolnišnici začasno skril pred črnogorskimi izterjevalci.) Lovro Kastelic na kratko Union Olimpija težko, a vendarle Potem ko se košarkarjem Uni-ona Olimpije v letošnji sezoni ev-rolige ni uspelo uvrstiti med najboljših 16 evropskih moštev, kar je bil vsekakor njihov cilj, so nekaj zadovoljstva doživeli vsaj na domačem parketu. Zmajčki so namreč v peti tekmi finala domačega prven- Že dvanajstič državni prvaki stva premagali ljubljanski Geoplin Slovan in s tem že dvanajstič v samostojni Sloveniji postali državni prvaki. Veselje zeleno-belih je bilo tokrat veliko, saj še nikoli v zgodovini kluba niso tako težko prišli do domače lovorike. Igralci Geoplina Slovana so se namreč izkazali za veliko boljšega tekmeca, kot so sprva vsi mislili, tako da je o zmagi odločala šele zadnja, peta tekma. Priznanje za potezo MESECA PREMUŽIČU Dobitnik priznanja za športno potezo messca, ki jo vsak mesec podeljuje Zavod za fair play in strpnost, je tokrat prejel Boris Premužič, kolesar kranjske Save. Šest- leta 2008 zmanjšati stroške in povečati varnost v formuli 1. Po omenjenih predlogih naj bi uvedli le enega dobavitelja pnevmatik, za deset odstotkov zmanjšali aero-dinamičnost dirkalnikov in prepovedali uporabo rezervnih bolidov na dirkah. Krovna avtomobilska organizacija ocenjuje, da ekipe v formuli 1 vsako sezono dobesedno zmečejo stran milijardo in pol evrov. intridesetletni Ljubljančan si je to zaslužil, ker je na dirki na Slovaškem v sprintu nesebično pomagal dvema slovenskima tekmovalcema, boljšima sprinteijema, do odličnih uvrstitev, čeprav nista bila iz njegovega moštva. "Boris je šel preko interesov ekipe, kar večkrat pogrešamo, in ko se to zgodi, premalokrat poudarjamo. Pokazal je pozitivni nacionalni naboj, tako da ga lahko vzamemo za zgled," je odločitev komisije razložil njen član Milan Hosta. FIA želi poceniti formulo 1 Mednarodna avtomobilistična zveza je pred kratkim javnosti predstavila predloge, s katerimi želi do + Duran Duran Potem ko so oktobra 2004 veterani angleškega popa izdali "povrat-niški" album Astronaut, so z mislimi že pri novem projektu. Klaviaturist skupine Nick Rhodes, ki je pred kratkim (8. junija) praznoval 43. rojstni dan, je izjavil, da nameravajo pesmi, ki so že v konkretnejši fazi razvoja, posneti januarja prihodnje leto, plošča pa naj bi izšla enkrat poleti. Po njegovih besedah je band v odlični formi, imeli so 45 koncertov po Ameriki v prvih treh mesecih tega leta, ta čas pa so še vedno na turneji, v www.raplus.com ____Iii flE^il Iii Never Gone Po petih letih od zadnje izdaje ene najpopularnejših fantovskih zasedb vseh časov se Backstreet Boys vračajo z albumom Never Gone, ki zveni popolnoma drugače kot njihovi do sedaj izdani projekti, pa vendarle tudi tega preveva njihova značilna ustvarjalna moč. Never Gone je zvok sodobnega in nalezljivega popa, ki ohranja značilne harmonije omenjene skupine, ki so zasedbo tudi proslavile kot nesporno izvajalsko kakovost. S sodelovanjem z različnimi glasbeniki - Billy-jem Mannom (Pink, Sting), Johnom Shanksom (leta 2004 je prejel grammyja za producenta leta), Johnom Fieldsom (Switch Foot) in Darrenom Hayesom (polovica dua Savage Garden) - so s pričujočo ploščo nesporno obudili nekdaj tako opevani glasbeni fenomen, ki suvereno napoveduje vrnitev največje popskupine na svetu. 106.6 MHz Vzemi me zdaj Glede na to, da je zadnje čase v "glasbeni" modi mešanje glasbenih slogov, se je tudi Karmen Stavec več kot odlično prelevila v "rokerico" in Maio pomalo Malo pomalo, tretji studijski album hrvaške zasedbe Karma, je doživel preporod. Razloga za to sta vsaj dva: uspešna predstavitev in priljubljenost Karme na Češkem in Slovaškem, kjer je z omenjeno ploščo že dosegla platinasto naklado, in novi se dobro odrezala v rokerski priredbi, kar je z velikim in skoraj nepričakovanim navdušenjem sprejela tudi javnost. Po nekaj mesecih medijskega molka, med katerim so jo nekate- ri že poskušali odpisati, se "rokeri-ca" vrača. Na enem najodmevnejših glasbenih festivalov Melodijah morja in sonca se predstavlja s pesmijo Vzemi me zdaj, za katero sta, kot je bilo to že v preteklosti, moči združila Karmen Stavec in Martin Stibernik. Lahko bi rekli - vzemite si takšno Karmen, kakršna vam je najbolj všeč. singel Zemljotres, s katerim si je pri-bojevala nastop v finalnem večeru Hrvaškega radijskega festivala 2005. Poleg normalnih različic pesmi, ki so bile objavljene že na prvotnem albumu Malo pomalo, je tokrat na plošči še aktualna uspešnica Zemljotres in šest novih remiksov velikih Karminih hitov: Oči zelene, Amo-re mio in Every Time You Leave. sklopu katere bodo nastopili tudi na enem od koncertov v okviru projekta Live 8 Boba Geldofa v Rimu. Keramičarska lirika 2005 Zaradi izredno pozitivnega odziva na novi singel 6 Pack Čukurja Joj Lolita, ki ga je posnel v sodelovanju z Janom Pleste-njakom, se je Playa iz Veleja odločil za ponatis svojega dve leti starega albuma Keramičarska lirika. Tokratna različica ima novo naslovnico, poleg prvega singla Vseen, izvirnega Joj, dueta z Otom Pestnerjem Js te nimam rad in uspešnice No.l žena pa kot dodatek vsebuje tudi hit Joj Lolita. horosko Svetli utripi Utrip, dobre četrt ure trajajoča oddaja Televizije Slovenija, je na sporedu, odkar pomnim. Vedno je ob sobotah po Dnevniku. Včasih je takšna, da bi bilo bolje, da je sploh ne bi bilo. Nekaterih avtorjev ne poznam, kolikor se sploh upravičeno imenujejo avtorji, saj v oddaji ni nič avtorskega. Je le lepljenka med seboj bolj ali manj sterilnih novic, brez komentarjev, z že velikokrat videnimi posnetki, skratka-nič domiselnega. O povsem zgrešeni in moteči glasbeni podlagi oddaje pa raje ne bi izgubljala besed. Da bi novinarji, ki oddajo pripravljajo, sami povedali kakšno poanto, misel ali pregovor tedna za konec oddaje, se zgodi le izjemoma. No, ker pa izjeme vendarle so, približno na prste ene roke bi jih lahko prešteli, si oddajo še vedno z veseljem in zanimanjem ogledam. Ena takšnih je bila prav zadnjo soboto. Ne vem, ali se je primerilo po naklj učju, da je v tednu, ki je buhtel od finančnih razprav, oddajo pripravljala prav Vida Petrovdč, ki je v teh temah še posebej doma, ali pa se je Utripa lotila zato, ker so ji uredniki namignili, da bi bilo prav, če ga pripravi, ker so na vrsti njene teme. Za glasbeni motiv, ki je bil kot krajši predah, si je izbrala Adija Smolarja. Dobra izbira. Nato pa je, s tem ko se sama sploh ni vpletala v zgodbo, ampak je pustila, da sta eldeesovski par Milan Cvikl in Majda Širca na dolgo in široko razpredala na parlamentarni komisiji (ob pripombah in ustavljanji pozicije), pravzaprav že na začetku oddaje dvignila napetost v neslutene višine. To "zajebancijo", kot je dejal eden od članov komisije, je bilo preprosto treba slišati. Finančni zapleti in poskusi razpletov so se potem kar nadaljevali. Najprej s subvencijami za slovensko podeželje, ki jih je EU ustavila, nato s prepotrebnimi spremembami Mramorjeve dohodninske reforme, Bosca-rolovim odhodom, svoj ščepec je dodal še večni sindikalist Dušan Semolič (vedno je nekje v bližini), končalo pa se je z javnimi zavodi. V njih naj bi vlada, kar zadeva plače, naredila red, nepravilnosti pri izplačilih se je nabralo za 64 milijonov. Ali je k temu z visoko plačo glede na slabo stanje na RTV pripomogel tudi direktor RTV Aleks Štakul, Petrovčičeva ni povedala. Druga polovica oddaje je bila po atraktivnosti bornejša, Vide Petrovčič je bilo vedno manj, njeni stavki pa vedno krajši. Seveda, na vrsti je bil referendum o zakonu o RTV, pri čemer mi nikoli ni jasno, ali novinarji v tej hiši smejo kaj reči o prihodnji ureditvi svojega zavoda ali ne. Konec Utripa je bil povsem političen; zgodba o LDS z govoricami o odstopu predsednika Antona Ropa, kjer pa sem prepričana, da Petrovčičeva ve več, kot je povedala. Kakor koli že, četudi bi v političnem delu oddaje od novinark«: pričakovala več, je vtis iz prvega dela oddaje še vedno pretehtal. Tisti, zaradi katerega je oddajo Utrip vredno pogledati, in s tisto avtorico, ki med kupom brezimne-žev pač sodi v "avtorske" izjeme. Ko bodo na TVS spoznali, da je njihova moč prav v peščici mož in žena, ki s svojimi oddajami vlečejo njen voz naprej in se trudijo, da izstopajo s svojimi jasnimi mislimi, sklepi, z jezikovnim bogastvom, občutkom za sliko in verodostojnostjo, bo to sicer majhm korak za slovenstvo, a velik za nacionalko. Manična gledalka Rak (22. junij - 21. julij) Nekje v ozadju vas je že ves čas spremljala želja po potovanju, zdaj pa se bo nepričakovano lahko uresničila, če boste le dovolj pogumni. Veselje vas bo poneslo v neslutene višave. Delo vas bo počakalo na zemlji. Lev (22. julij - 21. avgust) Čas je, da se lotite čiščenja okoli hiše. Toda začnite na začetku tedna, sicer boste doživeli preveč pripomb. Finančne odločitve, ki ste jih naredili v preteklih mesecih, se bodo izkazale za pravilne in učinkovite, kar vam bo prineslo dobiček. Devica (22. avgust - 21. september) Malo spogledovanja nikomur ne bo škodilo, če pa ste samski, lahko vodi v kaj resnejšega. Vsekakor bo poživilo vroče junijske dni. Bolje je, da se potrudite za tistega človeka, ki vam je ta trenutek blizu. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Vse, na kar boste lahko mislili na začetku tedna, je finančna situacija. Toda ostanite v toku in ta teden ne zapravite preveč denarja, pa bo vse v redu. Stanje v družini se bo proti sredini tedna nekoliko emocionalno zaostrilo. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Zdaj že popolnoma natančno veste, da se na človeka poleg sebe ne morete prav nič zanesti. Pravzaprav komaj čakate, da bi se odklatil naprej. Bodite pogumni in pametni. Vse se bo uredilo nepričakovano hitro. Strelec (22. november - 20. december) Ta trenutek bi se radi osredinili na družino, toda delovne zahteve so utrujajoče in zahtevajo vso vašo energijo. Nikoli si niste mislili, da bi lahko kariera prevladala nad družino -vendar se morate ta teden zares osrediniti na profesionalne zahteve in službo. Kozorog (21. december - 19. januar) Niste takšni, da bi na vsak način zahtevali priznanje za to, kar ste že naredili. Na vas odlično vpliva že sam uspeh in pozitivne posledice vašega dejanja. Zdaj imate možnost izbire in dobro bi bilo, če bi jo izkoristili. Vodnar (20. januar - 18. februar) Na vrsti ste, da plačate pijačo - že tolikokrat so vas povabili drugi, da je zdaj res že skrajni čas. V torek in sredo bo v službi naporno, saj boste nekateri imeli podaljšan urnik. Tudi domači vam ne bodo prizanašali s svojimi zahtevami. Ribi (19. februar - 20. marec) Vse vaše trdo delo se končno obrestuje. Toda zdaj, ko vam je uspelo, si morate reorganizirati življenje in se odločiti, kaj je za vas prednost. Kmalu se boste zavedeli, koliko vam pomenijo ljudje, ki so vam stali ob strani v težkih trenutkih. Oven (21. marec - 20. april) Vse bo šlo kot namazano do sredine tedna, potem pa se utegnejo pojaviti prve težave—še posebej če ne boste dovolj pozorni. Spraševali se boste, zakaj morajo biti ljudje tako zapleteni. Konec koncev se boste morali zanesti na svojo očarljivost. Bik (21. april-21. maj) Samski bodite bolj pogumni in končno ogovorite osebo, ki vam je že nekaj časa všeč. Vse drugo se bo zgodilo hitro in spontano. Konec tedna bo za vse predstavnike tega znamenja minil, kot bi mignil, ob ražličnih dejavnostih. <Л Dvojčka (22. maj - 21. junij) Dovolite, da se vam oseba, ki ste ji nekaj zamerili, opraviči, saj ni mislila hudega. Še vedno ima o vas dobro mnenje. Delo, ki ga ta čas opravljate, se vam bo sftžilo, če ne boste dovolj pazljivi. Upoštevajte predpisano. avtomobilizem Še pred nekaj leti so satelitski navigacijski sistem premogli le avtomobili visokega cenovnega razreda, kmalu pa ga bo mogoče dobiti v vsakem malo boljšem avtu. Kakšne tovrstne sisteme poznamo in kako uporabni so? Razlog za to, da so izdelovalci avtomobilov pred leti satelitske navigacijske sisteme nameščali samo v drage in razkošne avtomobile, pa še to kot dodatno opremo, je bila njegova zasoljena cena pa tudi to, da je šlo za novost, ki jo je podobno kot mobilne telefone takoj ob pri- hodu na trg treba dobro unovčiti. No, danes, ko konkurenca proizvajalce sili, da kupcem za čim manjši denar ponudijo čim več, in ko se tudi cene satelitskih navigacijskih sistemov predvsem zaradi njihovih tehničnih in hkrati cenejših izboljšav nižajo, se sistemi selijo tudi v avtomobile nižjega cenovnega razreda. Dve glavni vrsti sistemov Tako kot se razlikujejo avtomobili in vse druge stvari, se razlikujejo seveda tudi sistemi, predvsem po svoji ceni in zmogljivosti. Kupec lahko danes izbira med preprostejšimi sistemi (ti so praviloma cenejši) in bolj zmogljivimi, ki so dražji. Seveda ni težko uganiti, kateri so natančnejši. Zanesljivejši in natančni so slednji, saj gre ponavadi za sisteme, ki so zaradi večjega prostora, ki ga imajo v avtomobilu, kompleksnejši in bolj izpopolnjeni. Če na primer z avtomobilom, ki ima satelitski navigacijski sistem, zapeljete v predor, bo računalnik sicer izgubil satelitski signal, vendar bo zaradi večjega spomina, ki ga premore, kljub temu še vedno vedel za dolžino v predoru prevožene poti. Prav tako imajo navigacijski sistemi ponavadi velike barvne zaslone (lastne ali kombinirane z drugimi napravami), kar pomeni, da na njih vselej dobro vidimo začrtano pot, dobro pa se sli- šijo tudi glasovna navodila. Slednje pa še ne pomeni, da preprostejši navigacijski sistemi niso uporabni. Njihova prednost sta predvsem cena (integriran navigacijski sistem na primer stane od 450.000 do 900.000 tolarjev, medtem ko stane preprostejši, ki je ponavadi tudi prenosen, malo več kot 250.000 tolarjev) in možnost, da ga lahko uporabljamo zunaj avtomobila. Če bi morali avtomobil zaradi težav s parkiranjem Ta čas sta najbolj priljubljeni dve vrsti navigacijskih sistemov - prvi so enostavnejši prenosni, drugi pa kompaktnejši vgrad-ni; prvi so mobilni, drugi bolj natančni. pustiti zunaj mesta, bi lahko vzeli s seboj navigacijski sistem, ki vam bo pokazal pot, po kateri morate iti, če želite priti na želeno mesto. Kmalu karte tudi za Slovenijo Če je torej satelitski navigacijski sistem dobrodošel pripomoček predvsem za tiste, ki veliko potujejo v tujino, pa tega ne morejo reči tisti, ki bi radi z njim potovali po Sloveniji. Za zdaj namreč posebni zemljevidi, ki bi omogočali takšna potovanja po Sloveniji, še niso na voljo. A že za letos naj bi bil ameriški Navteq, ki je poleg Teleatlasa največji svetovni ponudnik digitalnih avtokart, ki jih potrebujejo tovrstni sistemi, napovedal, da bo še pred koncem leta izdal digitalne avtokarte držav vzhodne in srednje Evrope, med njimi digitalni zemljevid Slovenije. Kot napovedujejo pri Navtequ, naj bi bila za začetek na voljo preprostejša karta, ki bo digitalno pokrila le Ljubljano, medtem ko bo treba na podrobnejše, natančnejše in predvsem uporabnejše karte še malo počakati. Tiste, ki pa jim niti to ni dovolj, bo zagotovo razveselil večji ponudnik mobilnih navigacijskih naprav Garmin, saj naj bi v letošnjem decembru izdal karto, ki bo zajela vso Slovenijo z vsemi podrobnostmi vred. Njena edina pomanjkljivost bo, da bo delovala le v Garminovih navigacijskih napravah. Tako imenovane digitalne karte, ki bi natančno kazala pot potovanja po Sloveniji, ta čas še ni na voljo. Še letos se bo to spremenilo. Navigacijski sistemi počasi postajajo tudi sestavni del avtomobilov nižjega cenovnega razreda. nagradna križanka 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov Samorog Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, žive teme sedanjosti, literarni junaki in njihove zgodbe, pesniške širine duha in pravljična obzorja sveta. Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, telefon: 01 433 43 06, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com, splet: www.samorog.com sestavil: miran ercec star izraz I za naduho ušesni kamenček orodje s Širokim listom n0k0laj pirnat mesto v etiopiji (iz črk maji) stranska ukrivljenost hrbtenice kljunasta žuželka manjša tovarna privrženec šukljetove frakcije kamboški politik (lon) kemijski znak la raztrgana ponošena obleka odvzetje česa pritok azonskega morja kromp. tropski gomolji aluminij geslo predstava kini resnična pramen, snop pojav na vodi pesem k. koviča mesto na slovaškem (iz črk avila) slavko avsenik sl. operna рбка ilustra-torka potokar-jeva pokojni slovenski igralec pergamski kralji, at.alos .anton aškerc T koloradski hrošč glavni števnik giorgio vas,ari dalmatinsko žensko lme kar je ovalne oblike oglejski patriarh karel štrekelj priprava z rešetko. raženj izrastek na glavi prešernova pesem humoristka putrihova pritok oba v sibiriji palestinska organizacija du; ik slovenski pesnik (france) maked, narodna herojinja (vera) zvit človek rus. drž. (vladimir) žensko pokrivalo gorenske nar. noše staro-židovski kralj župan pod francozi slovenski hokejist ivo op, pevka češkega rodu (zdenka) rus. politik (grigorij) krajevna skupnost kemijski znak za natrij politik stanojevič japonski telovadec guslken obzidan prostor za vodo anja rupel filmski komik laurel drama iva bresana rešitev preišnie križanke II naaraienci 23. številke D ANAJA, ONAGER, LATINA, NT, SIK, JOK, NS, SALUT, ASTA, SALPETER, ATENTATOR, ARIS, SALTA, ABE, MOL, ENORE, MOKA, IGA, NIVA, ADON, NR, SACK, NAPA, AAS, ALDINA, NAN, TNT, TAKT, KRK, ANODA, AVA, TLA, STRES 1. nagrada: STGJAN ŠIRCEU, Pobeska 7, 6000 2. nagrada: EVA OBREZA, Kamna Gorica 2i 3. nagrada: SREČKO KOŽELJ, Spodnje Rute 3 4282 Gozd MaJti Koper S, 1380 Cerknica Dobitnikom čestitamo in jih da nam pošljejo svojo davčne tuljek h krati prosimo, številko. naqrade 1. bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog r — — — — — C-.V-— -T.— — — — — — — —. — — — — — • — — -1 i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i i 30. 6. 2005 pošljite na naš naslov: i i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, t 1 s pripisom "Nagradna križanka". 1 včerai, danes, iutri... 20.6.1818 je na Irsko priplula lesena ladja Savannah. Bila je prva, ki je tudi s pomočjo parnega stroja preplula Atlantik. Iz New Yorka je odplula 24. maja. 20.6.1928 je črnogorski poslanec Puniša Ra-čič v jugoslovanski skupščini streljal na poslance Hrvaške kmečke stranke. Dva hrvaška poslanca sta bila takoj mrtva, prvak Stjepan Radič pa je zaradi strelnih ran umrl 8. avgusta 1928. 21. 6. 1891 se je na Brdu pri Lukovici rodil slovenski zborovodja in etnomuzikolog France Marolt. 21. 6.1905 seje rodil francoski filozof, pisatelj in dramatik Jean-Paul Sartre. Rekel je: "Izkušnje so najboljša šola, vendar žal tako draga." 21. - 24.6. 1922 so fašistične čete uprizorile kazensko ekspedicijo na Kobarid in okoliške vasi, ker je bil porušen spomenik padlim italijanskim vojakom na Krnu. Zažgali so več poslopij, pet pastirjev iz Drežnice pa je bilo obsojenih na zapor. Kasneje so ugotovili, da je v spomenik treščila strela. 22. 6. 1885 se je v Ljubljani rodil slovenski znanstvenik, elektrotehnik in tudi šahovski velemojster Milan Vidmar. Bilje rektor ljubljanske univerze, član in predsednik SAZU med letoma 1942 in 1945 in tudi med vodilnimi svetovnimi šahovskimi velemojstri. 22.6.1941 so nemške čete brez vojne napovedi napadle Sovjetsko zvezo, slovenska Proti-imperialistična fronta pa seje preimenovala v Osvobodilno fronto. 23.6.1790 je ljubljanski mestni svet prepovedal kopanje. Mestni očetje so se zgražali, da se upajo nekateri odrasli ljudje sredi belega dne kazati v pomanjkljivi obleki. 24.6.1905 se je v Gorici rodil slovenski kipar Boris Kalin. 24.6.1991 je slovenska skupščina sprejela nov grb in zastavo Slovenije. 25. 6. 1874 se je v Železnikih rodil slovenski pisatelj Janko Mlakar, avtor s humorjem navdahnjenih predvsem planinskih potopisov. Posebno slovijo pripovedi o Trebušniku. 25. 6.1991 je v skladu z odločitvijo na plebiscitu 23. decembra 1990 Skupščina Republike Slovenije sprejela akte o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Naslednji dan je bila zvečer na Trgu republike v Ljubljani slovesnost. Začela seje vojna... 26.6.1881 se je v Ihanu rodil jezikoslovec Andrej Breznik. Njegova slovenska slovnica je uveljavila osrednje slovensko pravorečje. Leta 1920 je prvič izšel njegov Slovenski pravopis. 26.6.1903 se je rodil angleški pisatelj George Orwell. Rekel je: "Enako velja za socializem in katoliško vero: najslabša priporočila za oboje so njuni privrženci." ooled naza Oče operete Opereta je mlajša in lahkotnejša sestra opere. Razvijala se je počasi. Med njene prednike lahko prištevamo šaloigro, prepredeno z glasbenimi vložki, ki so jo uprizarjali po sejmih v 18. stoletju, ali pa italijanski intermezzo, francoski vaudeville in nemški Singlspiel. 20. junija leta 1819 se je rodil nemško-francoski skladatelj Jacques Offenbach, ki ga smatrajo za očeta operete. Offenbach je doživel prvi velik uspeh z Orfejem v podzemlju. Na veliko grozo spoštovanih profesorjev glasbe in glasbenih kritikov je z njo izredno pritegnil pariške meščane. Snov je vzel iz antike in jo predelal v satiro. Iz Jupitra je naredil pohotnega starca, Orfej in Evridika sta sprt zakonski par, ki sanja o ločitvi. Najboljše Offenbachovo delo je opera Hoffmannove pripovedke, v kateri nemški pesnik pripoveduje o svojih treh ljubeznih. V njih je skladatelj genialno združil dosežke svojih dveh domovin, saj seje rodil v Kölnu v Nemčiji, umrl pa v Parizu. Žal največjega uspeha ni dočakal, ker gaje doletela smrt še pred krstno uprizoritvijo Hof-manovih pripovedk. Offenbach je nekoč na nekem plesu v Parizu opazoval kot pre-kla visokega in suhega mladeniča, kije prosil veliko, močno debeluško za ples. Ko so ga glasbeniki vprašali, kaj naj zaigrajo, je odgovoril: "Nekaj za flavto in veliki boben." Gustav Pire Gustav Pire je bil agronom, publicist in organizator kmetijstva, ki ima veliko zaslug za gospodarski razvoj slovenskega podeželja. Rodil seje 20. junija 1859 v Škofji Loki. Študij je končal na višjih kmetijskih šolah v Lednicah na Češkem in Žilini na Slovaškem. Služboval je najprej na vinarski in sadjarski šoli na Slapu blizu Vipave, leta 1884 je postal tajnik in leta 1900 ravnatelj Kranjske kmetijske družbe. Leta 1921 je bil izvoljen za predsednika Kmetijske družbe za Slovenijo. Leta 1884je ustanovil in do 1917 urejal družbino glasilo Kmetovalec, od 1884 do 1893 je bil tudi urednik Novic. Prizadeval si je predvsem za razvoj ter gospodarski in politični pomen Kranjske kmetijske družbe, ki je v njegovem času imela okoli 10.000 članov in 60 podružnic. Bil je tudi glavni organizator živinorejskih in mlekarskih zadrug. Do prve sve- od 20. 6. do 27. 6. tovne vojne je vodil obnovo vinogradov ter uvajal evropske vinske in sadne sorte. Slovenci v italijanskem parlamentu Slovensko-hrvaški poslanci so 21. junija 1921 prvič nastopili v italijanskem parlamentu. Predložili so naslednjo programsko izjavo: "Rapalsko pogodbo so Slovenci in Hrvati v Julijski krajini sprejeli z rezervo, ker je bila sklenjena brez njih, vendar so bili pripravljeni sprejeti vse posledice svojega izjemnega položaja, ki izvira iz dejstva, da pripadajo jugoslovanskemu narodu in obenem italijanski državi. Kakor imajo pravico zahtevati zase najzves-tejšo skrb in najbolj globoko spoštovanje do vsega, kar zadeva njihovo narodno zavest, tako prevzemajo tudi vse obveznosti, ki jih nalagajo zakoni, ki izvirajo iz samega državnega sožitja... Jugosloveni, ki so postali italijanski državljani, morejo in hočejo biti most za popolno spravo med Jugoslavijo in Italijo, postati utegnejo tisto duhovno gonilo, ki bo na tej zemlji oživilo čut višje človeške vzajemnosti." Italijanski zunanji minister Carlo Sforza in kralj Viktor Emanuel П1. sta že pred tem obljubila drugorodni narodni skupnosti spoštovanje njenih tradicij in kulture. Slovenski poslanci so do leta 1923 vložili 92 interpelacij ter več resolucij in nastopnih izjav v zvezi z varstvom pravic narodne manjšine. Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pis-ma bralcev objav- DEMOKRACIJA Ijamo v skladu z ■ """ načelom profesi- ^jf ^ onalne novinarske ' - l , f • -etike, katere na- tk'^gwf \ 11% men je služiti inte- pl * У^ЈУП resom javnosti ne , 1 glede na politično, [ ™ 1 svetovnonazorsko ali kakršno koli 3£л==Л i 2Г L.---— drugo prepričanje. f i...... Ђ mu je sell Zagovarjanje zločincev Dne 2. junija 2005 sem se ob gledanju oziroma poslušanju oddaje Trenja zgrozila, kako so nekateri zagovarjali Ribičiča in Tita, krvnika vseh časov, češ da je M. R. že star. Kako so se pa partizani ozirali na stare ljudi in nedolžne otroke? Če je res vse pozabil, naj si kupi knjigo Otok brez milosti. Sama sem jo in zona me oblije, ko pomislim, da so bili partizani takšne zverine. V oddajo so poklicali celo Kučana, ki je seveda vse zanikal s pripombo, da je bil Ribičič pošten človek. Seveda, s Sta-novnikom si naj kar v roke sežeta. Se vedno obiskujejo spominska znamenja in lažejo ljudem, zgodovino prirejajo po svoje, zraven pa prejemajo bajne pokojnine. V tej knjigi piše, daje bil Auschwitz letovišče proti Golemu otoku; tja bi bilo dobro poslati vse te tovariše, pa še staro vlado zraven, da bi občutili trpljenje, kakršnega so prestajali tamkajšnji zaporniki. Kaj dobrega pa je storil Kučan za nas in kaj vsa liberalna vlada? Vse so uničili, zdaj pa se sprenevedajo in udrihajo po novi vladi, Kučan prejema visoko pokojnino z vsemi privilegiji, vse na račun davkoplačevalcev. Sindikalist Semolič se tudi hvali, kako podpira delavstvo, a mu gre le za lasten žep, saj deluje pod okriljem komunističnega klana, zraven pa dobiva visoko plačo, za delavstvo pa mu je toliko kot za lanski sneg. Včeraj sem slišala, da je dobil novinar Dela odlikovanje. Menim, da si novinarji tega časnika, Nedeljskega in podobni ne zaslužijo nagrad, saj s svojim pisanjem v glavnem le zavajajo naivne Slovence; enako TV. Res bi bil čas, da se v naših medijih nekaj spremeni. Želim le, da bi ljudje spoznavali takšno zavajanje, saj bi skorajda lahko rekla, dajkolikor-krat kateri od liberalcev odpre usta, tolikokrat ne govori resnice. Kako kritizirajo di|. Bajuka, ki mora popravljati zaprav-ljivost prejšnje vlade. Pred kratkim sem posljišala pogovor novinarja Ambroži-ča z J. Stanovnikom. Am-brožič je vsevedj Stanov-nik je pa tako in tako stari partijec. Vse bi mprala doleteti pravična kazen, krivice bi morale biti popravljene, ukradeno pa vrnjeno lastnikom. Novi vladi želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Angela Ošlaj, Križevci pri Ljutomeru Javni protest V imenu na tisoče pomorjenih, v imenu vseh preživelih in v svojem imenu najostreje protestiram proti nizkotni žalitvi in norčevanju iz zu-najsodno pomorjenih v letu 1945, ki jih je dalo pobiti vodstvo I KPS, kakršno uprizarja karikatura na prvi strani časnika Dnevnik 6. 6. 2005, moralno odgovoren za objavo pa je odgovorni urednik g. Miran Lesjak. Karikatura uprizarja gozd, v ozadju je krščanski simbol križ, v ospredju pa goreče sveče. Na desni je zaskrbljen škof s škofovsko palico v roki, na levi pa plešast upognjen civilist z vencem v roki, nad katerim visi napis "Domobrancem". Seveda je resnica, kakršna je Juriju seveda tuja, naslednja: na žalni kome-moraciji ob 60. obletnici komunističnih pobojev, v katerih je bil ubit tudi moj oče, ki pa sploh nisem poznal in za katerega sem po lastnih j-aziskavah vse do Beograda ugotovil, da ni bil nikoli vojak, je vladni predstavnik dr. Andrej Bajuk prvič v inlienu vlade RS v navzočnosti častnega voda Slovenske vojske položil venec z napisom V SPOMIN - VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE. To je resnica, vse drugo so laž, podtikanja in žalitve tako za po-morjene kot za nas, živeče svojce. Tako je tudi to nesporni dokaz določenih dežurnih, da želijo s takimi in podobnimi nemoralnimi de- janji še danes premišljeno nadaljevati s podpihovanjem nestrpnosti in sejati mržnjo med ljudi, kar je nedopustno tudi po naši zakonodaji, če že ne gre za moralno odgovornost odgovornega urednika. Vsakršna drugačna interpretacija je golo sprenevedanje in ne opravičuje karikature. Prizadeti pričakujemo le javno opravičilo, kolikor pa vodstvo časnika tega ne zmore, bomo prisiljeni zaščititi pietetno žalitev do pomorjenih na pristojni sodni instituciji. Milan Muhič, Ambrus Ali obžalovanja res nikoli ne bo? Čeprav so v slovenskem prostoru skoraj vsi mediji še vedno naklonjeni nekdanjemu komunističnemu projektu, pa izjemoma občasno objavljajo (za kamuflažo?) tudi mišljenja in mnenja nasprotnikov totalitarnih režimov. Vsekakor je zelo zanimiv intervju hrvaškega kulturnega časnika Gordogan s profesorico za zgodovino z Univerze v Mariboru gospo Jero Vodušek Static (Večer, 5. 5.2005) o temi "Kako so očistili Jugoslavijo". Se kako resnična je trditev gospe profesorice, da se veliko govori o pojavu neonacizma in neo-fašizma, nikjer pa ne omenjajo neosta-linizma, kot da bi bil slednji manj zločinski. Nadalje omenja tudi množične zunajsodne poboje med drugo svetovno vojno in po njej; čeprav število žrtev še ni znano (po oceni demografa Vladimitja Žerjavica okoli 40.000 Slovencev), pa bi vse žrtve morale imeti "ime in grob". Prepričana je, daje neo-stalinizem še živ, čeprav poskuša vse, kar je negativnega v času vladanja komunistov okarakterizirati kot antifa-šizem. Prav ima tudi novinarka Večera Vanessa Čoki (Večer, 26. 4.2005) v članku "Zdaj ali nikoli", ko pravi, da šestdeset let od konca druge svetovne vojne pietete do človekove smrti ni. Govori tudi o trgovini v zvezi z napisi na grobovih zunajsodno pobitih žrtev revolucionarnega nasilja, ker izvajalci pač ne želijo biti razkrinkani. Res je žalostno, da za te zločine doslej še nihče ni odgovarjal, čeprav ne zastarajo in bi nekateri še živeči "udeleženci" lahko marsikaj povedali, a jim odpoveduje spomin ... Čoklova tudi pravilno ugotavlja, da je bil upor proti okupatorju komunistično privatiziran in da je "kolateralna" cena za povojni totalitarizem bila strašna, ko je šel Slovenec na Slovenca in je zato tragedija še veliko bolj morilska kot narodnoosvobodilni boj z okupatorjem. Na koncu novinarka omenja še žalostno dejstvo, da še niti po šestdesetih letih ni časa za priznanje zločinskih napak in za obžalovanje in ga tudi nikoli ne bo. Tako ostaja Slovenija kljub novi vladi, na katero pa letijo ogromne količine puščic strupa s strani "demokratične" opozicije, "pluralnega" tiska in "neodvisne" RTV, edina država nekdanjega vzhodnega bloka, ki še ni obsodila komunistične diktature. Za konec ne smem pozabiti omeniti, kako dobro je "kulturni" partizanski pesnik Matej Bor opisal komunistični raj: "Naš bog so rop, požig, umor!" (Da ne bo pomote- rop z malo začetnico!) Roman Kralj, Maribor Vsi Slovenci namreč nismo morilci Tako je zapisala pod naslov "Magna Charta Libertatum" spoštovana gospa Vida Petrovčič v stolpec NA PREPIHU 5. maja 2005 v Družini. Po šestih desetietjih bomo torej le izvedeli, kdo so tisti, pa čeprav jih je že veliko pod rušo. Toda nekaj je še živih. Biti komunist danes ni več moderno, saj so se pred nedavnim spet preimenovali - iz ZLSD v SD! Toda moj pokojni oče, ki je preživel prvo svetovno vojno v Karpatih in imel zatem opravka s komunistično oblastjo (obvezna oddaja, nacionalizacija zemlje - zemljiški maksimum), si je izbral tole geslo: če si komunist, si ropar, če pa nisi komunist, ne moreš biti ropar; in to že leta 1953! Ko so se potem deset let kombi- natoiji mučili s to ukradeno zemljo (kraj brez ceste), pride nekega dne nekdo iz kombinata vprašat, ali odkupimo zemljo nazaj, sicer jo bodo prodali drugim. Bilo je leto 1964, star sem bil 35 let, malo pred tem sem se poročil in z ženo sva prevzela posestvo; da taki potrebujejo denar, ni treba posebej razlagati. Tristo tisoč sva morala takoj plačati (za našo zemljo!), ki leži dvajset korakov pod našo domačijo. Pa naj razume, kdor more, s čim vse se je ukvarjal ta zločinski komunizem. Alojzij Sibal, Ponikva Odgovor na poziv Društva civilnih invalidov vojn Slovenije Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije mi je poslalo poziv, naj v svojem imenu izrazim "ogorčenje, nedopustno ravnanje ..." do spremembe zakona o vojnih invalidih, pri čemer mi ponujajo svojo pomoč in so me pripravljeni v ta namen tudi obiskati. Pismu naj dodam, tako pišejo, tudi svojo zgodbo, vse skupaj pa pošljem ministru Drobniču, predsedniku vlade Janezu Janši, predsedniku DZ Cukjatiju in medijem. Leta 1943, ko sem bil star 16 let, me je po vračanju z dela na polju zadela krogla italijanskega vojaka in od tedaj dalje sem paraplegik. Po vojni je moja mati veliko let moledovala pri občinskih oblastnikih in vplivnežih, da je isprosila zame malenkostno občinsko podporo. Skozi leta, ko so se spreminjali republiški zakoni, je počasi naraščala tudi podpora in bila leta 1978 izenačena s prejemki vojnih invalidov. Moji današnji prejemki znašajo nekaj manj kot 500.000 tolarjev. Živim med prijaznim osebjem v Domu starejših občanov Grosuplje in sem zadovoljen. Življenje v tem domu me RADIO rt radboortno qdDsw = steč®® = reös 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovence gorice Tij omMivs 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, tac 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® [odiMSg.si, INTERNET STRAH: www.iadiiHSä.si stane 160.000 tolarjev na mesec, za svoje priboljške in druge potrebe porabim približno 20.000 tolarjev, vse drugo so moji mesečni prihranki, ki znašajo približno 300.000 tolarjev. Sorodnikom, kot so bratje, nečaki in nečakinje, ne podarjam nič. Tudi avtomobilov nisem nikomur kupoval. Kje je torej denar, star sem vendar 78 let? To, kar bom zapisal, namenjam svojim dragim sotrpinom invalidom in vsem, ki jim država namenja toliko denarja kot meni. Naj mi bo oproščena moja neskromnost! Moj zaklad je onstran tega življenja. Tam so moji prihranki, varni pred molji in rjo. Vse sem namreč razdal in še razdajam v humanitarne namene: mi-sijoni, Cerkev, Karitas in mnogi posamezniki. In če vprašate, kako se pri tem počutim, vam povem, da dobro in da se veselim življenja, pa čeprav me štirikrat na dan obračajo, menjavajo plenice, in da se zelo trudim, da bi si življenje za čim več let podaljšal, če je to Bogu po volji, čeprav sem že 62 let v postelji. Torej, dragi funkcionarji v društvu civilnih invalidov, napisal sem svojo zgodbo. Namesto ogorčenja izražam strinjanje z novim zakonom za zmanjšanje naših prejemkov in podpiram vlado pri vseh odločitvah, ki so mojemu dragemu slovenskemu narodu v prid. Resnično se mi ne zdi prav, da imamo oziroma dobimo nekateri toliko denarja, mnogi ljudje pa se komaj prebijajo iz meseca v mesec in hodijo na Karitas po pakete s hrano in oblačila, prosijo pa tudi za denar za plačilo položnic. Borcem, ki se imajo za borce NOB, borcem za enakopravnost torej, pa pravim: v šestdesetih letih ste se pa menda že naužili slave zmagovalcev, privilegijev, časti in oblasti ter spomenikov in proslav ob njih. Predlagam vam: vsaj zdaj, proti koncu življenja, ko je že skoraj vse za nami, se odredmo delu denarja in pomagajmo svoji državi, za katero ste se tudi bojevali, da bo laže pomagala najbolj socialno ogroženim slojem! Anton Rozman, Grosuplje Jež izgublja živce Kdor bo prebral naslov, bo nedvomno pomislil na basen. Pa ni basen. Lahko bi tudi bila, ker si Boris Jež domišlja, da je med slovensko časnikarsko favno najpametnejši in najbolj strokoven in lahko ironizira s skisa-nimi argumenti vse, kar je pač inova-tivnega v novi strategiji vlade, ki ni po okusu ustaljenih trendov "tekovinske-ga novinarstva". Tak je njegov komentar v Nedelu 29. 5.2005. V Grimsovem informiranju udeležencev zasedanja Nata, da smo imeli tudi v Sloveniji koncentracijska taborišča, ni po mojem mnenju nič tako posebnega ali spornega, da bi moral "vrhunski" časnikar pomilovalno komentirati. Spomni naj se, kako je tov. Kučan ob vsaki priložnosti po Evropi trosil pravljice o NOB in kolaboraciji, pa niti en časnikar v Sloveniji ni imel pripomb, RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz čeprav Evropejci o argumentu niso povpraševali, nekateri so se celo zgražali. To me sicer v komentarju še najmanj moti. Zasedanje Nata se je nadaljevalo. Toda Slovenci, ki smo tu 365 dni na leto, moramo hočeš nočeš poslušati oz. brati tudi razne Ježe, Lorencije pa Repovže in celo armado drugih, zvestih tradicijam "tekovin". "Kufer" je do vrha poln veleumnih komentarjev. Tovariš Jež! Jaz se pa nič ne čudim glede strokovnosti določenih elementov prejšnje zasedbe, ki jih ne bom poimensko imenoval, pa ne ker bi se jih bal imenovati, le malo korektnosti mora biti, ko je že argumentacija dokaj plitva, če se zgledujem po vaši. Kot zamejskega Slovenca me pa moti in žali (in pri tem ne izgubljam živcev) vaša poceni ironija na račun g. Pukšiča. Vam nedvomno ni bilo treba hoditi na Ponte rosso, saj so vam drugi prinesli to, kar se v socializmu ni dobilo. Nedvomno ste hodili na izlete tudi v Rezijo in Kanalsko dolino, zato jih turistično dobro poznate. Pri g. F. Pukšiču, kolikor sem imel priložnost pogovarjati se z njim, se mi ni zdelo, da bi ne poznal zamejske problematike, vsaj v tistih okvirih, ki so za zamejce pomembni. Videti je, da se je krepko lotil dela, tudi v duhu zakona za zamejce in Slovence po svetu, česar v prejšnjih vladah in v preteklosti ni bilo zaznati. Čas je, da se začne zamejstvo obravnavati bistveno drugače kot v nedavni preteklosti. Mene bi ob živce spravili taki "strokovnjaki", kot so bili v času enoumja, ki so imeli škarje in platno v rokah pri usmerjanju politike do zamejstva in njegovih "komponent". Ker so to bili "strokovnjaki" posebnega ideološkega tipa, so nam, zamejcem, precej zagrenili življenje in nas tudi neposredno bankrotirali, čeprav takrat vi niste opozarjali... da ne bo škode... Nastala pa je zelo velika škoda, in to na račun manjšine. Ali ste takrat kritizirali "strokovnost" akterjev, pooblaščenih s strani slovenskih voditeljev, ki so dirigirali enotirno zamejsko življenje ter razdvajali in razpršili zamejce po ideološkem ključu, da še danes niso enotni? Nisem zasledil vašega posmeha "strokovnemu bankrotu" Tržaške kreditne banke, da ne govorim o Saftiju z ozadjem tov. Kučana in beograjskega Genexa. Upam, da boste kako pikro izrekli tudi o ustanovitvi novega Saf-tija, ki se prav te dni postavlja na noge (voxpopuli). Botruje mu nedvomno "strokovnost" Foruma 21, da bi prekrižala načrte novi strategiji slovenske vlade. Ti "strokovnjaki", pokorni direktivam foruma, proti kateremu se vi ne boste opredelili, verjemite mi, se požvižgajo na Rezijo, na Kanalsko dolino in probleme Slovencev v diaspo-ri. Spet bodo ideološko spletkarili in ustvarjali finančne zavode in banke, ki bodo "moralnopolitično neoporečni" v pripravi vnovičnih bankrotov na škodo Slovencev v zamejstvu in v zadovoljstvo italijanskih antagonistov. Upam le, da jim naše manjšinske organizacije ne bodo več nasedale. Imate prav, ko pravite, da naša mala država potrebuje čvrsto držo in čim več pametnih ljudi, pa ne takih, kot ste jih vi in vaši apologeti enoumja podpirali v dokazanih skrivenčenih enostrankarskih ideoloških hrbtenicah. Da, g. Janša ima še vedno možnost, da iz naše slabe zgodbe naredi vsekakor boljšo, ker je pošten in ni zapravljiv ne lažniv. Kar pa se gorečnežev "tipa tretjega rajha" tiče, smo jih imeli priložnost občudovati 60 let, kako so nas zanesljivo pehali navzdol. Zgodovina je tudi nam ponudila vrsto majhnih in velikih ljudi, a Slovenija ni pazila na to, da bi bili tudi "veliki" v svoji telesni majhnosti in velikosti. Na žalost je bil marsikdo, ki je nekaj pomenil, pritlikavec, četudi telesno visok - in obratno. Pavel Ferluga, predsednik komisije za zamejce in Slovence po svetu pri strokovnem svetu SDS Sporna nagrajenka (1) V 24. številki Demokracije ste na 66. strani objavili članek pod naslovom Sporna nagrajenka. Vaše navedbe o tem, "kaj je mogoče v zadnjih dneh slišati", ne držijo. Anonimnost vašega spisa in nena-vajanje vira informacije napeljujeta na misel, da je članek najverjetneje nastal kar na ministrstvu za šolstvo in šport, ki mu gre kritično poročanje Mladine o odločitvah ministra Milana Zvera očitno v nos. Z ministrstva v zadnjem času dobivamo površne in na pol pismene listine (Mladina, št. 24., 22.) in ta "slog" je mogoče prepoznati tudi v članku v Demokraciji, kjer je moj priimek dvakrat zapisan pravilno, dvakrat pa napačno. Ksenija Hahonina, Mladina Zakaj ob nedeljah zaprte trgovine? Skoraj ni dneva, da ne bi b ilo v časnikih člankov, v katerih posamezniki nasprotujejo dela prostim dnem ob nedeljah v trgovinah. Naj ten i piscem povem, da so v manjšini, saj smo civilizirani državljani na referendumu izglasovali, naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Slovenski trgovski lobi je z zvijačo uspel na ustavnem sodišču, daje odprtje trgovin podaljšalo za eno leto. Seveda se temu ne moremo čuditi, saj so člani US še iz totalitarnih časov, ko nedelje niso nič pomenile. Referendum je torej določil, naj bodo trgovine ob nedeljah ZAPRTE, referendum pa je, kot vemo, najvišji zakonodajni sklep, ki velja za vso Slovenijo. Manjšina se bo pač morala sprijazniti s tem, da je v evropski civilizirani družbi drugače kot na Batt^anu. V enem izmed člankov v Večeru j e direktor Turističnega zavoda Maribor gospod Razdevšek izjavil, da bi zaprte trgovine ob nedeljah okrnile turizem. So mar odprte trgovine ob nedeljah turizem? Turizem je urejeno okolje, prijazen gostinski lokal, kmečki turizem, obdelana zemlja in urejena infrastruktura okoli Maribora, mesto brez grafitov na vsaki stavbi, mesto brez plakatov na zaprtih trgovinah. Samo poglejte nekdanje vzorno urejene kmečke dvorce okoli Maribora, kako propadajo, ker nimajo lastnika. Tod mimo vodi vinska cesta. Ali bodo turisti zahajali v tako neurejeno okolje? Pred leti sem bil na romanju v Italiji. V Rimu ob nedeljah nisi mogel kupiti pomaranč. Popeljali smo se do Pompejev, kjer pridelujejo pomaran- Sproščenost in zadržanost Ti dve lastnosti sta najopaznejši pri govorcih. Nekdo, ki govori iz svojega notranjega prepričanja, se izraža sproščeno, razumljivo in dojemljivo. Ne boji se, da bi povedal to, kar misli, pa čeprav ve, da marsikomu ne bo všeč. Govorec mora izpričati to, za kar meni, da je resnica, pa čeprav dolga leta zamolčana in ponarejena. Nastopi premierja Janeza Janše, pa naj bodo to javni govori ali pa tiskovne konference, so vedno izraz njegovega prepričanja. Iz njegovih javnih govorov in odgovorov na novinarska vprašanja je vidno predvsem dejstvo, da govori o stvareh, ki jih pozna, in se ne boji kritik. Za takšno držo je potreben trden značaj, in ker je bil že od svojih prvih javnih nastopov deležen političnih represalij in zahrbtnih nasprotovanj, je njegovo ravnanje premočrtno. Na vprašanje glede izjave tiskovnega predstavnika vlade Jerneja Pavlina v zvezi z Mladino je odgovoril tako, kot misli, pa ne le on sam, temveč mnogi Slovenci. Osebno se s priporočilom Jerneja Pavlina glede "dirty" tednika Mladine v celoti strinjam. Kdor ima priložnost prelistati le nekaj naslovnic ali člankov Mladine, predvsem njenega urednika Janija Severja še pred Depalo vasjo in vse do danes, lahko ugotovi samo eno, to je popolno ponarejanje resnice, norčevanje in laganje. Da ne govorimo o najbolj grobih kršitvah temeljne etike, kot je bila naslovnica z brezjansko Marijo s podgano in vse, kjer so bili tako politiki kot cerkveni dostojanstveniki podlo žaljeni. Uredniku Mladine J. Severju resnica in dejstva ne pomenijo nič, njemu je glavni perpetuum cilj dis-kreditacija vseh, ki določenim veličanstvom niso všeč. Komunicirati s takim človekom je čista izguba časa in časti. Menim, da si Jani Sever ne zasluži kaj več besed. V soboto, 11. junija, je bila v Parku spomina na Teharjah državna žalna slovesnost ob 60. obletnici tamkajšnjih mučenj, poniževanj in pomorov ne le tako imenovanih kolaborantov, temveč celih družin, tudi otrok. Govornik je bil predsednik države dr. Janez Drnovšek. Svoj govor je bral, in če vemo, da sta njegova svetovalca Maks Lavrinc in Ivo Vajgl, je bila vsebina, čeprav tudi na trenutke čustvena in resnična, obarvana z mislimi, ki tam, na kraju množičnega trpinčenja in smrti, ne bi smela biti izgovorjena. Reči, da je bil komunizem tudi dobra stvar, ker je želel izboljšati življenjske razmere, je bilo predsednikovo "darilo" komunističnim revolucionarjem, ker navadni borci, ki so zmrzovali in stradali, o "boljšem" komunizmu niso vedeli prav nič. Zaradi vsega tega je bil predsednikov govor zadržan in tudi krivičen. Že medvojni, še bolj pa povojni poboji in umori so bili samo maščevanje in užitek slovenskim in jugoslovanskim voditeljem revolucije. Večina je že mrtva, živi pa uživajo vse privilegije in zagrizeno zaščito. Se upanje na boljše življenje in prihodnost mlajših generacij lahko gradi na laži in truplih tisočerih naših bratov in sestra, pomorjenih in zmetanih v brezna in rudniške jaške, ki nikoli ne bodo imeli dostojnega groba? Koliko je bilo med temi pomorjenimi "kolaborantov"? To je edina beseda, ki jo poznajo morilci in s katero opravičujejo svoja zločinska dejanja. Nobene besede pa o večletni kolaboraciji svetovnega komunizma z nemškim nacizmom. In če Hitler ne bi potreboval nafte in se zato usmeril na sovjetski Baku, do kdaj bi še trajala? O tem bo morala spregovoriti neustrahovana, poštena zgodovina. Marija Vodišek če, in jih tam kupili. V Italiji je prepovedano kajenje v gostinskih lokalih, pa imajo kljub temu veliko turistov. Dokler bodo pri nas na vodilnih mestih ljudje, ki nimajo posluha za civilizirano in večstoletno tradicijo, ki je v skladu z moralnimi normami, tako dolgo ne bo pravega reda. Samo malo poglejmo prek meja! Vsi objek- ti so vzorno vzdrževani, kmečki turizem na višku, ljudje prijazni. Pri nas najlepše vinogradniške lege okoli Maribora zarašča gozd, ceste so neurejene, ob nedeljah ropotajo traktorji, "fu-šarji" zidajo hiše, vrtičkarji obdelujejo svoje vrtove. Gospod Razdevšek, ali vse navedeno ne moti turizma? Alojz Senekovič, Maribor Cas za ženske Magistra ekonomije Darinka Miklavčič je postala nova generalna direktorica Kliničnega centra Ljubljana. Na seji sveta KC je zanjo glasovalo sedem članov sveta od desetih. Svet sicer šteje 11 članov, vendar Valentin Sojar ni glasoval, ker je tudi sam kandidiral za to mesto. Miklavčičeva, ki se bo z imenovanjem na to funkcijo poslovila z mesta pomočnice direktorja Krke, je v poslovnih krogih znana kot uspešna menedžerka z dolgoletnimi vodstvenimi izkušnjami. Že pred glasovanjem je veljala za favoritinjo, njeno izvolitev pa naj bi bil podpiral tudi minister za zdravje Andrej Bručan. Zanimivo je, da Miklavčičeva ne prihaja iz stroke, ki pozna notranje delovanje KC, a glede na to, da so do sedaj ustanovo vedno vodili "notranji" strokovnjaki, je morda bolje, da poskusi KC na noge postaviti nekdo, ki ni tako obremenjen z njegovo notranjo sestavo. Pred kratkim imenovana strokovna direktorica prof. dr. Aleksandra Markovič-Predan, dr. med., je že izrazila zadovoljstvo ob imenovanju nove direktorice in hkrati upa na dobro sodelovanje med stroko in menedžmentom. Čas je torej, da se na vrhu največje zdravstvene ustanove pri nas dokažejo ženske. Mokrovič izgubil boj s Petanom Zaradi domnevnih nepravilnosti pri nakupu Delikatese je bil krivdno razrešen Borut Mokrovič, prvi mož Term Čatež. Razlog za razrešitev naj bi bile nepravilnosti pri nakupu ljubljanskega podjetja Delikatesa, ki je v večinski lasti Term od leta 2001. Nadzorni svet je ugotovil, da je pri poslu prišlo do oškodovanja. Mokrovičevo podjetje M-Invest naj bi bilo najprej kupilo 35-odstotni delež Delikatese, nato pa ga po precej višji ceni prodalo Termam Čatež. V preprodajo naj bi bilo vpleteno tudi podjetje Val-Invest iz Ljubljane. Direktor Delikatese je bil Mokrovičev sin. Kljub vsemu pa Mokroviču ne moremo očitati, daje družbo finančno slabo vodil; Terme Čatež so ena najboljših slovenskih turističnih družb. Iz zakotnih toplic blizu hrvaške meje je Mokrovič ustvaril sodoben turistični center. Kupil je tudi marino v Luciji, poleg tega pa končuje graditev termalnega centra v Sarajevu. Dejanski razlog za odstavitev so bila verjetno predvsem nesoglasja z Bojanom Petanom, ki prek DZS obvladuje Terme Čatež. Na položaj Mokrovičevega namestnika je nadzorni svet imenoval Gorana Brankoviča, dozdajšnjega člana nadzornega sveta. Dostavljavec pištol Ena izmed slovenskih rumenih revij je pred kratkim objavila fotografije poslancev SNS s pištolami v rokah. Fotografije glede na to, da takšno ali drugačno orožje v rokah vodilnih SNS ni nič novega, ne bi zbudile tolikšne pozornosti, če ne bi obstajal sum, da je ena od njih nastala v državnem zboru. Ko so mediji raziskovali zadevo, se je pokazalo, naj bi bil pištolo v državni zbor prinesel strankin poslanec Bogdan Barovič. Slednji tega sprva sploh ni zanikal, saj naj ne bi bil vedel, da se v državni zbor ne sme nositi orožja, pozneje, ko je predsednik državnega zbora o dogodku obvestil policijo, pa je vse zanikal in začel zatrjevati, da fotografija ni nastala v državnem zboru. Zdaj bo zanimivo slišati, kako bo Barovič policistom pojasnil, zakaj je sprva potrdil, da je pištolo prinesel v državni zbor, naslednji dan pa vse zanikal. Najverjetneje bomo slišali še eno neprepričljivo pojasnilo, kar je za SNS običajno. Potem ko je tiskovni predstavnik vlade Jernej Pavlin zaradi "nesrečnega navodila", v katerem je vse tiskovne predstavnike ministrstev pozval, naj ne komunicirajo s tednikom Mladina oziroma naj komunikacijo omejijo na minimum, pred nedavnim odstopil s tega položaja, ga je pretekli konec tedna čakalo veliko prijetnejše opravilo. V soboto se je namreč v Stražišču pri Kranju poročil z Janjo Hafner. Poroka, na kateri se je zbralo skoraj 90 svatov, se je začela s civilnim obredom in nadaljevala s cerkvenim v tamkajšnji cerkvi sv. Martina, nato pa seje slavje nadaljevalo na romantičnem pikniku, ki je potekal v soju bakel in sveč. Kot se za dogodek spodobi, dobrega razpoloženja in sproščenosti ni manjkalo, kar dokazuje tudi to, da se je piknik ob pomoči pristnega primorskega vina in točenega piva zavlekel pozno v noč. Mlada zakonca sta na najboljši način potrdila, da koalicija Slovenija (SDS in NSi) dobro deluje tudi na zasebni ravni. Jernej, diplomirani politolog, je član NSi in predsednik njenega podmladka Mlade Slovenije, njegova žena Janja pa je tiskovna predstavnica Slovenske demokratske stranke. RADICi ZELENI VAL 93.1 & 97.G Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o.. Spodnja Slivnica 1Б, 1290 Grosuplje Nova obzorja d.o.o. Komenskega 11 1000 Ljubljana SVOBODO IN . RDEČO ZVEZDO 6.200,00 SIT IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od svojega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik 519 strani 5.000,00 SIT OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodanih več kot 17.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 309 strani 2.200,00 SIT 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja Avtor: Milan Zver 125 strani 2.200,00 SIT MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot Avtor: Tone Kuntner 72 strani 2.200,00 SIT PREMIKI Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 Prodanih več kot 61.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 363 strani 2.200,00 SIT PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti Avtor: Milan Zver in drugi 155 strani 3.000,00 SIT MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. Avtor: Jože Dežman 336 strani Pučnikova znanstvi in politična misel 6.510,00 SIT > o Q 'a> Knjige lahko naročite na telefonski številki 01/ 43 45 463 ali preko elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net k n j igarna Demokracija Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobiteiov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij