GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA - LETO VII - ŠTEVILKA 2 - FEBRUAR 1965 Nekaj glavnih ugotovitev iz poslovnega poročila 12. februarja je centralni delavski svet obravnaval zaključni račun in poslovno poročilo za leto 1964. Oba materiala je potrdil. Ker smo že v zadnji številki Glasu Saturnusa pisali o finančnih rezultatih poslovanja v preteklem letu, se bomo tokrat posvetili proizvodnji in problemom, ki so jo spremljali. Lanska proizvodnja je bila za 30% večja od proizvodnje v letu 1963. Čeprav smo precej povečali obseg proizvodnje, pa kljub temu nismo izpolnili planskih nalog. Težinsko smo zaostali za predvidevanji za 5 % in vrednostno za 2 %. Lani smo torej predelali 8833,7 tone surovin in drugih materialov, s čimer smo ustvarili 7,884.200.000 dinarjev. Čeprav plana nismo v celoti izpolnili, so lanski uspehi precejšnji, saj je obrat tehničnih predmetov povečal proizvodnjo za 46 %, obrati embalaže pa za 27%. Težave, ki so spremljale delo v lanskem letu, so nastajale zaradi pomanjkanja surovin in sestavnih delov. Največji izpad proizvodnje je nastal, ker smo v obrat Zalog prepozno dobili novo avtomatsko linijo. Prispela je šele januarja meseca, brezhibno pa je začela obratovati v začetku drugega polletja. Z vztrajnim prizadevanjem vseh članov kolektiva smo uspeli nadoknaditi izgube, ki so samo zaradi zastoja avtomatske linije znašale približno 500 milijonov dinarjev. Meseca avgusta smo dosegli absolutni rekord v vrednosti proizvodnje. 822 milijonov dinarjev je plod najboljših rezultatov vseh ekonomskih enot. Njihovo delo je teklo usklajeno, razen tega je bil tudi sestav izdelkov ugoden. V OTP BORBA Z OZKIMI GRLI IN KOOPERANTI Analiza dela v OTP pokaže, da v precejšnjem številu izdelkov nismo dosegli plana. Tako smo npr. povečali proizvodnjo termičnih aparatov za 89 % od leta 1963, vendar je bilo tudi to premalo, da bi lahko izpolnili dano nalogo. Vzroki so predvsem objektivnega značaja, priznati pa moramo, da smo do teh izdelkov imeli precej mačehovski odnos. V proizvodnji delov za motorno in avtomobilsko industrijo smo malce zaostali. Skozi celo leto pa se je pojavljalo vprašanje ozkih grl. Sestdesettonska hidravlična stiskalnica v konicah ne more dohitevati hitrega tempa. S pomočjo kooperantov smo razbremenili brusilnico, v lakirnici smo uvedli tretjo izmeno, v montaži smo si pomagali z nadurami, je navedeno v poročilu o ukrepih, ki so jih sprejemali v OTP, da bi dosegli planirano proizvodnjo. O problemih, ki so nastajali pri nabavah surovin in polizdelkov pravi poročilo takole: »V letu 1963 smo imeli material zagotovljen za 36 % izdelkov, ki smo jih planirali za tekoči mesec. V prvem polletju 1964 je ta odstotek padel na 30 in v drugem polletju na 29. Razumljivo je, da v takem stanju že sama nabava materiala izključuje kvaliteten prevzem in pravilno načrtovanje proizvodnje. Vzporedno z večanjem proizvodnje se veča problem oskrbe z materialom. Zato mo. ramo letos izdelati temeljite analize, da bi odpravili vsaj subjektivne vzroke pri nabavljanju. SKUPNI REZULTATI EMBALAŽE ZELO DOBRI čeprav ekonomske enote v embalaži niso dosegle letnega plana, so njihovi rezultati vseeno zelo dobri, saj so uspele nadoknaditi občutne izgube iz prvega Polletja. Najboljše rezultate smo dosegli v proizvodnji ostale embalaže. Plan smo presegli za 212 % po količini. Rezultati v tej skupini bi bili še boljši, če malo pred koncem leta ne bi zmanjkala bela pločevina debeline 0.20 mm. Nič razveseljivi niso izpadi v proizvodnji alupo pokrovov in aluvi vijakov ter drugih izdelkov iz aluminijaste pločevine. Vzrok — pomanjkanje pločevine. V Nadaljevanje na naslednji strani K;: V' v 51 1 1 #§ I i I 51 m 51 i 1 i i I i 51 8 n i i i m 4i5 i m i 51 S El m m 51 51 i $ §š Preden se odločimo za odhod iz kolektiva, dobro premislimo! Prekinitev delovnega razmerja — fluktuacijo, povzročajo številni vzroki. Z zasledovanjem fluktuacije od 1.8. 1964 do 31.12. 1964 s pomočjo odhodnih pol smo prišli do zaključka, da se je mnogim vzrokom, na katere delavec reagira z odpovedjo, moč izogniti. S tem pa še ni rečeno, da vsem! Določenemu odstotku fluktuacije se ne more izogniti nobeno podjetje in ga ocenjujemo celo kot pozitivnega. Dotok sveže delovne sile prinaša s seboj samoiniciativnost, iznajdljivost, vedrino, z drugo besedo dinamiko, ki deluje pozitivno pri dviganju proizvodnje. Med neizbežne vzroke fluktuacije štejemo npr. smrt, vojaščino, upokojitev, spremembo bivališča in do neke meje tudi sezonsko fluktuacijo. Z zadnjo mislimo delavce, katere podjetje zaposluje v mesecih dopustov ali pa, ko se pojavijo v proizvodnji ozka grla. S planiranjem proizvodnje in dopustov bi se lahko izognili večjemu delu sezonske fluktuacije. Saj končno ni odveč vprašanje, koliko dejanske koristi imamo od delavca, ki se zaposli le za dva ali tri mesece, katerega osnovni motiv zaposlitve je višina plače, ne pa neko profesionalno zadovoljstvo, ki ga ustvarja delo. Stroški takega nadomeščanja so lahko občutno večji, če nimamo sreče pri izbiri, kajti zgodi se lahko, da se menja na enem delovnem mestu tudi več delavcev, preden uspemo dobiti pravega. Ni dvoma, da nas odstotek fluktuacije opozarja na trenutne razmere v podjetju. V podjetju, kjer delavci neprestano odpirajo in zapirajo vrata, prav gotovo nekaj ni v redu. Kje bi poiskali vzroke? Morda v slabi organizaciji dela, v premajhnem znanju, v nepravilno izbranem delovnem mestu itd. Res je, da bi s pazljivo izbiro delavcev na odgovarjajoča delovna mesta lahko zmanjšali odstotek fluktuacije, katero povzročajo nesposobni delavci. Velikokrat pa, žal, nimamo kaj Izbirati in nam je dobrodošlo vse, kar nam potrka na vrata. Morda bi naša razmiš- ljanja o problemu fluktuacije prenesli kar na satumu-ška tla. Kot smo že uvodoma dejali, smo proučevali fluktuacijo v našem podjetju v razdobju petih mesecev. V tem času je podjetje zapustilo 146 ljudi, od katerih jih je 55 izpolnilo odhodno polo. Odhodna pola vsebuje 25 vprašanj, s pomočjo katerih dobimo okvirno sliko stanja v podjetju. Odgovori so anonimni in služijo izključno v študijske namene kadrovski službi, katera želi odkriti in proučiti vzroke nezadovoljstva ter v skladu z danimi možnostmi tudi ukrepati za izboljšanje. Odhodna pola je sestavljena iz dveh tipov vprašanj. Izbirna vprašanja imajo že postavljene odgovore in oseba obkroži tistega, ki ji najbolj odgo- varja. Drugi tip vprašanj je odprt in oseba odgovarja nanje na podlagi lastnih izkušenj, ki jih ima pri določenem delu. Za nas so ta še posebno izanlmiva, ker iz teh odgovorov poberemo lahko marsikatero misel, opazko ali nasvet, do katerega je oseba prišla v delovnem procesu. Od 55 delavcev in uslužbencev, ki so zapustili naše podjetje in izpolnili odhodne pole, je bilo 34 žena. Njihova starost se giblje od 20 do 28 let. Torej razmeroma mlade delavke, ki so bile v tovarni zaposlene povprečno okrog enega leta. Večina žena je prezaposlenih in so zapustile delo zaradi otrok, bolezni ali oddaljenosti od tovarne. Nadaljevanje na 5. strani Huda nesreča zaradi neprevidnosti že precej časa so tekle priprave za okrevanje članov našega kolektiva. Obratna ambulanta, kadrovski sektor in ekonomske enote so opravili precej dela, da bi zbrali res najboljše delavce In delavke, ki zaradi napornega dela rabijo počitek. Za prvo skupino okrevancev, ki je odšla na okrevanje 1. marca, je bilo določenih 11 naših sodelavcev. V zgodnjih dopoldanskih Izolo je šofer opazil na na-urah se je zbralo 8, medtem sprotni strani osebni avto in ko so trije odpotovali že prej. Veselo razpoloženi so se pripeljali do Kopra. Po kratkem počitku so nadaljevali pot proti Strunjanu. Malo pred Preberi tudi ti! Trimesečna prizadevanja uspešna, str. 2 — Lakirnica prehaja v industrijsko proizvodnjo, str. 3 — Aktualna vprašanja — polemični odgovori, str. 4 — Apel brez haska — ali nabava po starih tirih, str. 5 — Standardni časi — skrite rezerve, str. 6 — Uvajalcem nove mode, str. 7 — Veselo zapojmo z elanom na plan, str. 8 ? tovornjak. Pa ga menda ne boš šel prehitevati, je dejal šofer avtobusa, ko je opazil, da je šofer tovornjaka zavil proti sredini ceste. Lej ga hudiča in že je strahovito počilo. Trčenje. Pogled okoli sebe, pogled na kup zmečkane pločevine in zdrobljenega stekla je bil grozovit, še grozovitejši pa je bil pogled na dve pravkar umrli osebi. Krivec nesreče je šofer tovornjaka, ki je nepremišljeno prehiteval osebni avto. V nesreči je zgubila življenje naša sodelavka DRAGICA HABULA iz obrata Zalog. Njenim najbližjim naše iskreno sožalje! (Obširnejše poročilo berite v naslednji številki) Nekaj glavnih ugotovitev iz poslovnega poročila Nadaljevanje s 1. strani , poročilu je navedeno, da je standardizacija vlečenih, obodnih in škatel za globin pogoj za večjo rentabilnost te proizvodnje. .. Zaradi velikega povečanja proizvodnje industrijske embalaže je izpadla embalaža za široko potrošnjo. Rezultat je le 88% — po količinah. Že znano ozko grlo v tiskarni je imelo velike težave spričo premajhnih zmogljivosti. Razen naročil se je povečala domača uporaba litografskih plošč, ker so naši kupci začeli prehajati na litografirane konzerve. Da bi malo ublažili težave, so v tiskarni uvedli tretjo izmeno in stalno delo ob nedeljah in celo praznikih. Kontrolna služba embalaže je povečala število kontrolnih pregledov, vendar bo treba laboratorij v Saturnusu razširiti in ga opremiti z novimi kontrolnimi pripomočki. Novi laboratorij v Zalogu je opravičil svoj obstoj. Če hočemo povečati število pregledov, moramo razmišljati o kadrovski in organizacijski krepitvi. To stališče opravičuje dejstvo, da je reklamacij znatno manj in da je kakovost posameznih faz dela že zelo dobra. RAZVOJ Z DELAVNICAMI ŠE NE SLEDI POTREBAM ZA OSVAJANJE IZDELKOV Lansko leto so v tej EE izdelali skupno 380 novih orodij, kar je nekaj manj kot leta 1963. Res je, da jih je manj po številu, so pa zato precej zahtevnejša. Za njihovo izdelavo je treba več dela in časa. Za proizvodnjo embalaže so osvojili gostinski pladenj, konzervno škatlo 0 230, več škatel za široko potrošnjo, Aluvi vijaike im kronske zamaške. Rekonstruirali so garniture kuhinjskih škatel. Za OTP pa so osvojili svetilke za Fiat 1300 in kuhalnik Mojco. 1 ¥1 m šp p $ * p 1 * * * p p p p p §| m m 61 LANI V ZNAMENJU INVESTICIJSKE ŠTEDNJE Program investicijske Izgradnje je bil izdelan na osnovi sedemletnega perspektivnega plana in proizvodnega plana za lansko leto. Program je predvideval porabo 523 milijonov dinarjev, od katerih bi porabili za: gradnje — 249, domačo opremo — 206, inozemsko opremo — 66 in ostalo 1 milijon dinarjev. Ta znesek , y_, je bil sestavljen brez upoštevanja kreditov iz leta 1962 in 1963. Utemeljenost precejšnje usmerjenosti v investicije potrjuje 62% Izrabljenost strojnih naprav. To pomeni, da bomo morali vse zastarele izločiti in jih zamenjati z novimi, ki imajo velike zmogljivosti. Ce bomo hoteli dvigati produktivnost, bomo morali še intenzivneje uvajati mehanizacijo in avtomatizacijo. P s P p p S Sl KADROVSKI SEKTOR POGLABLJA SVOJE DELO Z vključitvijo novih sodelavcev je kadrovski sektor organiziral dve novi službi: za izobraževanje in industrijsko psihologijo. Izvajanje kadrovske politike temelji na demokratični podlagi, ki se kaže v samostojnosti posebnih komisij v EE In centralne kadrovske komisije. Kljub temu, da s široko zasnovano akcijo Izobražujemo kvalificirane grafike in kovinarje, še vedno občutimo pomanjkanje. Stanje se bo začelo zboljševati z letošnjim letom, ko bomo dobili 23 kvalificiranih delavcev kovinske in grafične šole. Potrebam po srednje in visoikostrokovnih kadrih skušamo zadostiti s štipendiranjem. Trenutno imamo na različnih srednjih, višjih in visokih šolah 28 štipendistov. Kadrovski sektor je lansko leto posvečal pozornost družbenoekonomskemu izobraževanju članov kolektiva. Seminarjev in tečajev, ki so bili organizirani v ta namen se je udeležilo okoli 350 članov kolektiva. To pomeni, da 20 milijonov sredstev, porabljenih za izobraževanje, ni bilo slabo naloženih. ODSTOTEK POŠKODB SE VEČA — TEŽA PADA Lansko leto se je pripetilo 255 nezgod. Od tega se Jih je 35 pripetilo med potjo na delo ali z njega. Poškodbe so bile manjšega značaja, ponesrečenci so ostali v bolniškem staležu le 10 do 12 dni. To pomeni, da je bilo število težjih nesreč majhno, kar je lep uspeh. Pri odgovoru na vprašanje, kaj je povzročilo nezgodo, se največkrat pojavljajo osebni činitelji: nepazljivost, malomarnost, neupoštevanje nevarnosti, kršenje pravil HTV in podobno. Največ poškodovancev je bilo med delavkami in delavci, ki so bili v tovarni manj kot šest mesecev. Vzroke moramo iskati predvsem v nepoučenosti o nevarnostih, ki se pojavljajo na določenih delovnih mestih. Iz analize v času zaposlenosti In o osebnih činiteljih sklepamo, da bo treba uvajanju novih delavcev in delavk v delo posvetiti dosti več pozornosti. Delo v socialni službi je še vedno predvsem v stikih s posamezniki in v individualnem reševanju problematike. Večino dela obsegajo stanovanjski problemi, še vedno je namreč precej prosilcev, ki živijo v težkih stanovanjskih pogojih. 1 * is E || M m §f m m m m i i i m m i tis® E I fj #8 S 1 1 $ EE embalaža Trimesečna prizadevanja uspešna V decembrski številki Glasu Večjega zmanjšanja nismo Saturnusa sem načel vpraša- dosegli že takoj v novembru, nje izmeta, ki je 1 Dil v lan- ampak se je izmet zmanjše- skem letu zelo velik, rekor- val postopoma iz meseca v den pa v mesecu oktobru, mesec, kar vidimo iz tabele, Opisal sem vzroke in naštel ki zajema mesece od oktobra ukrepe, ki smo jih sprejeli za do februarja. zmanjšanje slabe proizvod- Podatki, ki sem jih navedel, nje. niso rezultat občasne nesiste- OKTOBER Oddelek Prolzv. v din Izmet v din % spodnji 81,478.000 3,068.925 3,7 okrogli 63,940.000 2,825.009 4,4 4-oglati Skupaj enota 3,4% 50,583.000 1,043.404 2,- NOVEMBER spodnji 71,161.000 1,114j149 1,56 okrogli 57,781.000 1,555.492 2,7 4-oglati Skupaj enota 2,1 % 50,389.000 1,269.170 2,4 DECEMBER spodnji 94,980.205 2,220.178 2,34 okrogli 45,918.853 261.482 0,57 4-oglati 54,981.751 603.493 1,1 Skupaj enota 1,57 % JANUAR spodnji 98,352.980 356.574 0,36 okrogli 52,703.913 523.661 1,— 4-oglati 68,359.400 314.380 0,46 Skupaj enota 0,54 % matične dejavnosti skupine ljudi, ampak je to rezultat stalnih prizadevanj vseh zaposlenih v naši EE, še prav posebno pa vseh vodstvenih delavcev. Lani smo zaradi prema j h-nih strojnih zmogljivosti oddali v štancanje razne dele patentnih doz in škatel v obrtno podjetje Golovec, vijačne dele pa v kovinsko podjetje Trenta v Bovcu. To kooperacijo smo začeli popolnoma nepripravljeni, kar se nam sedaj krepko maščuje prav pri izmetu in prevelikem številu režijskih ur. Zato bomo morali letos zastaviti vse sile, da bomo tudi za naše izdelke izdelali tehnično dokumentacijo in pa organizirali vhodno kontrolo za polizdelke, ki nam jih dobavljajo kooperanti oziroma druge tovarne. Silvo Lavrič Na zadnjem zboru volivcev smo se seznanili z osnutkom družbenega plana. O njem nam je poročal odbornik občinske skupščine, tovariš Lado Der-novšek. Po obširnem in temeljitem poročilu je bila kratka razprava. Prisotne je zanimala stanovanjska problematika, gradnja cest in druga komunalna vprašanja. Zanimivo vprašanje je načel tovariš Deisinger, ko je govoril o gradnji! nove toplarne. Ker so se dela že do sedaj precej zavlekla, je tovariš Deisinger menil, da bi morala tudi občinska skupščina odgovorneje obravnavati gradnje novih industrijskih objektov, ker je od njihovega obstoja odvisno uspešno delovanje drugih tovarn. Zboru so prisostvovali člani kolektiva Toplarne, vendar nam tudi oni niso znali odgovoriti na to za nas zelo pomembno vprašanje. Gradnja nove poslovne stavbe se bliža koncu. Predvideno je, da bo vseljiva že konec tega meseca. V prvem nadstropju, kjer vidite odprta okna bo imel nove pisarne komercialni sektor. Upamo, da bo s tem odpadla stiska v upravni zgradbi. Omogočiti moramo izobraževanje o požarni varnosti Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo tovarne SATURNUS je te dni imelo letno konferenco. Na zboru smo gasilci polagali račune o svojem humanem delu in o delu, ki smo ga opravili na osnovi sklepov lanskega občnega zbora. Predstavniki okrajne gasilske zveze in predstavniki iz naše občine ter ostali udeleženci občnega zbora so živahno razpravljali o poročilu predsednika. V poročilu predsednika so bile navedene težave, kaj se je izboljšalo lani glede na prejšnja leta in kaj bo treba narediti v prihodnosti, da bomo čim enotnejši in da bomo dosegli, kar moramo, če hočemo zanesljivo izpolniti naloge in sklope višjih vodstev V vrstah gasilcev se zbirajo predvsem mladi ljudje EE obrat tehničnih predmetov Lakirnica prehaja v industrijsko proizvodnjo Pri zvišanju plana v OTP se nam ralzen ostalih težav pojavljajo tudi ozka grla v ne katerih oddelkih Ko simo nabavili pred dobrim letom drugi stroj za naparevanje, se je pokazalo, da zmogljivosti sušilnih peči ne zadoščajo. Vsa dela pa še vedno največkrat opravljamo popolnoma ali deloma tot obrtniški način. Da bi se ^ognili zaostalemu načinu dela, &mo hoteli izdelati nove tunelske peči za lakiranje. Eno peč smo izdelali doma, le nekaj delov smo uvozili. V najbližji prihodnosti bo začela obratovati. Drugo tunelsko peč za lakiranje pa- rabol pa smo kupili od podjetja Infrarot v Vzhodni Nemčiji. Ob navzočnosti "inozemskih monterjev smo jo začeli montirati 8.1.1965. 18.2.1965 smo že vpenjali prve poizkusne parabole. Pri sestavljanju je bilo nekaj težav, saj smo morah predelati banjo za utapljanje. No, kljub temu je delo dobro napredovalo in tudi prvi poizkusi so bili še kar uspešni. Delovanje peči vodi veriga, na katero lahko vpnemo 315 parabol. Te se najprej enakomerno potapljajo v banji, ki je napolnjena z lakom. Banja ima čistilno napravo, tako da se lak sproti čisti. Iz laka se parabole dvignejo, se odcejajo in nato potujejo na drugi konec peči, kjer je elektrostatična plošča. Pri 60.000 ali 120.000 KW odvzame zadnje kapljice laka, katere so nam pri starem postopku ostale na robu. Po tej operaciji veriga dviga parabole v zgornji del peči, kjer jih vodi skozi grelce. Tu se dodobra osušijo. Po tej operaciji jih vrne na prvotno mesto, kjer se snemajo. Veriga je vezana na menjalnik, ki ima 2 X 13 različnih brzin. Približna zmogljivost je 200 parabol na uro. Kvaliteta lakiranja in sušenja bo odvisna od hitrosti pomika verige, kvalitete laka ter od osebnega prizadevanja in izkušenj delavcev, ki bodo delali pri tej napravi. Stane Bogataj Prvi poskusi uspešni V razpravi se je najprej oglasila tovarišica Mara Sterle, predsednica Občinske gasilske zveze. Dotaknila se je predvsem poslovanja v administraciji. Poudarjala je tesnejše sodelovanje z občino, česar v resnici ni bilo. Vzroke za' to pa lahko pripišemo raztrganosti občinske gasilske zveze. Dotaknila se je tudi nestabilnosti naše organizacije, češ da je premalo članov v gasilskem društvu v primerjavi z zaposlenimi. To je tudi res. Vendar lahko trdim, da -smo vse naloge, ki jih je pred nas postavil lanski občni zbor, še kar uspešno opravili. Prav tako se ne moremo strinjati s trditvijo, da gasilci v Saturnusu nismo zadosti usposobljeni. Vse požare, ki so nastali zaradi malomarnosti ali zaradi drugih okoliščin, smo pravočasno zadušili. Ob koncu razprave je tovarišica Strletova poudarila, da je izobraževanje o požarni varnosti zelo važen predpogoj, če hočemo uspešno gasiti požare s sodobnimi gasilnimi aparati. In kar je pri izobraževanju najvažnejše, je znanje o zavarovanju pred požarom oziroma njegova pravočasna preprečitev. Če bi sc zavedali, da je vsak član kolektiva odgovoren za požar, ki je izbruhnil zaradi malomarnosti nekoga, sem prepričan, da vseh tistih predmetov, ki povzročajo požar ali ovirajo dostop do aparatov, ne bi bilo na poti in tudi do požara ne bi prišlo. Dobra požarna varnost je v naši tovarni zelo otežkoče-na, ker so vsi hodniki zalo- Vsakdanja, toda pereča V proizvodnji se vsak dan srečujemo s težavami in napakami, pri katerih sami botrujemo. Pomanjkanje osnovnega materiala, malomarna nabava, slaba orodja, malomarnost v proizvodnem postopku, nezadostna tehnološka priprava, površna kontrola, nedisciplina, reklamacije itd. so činitclji, ki nam največkrat onemogočajo realizacijo postavljenega plana. Pa regjmo, da je bil plan v določenih Drobtinica našega življenja Bil je čisto navaden dan, vendar je prišla v službo nekako nerazpoložena. Ni se -dobro počutila, ker so jo obdajale domače skrbi. Stopila je k stroju. Delo ji ni in ni hotelo prav teči. Glej, -pokvarila je prvi izdelek, pa zopet drugi in tako se jih je nabralo približno deset. S strahom je čakala preddelavca. »Kaj neki bo rekel?« In ko je tako premišljevala, ji je bilo še huje delati. »Ko me vsaj ne bi kregal. Naj mi raje odtegne od plače, samo naj me ne ikrega. 2e toliko let sem v tovarni in sem kljub praksi pokvarila deset izdelkov.« Res je prišel preddelavec in se začel jeziti nanjo. Imela je oči polne solz, ki so žgale prav do srca, kajti glej, sodelavke so se z užitkom smejale, ko jo je kregal. Kako morejo biti tako grde, ko vendar vedo, da bo lahko že jutri prišel za njih tak dan in bodo doživljale to, kar je ona danes. ženi z zaboji, tako da do gasilnega aparata res ne moreš priti, celo takrat ne, ko je nujno potrebno. Kamor koli greš po tovarni, vidiš velike kupe kartonske embalaže, poleg pa še veliko navadnega papirja. Železni zaboji, ki so predvideni za smeti po oddelkih, so največkrat polni, tako da delavke stresejo smeti po tleh. Zadostuje samo, da nekdo vrže cigaretni ogorek In ogenj v|zplamti. še pogasiti ga ne moreš, ker je aparat založen. To so težave, ki jih bo moral novi upravni odbor obravnavati skupno z upravo podjetja. Problematično je stanje v brusilnici, kjer je vzrok pogostim požarom — sicer manjšim — neurejeno zračenje. Tovariš črtanec, predstavnik Okrajne gasilske zveze, je govoril o pomenu gasilstva in vlogi prostovoljnih industrijskih gasilskih društev. V razpravi je poudaril predvsem odgovornost vseh članov kolektiva od direktorja do neposrednih proizvajalcev. Zato bi bilo po besedah tovariša črtanca koristno in potrebno, da ibi organi delavskega samoupravljanja obravnavali požarno varnost. Občni zbor smo zaključili z živahno razpravo glede bodočega dela novega upravnega odbora, ki bo imel težke naloge. Doseči bo moral, da bo znanje gasilcev čim boljše in da bo cel kolektiv spoznal pomen gasilstva. V službi ljudstva — Na pomoč! Dušan Trifunovič misel! mesecih realiziran, zato sc je delalo v nadurah in ponoči. Ali je to v redu? Stil me vprašanje, koliko so nas stali izdelki, če smo plačali nočne ure in nadure. Kaj pa Izmet? Znano je, da delavka ponoči ni nikoli dosegala norme, da ne govorimo o kvaliteti. Torej ni dosti doseči samo finančni plan. Treba je izboljšati proizvodni proces, zmanjšati izmet in reklamacije. štediti moramo material, polizdelke in orodja, tako da bodo naši izdelki čim cenejši In čim kvalitetnejši. Za zvišanje proizvodnosti dela, kvalitete to kvantitete smo odgovorni vsi, pa vendar vsak posameznik na svojem delovnem mestu. Tudi tukaj manjka zavesti posameznikov, ki hote ali zaradi neznanja ne opravljajo svojega dela, za katerega odgovarjajo. Najmanjšo odgovornost nosijo delavci, ki pri dobri organizaciji dela nimajo drugega, kot delati. Kakšni sta disciplina in pomoč pri delu, so odgovorni drugi. Stane Bogataj “ |MCr uemicvvi Z začetkom letošnjega leta so postale razprave o delitvi osebnih dohodkov že skoraj stvarnost. Glavne priprave so končane in pričakujemo le še prve rezultate, ki nam bodo že dali sliko, kako gospodarijo ekonomske enote. Prepričani smo, da so ta vprašanja zelo zanimiva. Pri razmišljanju pa bi lahko dosti koristili predsedniki komisij za delitev osebnih dohodkov v ekonomskih enotah. 1. Pravica odločati) o delitvi osebnih dohodkov bi v sistemu samoupravljanja povzročila določene spremembe. Kaj menite o njih? 2. Prenos pravice deliti osebne dohodke predstavlja začetek uresničevanja načela delitve po delu. Kako pa nameravate to načelo uresničevati pri delitvi v okviru ekonomske enote? 3. Samostojnost ekonomskih enot pri razdeljevanju osebnih dohodkov bo omogočila, da se bodo pojavile razlike med enakimi delovnimi mesti v različnih ekonomskih enotah. Kako ocenjujete to vprašanje? 4. Kakšen način delitve osebnih dohodkov predlagate za tiste člane kolektiva, ki jih ni mogoče vključiti v delitev po ekonomskih enotah? # S tem bi dobile EE pravico odločati o delitvi osebnih dohodkov na posameznike in na celoto. Vsaka EE si bo izdelala svoj sistem razdeljevanja osebnih dohodkov tako, kot bo menila, da je najpravilneje, ne glede na ostale EE, seveda v okviru svojih možnosti. • Prav gotovo je dosti lažje izdelati sistem oziroma pravilnik o delitvi po delu, kjer je manj delovnih mest kot obratno. Naš namen je izdelati točno analizo, da bomo videli, če so delovna mesta trenutno pravilno ocenjena. šele nato bomo izdelali ponovno ocenitev delov- nih mest, ki se bodo prav gotovo razlikovala od dosedanjih. • Da se bodo pojavile razlike med enakimi delovnimi mesti v različnih EE, je res. Že sedaj Imamo te razlike. Naj navedem primer v OTP, ko so uvedli normo, pri čemer ni enako ocenjeno delovno mesto, če vzamemo za primerjavo štancanje. Pa vendar o tem nikjer ne razpravljamo in zakaj bi morala biti v embalaži vsa enaka delovna mesta enako ocenjena. • Najvažnejše je izdelati za ves usiužbenski kader točno analizo delovnih mest in ugotoviti, če so vsi tl ljudje polno zaposleni in če niso, moramo primemo ukrepati. Ce že morajo neposredni proizvajalci dati vse od sebe, naj to velja še za uslužbence. Potem ko bo analiza delovnih mest izde lana, je treba točno določiti, koliko bodo EE plačevale za osebne dohodke navedenim kadrom. Ob tem bo treba točno utemeljiti, da so vsi ti kadri, ki jih trenutno imamo, res potrebni. Sistem delitve pa si bodo izdelali sami. Menim, da bo ažurno in dobro delo merilo za delitev osebnih dohodkov. Predpogoj za delitev OD po ekonomskih enotah je, da nam bo računovodski sektor dal res točen obračun o poslovanju posameznih EE. Na njegovi podlagi bomo ugotovili, zakaj je ta ali ona EE rentabilnejša ali zakaj ni, ne pa, da na pamet ugibamo kot sedaj. Karel Smrekar • • Delitev osebnih dohodkov je zahtevna naloga in zato vsako spreminjanje načina delitve osebnih dohodkov prinese večje in manjše izpremembe. Tako se bodo morali organi samoupravljanja še temeljiteje poglobiti v reševanje problemov v svoji ekonomski enoti in razširiti svoj razprave predvsem na ekonomičnost svojega poslovanja. Sistem samoupravljanja se s tem v bistvu ne bo nič spremenil, saj so bile pred DSEE že do sedaj postavljene enake naloge, kot jih čakajo v prihodnosti. Razlike bodo le v intenzivnosti, s katero bodo morali posamezniki pziroma še bolje — cel kolektiv EE delati pri odstranjevanju ovir, ki nam onemogočajo redno izpolnjevanje naših obveznosti. Tako se bomo morali prav vsi spoprijeti s težavami preskrbe tz materialom, z vzdrževanjem orodij in strojev, z osvajanjem novih izdelkov, z disciplino, z izmetom, z organizacijo dela, z maksimalno zasedenostjo strojev itd. Takih In tudi še važnejših nalog je toliko, da nam nerešene resno ogrožajo uspešno poslovanje, saj se bo vsak spodrsljaj takoj poznal pri masi osebnih dohodkov in bo delitev osebnih dohodkov • V naši EE bomo morali še podrobneje izdelati način nagrajevanja v okviru tehničnih norm ter vzpostaviti tako nagrajevanje na vseh delovnih mestih, kjer je tako mogoče meriti storilnost dela. Za službe, kjer pa tak način merjenja storilnosti ni mogoč, bo treba še izpopolniti sistem premira-nja, tako da bo vsak posameznik nagrajen le za tisto delo, ki ga bo opravil v korist EE ali celotnega podjet- be, na ažurnosti poslovanja v računovodstvu, obratnem knjigovodstvu itd. Janez Herzog • Menim, da bomo v sistemu delitve osebnih dohodkov po EE prišli do raznih sprememb, to pa zaradi tega, ker bi vsakega posameznika ocenili dejansko po njegovem delu. Ocenili bi ga sotovariši, ki neposredno de- ja. Sedanji kriteriji nam bodo služili za bazo pri postavljanju nalog posameznim službam, da bodo omogočile izpolnitev naših nalog pri izvrševanju plana in ekonomičnem poslovanju skozi vse leto. • Že sedaj so se pojavljale razlike v osebnih dohodkih posameznikov na enakih delovnih mestih v različnih ekonomskih enotah. Delovni procesi in s tem tudi osebni vpliv posameznikov na podobnih delovnih mestih raznih EE se med seboj tako razlikujejo, da je opravičljiva tudi manjša razlika v osebnih dohodkih. Na take razlike pa v nobenem primeru ne bi smelo vplivati nič drugega kot samo znanje in dokazane sposobnosti. Zato bi morali ta vprašanja med seboj uskladiti, seveda pa bi morali pri tem pozabiti na izraze kot so: familiamost, prijateljstvo, znanci itd. • Za člane kolektiva, ki niso vključeni v delitev osebnih dohodkov po EE zaradi tega, ker zasedajo delovna mesta, ki so potrebna za celotno podjetje, naj vse EE prispevajo primemo kvoto sredstev za osebne dohodke. Ta sredstva naj bi se potem delila na podlagi opravljenega dela v korist celotnega kolektiva. Nadelo nagrajevanja naj bi baziralo na ekonomičnosti poslovanja, na realizacijah komercialne služ- lajo na skupnih oziroma enakih delovnih mestih po oddelkih. # Načelo delitve po delu se je deloma začelo uresničevati z normami in akordi. S prehodom na delitev po EE pa bi lahko natančneje zajeli še ostale službe, ki niso zajete v normah, akordih in so bile sedaj vezane na splošni uspeh tovarne. To je bilo v dosedanjem sistemu delno prav. V bodoče pa se bodo pokazale velike razlike glede na dobro ali slabo gospodarnost posamezne EE. Kako bomo to načelo uresničevali v naši EE, je še malo preuranjeno govoriti. • Pri razdeljevanju osebnih dohodkov po EE se bodo pojavile razlike med enakimi delovnimi mesti v različnih EE. To je dokaz, da so nekje bolj prizadevni, da imajo boljšo organizacijo, pripravo dela, manj izmeta, prihranek pri materialu, manj režijskih ur itd. Vse to bo sililo ostale EE, da bodo nenehno izboljšavale proizvodnjo, posebno še, ko bo od vsega tega odvisen njihov osnovni dohodek. ® Za osebe, ki niso vključene v EE, menim, da jih je še vedno mogoče vključiti v tiste EE, v katerih je težišče njihovega dela. Tako lahko zajamemo orodno remontno in strojno remontno delavnico, vse šoferje, skladišča orodij, barv im zabojar-je. Vsi ostali pa na povprečje tovarne, vendar bi to morali še malo razmisliti. Janez Turek OVOU ® Pravica ekonom, enot samostojno odločati o delitvi OD je v skladu z razvojem samoupravljanja. Nedvomno moramo stvari temeljito ekonomsko obdelati in pripraviti, da ne bi povzročile velikih težav in trenja med posameznimi EE. Osnovni problem vidim v pravilno določeni masi OD za posamezno EE. Ta bo bistveno vplivalla na višino OD zaposlenih v posameznih EE. Rešitev tega problema ni enostavna in menim, da moramo pred prehodom na takšno delitev opraviti še obilo temeljitega študija in priprav. • V naši EE stalno težimo in smo že tudi pričeli uresničevati načelo delitve po delu (norme, akordi). Menim, da bomo tudi v bodoče uvajali čim več dela po normah in akordih ter tako zmanjšali nagrajevanje po času. Za nekatere ostale službe v EE, ki jih ni mogoče nagrajevati po omenjem načelu, bo treba preštudirati še nekatera druga načela za nagrajevanje po učinku oziroma doseženem uspehu teh služb. ® Menim, da bi bile morebitne razlike v višini OD na enakih delovnih mestih v različnih EE upravičene le v primeru, če bi bile posledica produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti proizvodnje v posaniezjiih EE. Ce naj bi na te razlike vplivali neki drugi kriteriji npr. pomanjkanje reprodukcijskega materiala, morebitno pomanjkanje naročil, višje cene zaradi konkurenčnosti in podobno, bi bile te razlike popolnoma nepravilne in bi imele za posledico nezdrava trenja med posameznimi EE. ® Menim, da bi morala biti višina OD tudi za tiste službe, ki jih ni mogoče vključiti v delitev po EE, odvisna od uspehov, doseženih v posameznih EE oziroma v celotnem podjetju. Vili Pogačnik Solidnost Pomanjkanje surovin in pomožnih sredstev ter rezervnih delov se na trgu čedalje bolj zaostruje. Nekatere materiale je treba tudi po več mesecev iskati ali jih pa sploh (bakra, klavirske žice) ni mogoče nikjer dobiti. V takšnih razmerah je še dosti škodljiveje naročati blago v zadnjem trenutku. Kljub številnim opozorilom in slabim izkušnjam se taki primeri še vedno prevečkrat dogajajo. Še težje je z uvoznim materialom zaradi pomanjkanja deviznih sredstev in je tudi postopek za nabavo daljši. Nabavljanje v naglici povzroča zastoje v obratih, neprijetnosti nabavni službi in po nepotrebnem dviga poslovne stroške. Tako smo npr. morali pred dnevi poslati poltovomi avto v Zagreb pa 100 kg tekoče gume. Vsak kilogram surovine se je s tako dragim prevozom podražil za najmanj 150 dinarjev. Drugega izhoda v takem primeru seveda ni, ker bi zastoj strojev povzročil še neprimerno večje stroške oziroma škodo. Apel brez haska - ali nabava po starih tirih Velikokrat pozabi potrošnik tiskovine pravočasno naročiti. Nato sledijo opozorila in moledovanja po tiskarnah, kjer ne čakajo samo na nas. Uporabljamo ogromno tiskovin, ki so prirejene samo za naše podjetje Stalno uvajamo še nove, misleč, da bodo tiskovine odstranile pomanjkljivosti pri organizaciji dela. Dobavni rok za tiskovine je najmanj 1 mesec, kar naj vsak, ki jih uporablja, upošteva. Stroji in naprave imajo občutljive dele, ki se večkrat uničijo. Take dele (ležaj, jermen ipd.) bi moral imeti delavec stalno pri stroju, da bi jih po potrebi zamenjal, hkrati Pa naročil nove. Tudi avtomobilist ima s seboj rezervno kolo in še nekatere dele, ker bi sicer pešačil, če npr. ni na zalogi rezervnega ležaja in če ga v Ljubljani ni mogoče dobiti, ga moramo telefomično iskati povsod, kjer je kakšna verjetnost, da ga bomo dobili. Stroj pa ta čas stoji, delavec nima pravega dela, zastoj in nabavni stroški lahko večkrat presežejo vrednost iskanega ležaja ali drugega dela. Da bi pri sedanjem pomanjkanju reprodukcijskega materiala kolikor mogoče normalno hi nemoteno delali, je nujno posvetiti še več pozornosti pravočasni nabavi blaga. Zaradi preširokega asortimenta izdelkov je ta stvar še bolj komplicirana in ji moramo zato posvečati dovolj pozornosti delavci pri strojih, preddelavci, mojstri, vse priprave dela, skladiščniki in nabavna služba. Samo solidno delo zagotovi popoln uspeh. Brez solidnega dela tudi ni solidnega standarda. Leopold Urajner pripomore k ugledu podjetja V eni izmed prejšnjih števil] k Glasu Saturnusa smo Objavili, kako rdkilamiraimo našo proizvodnjo s tem, dla .pošiljamo razne prospekte in značke malim in velikim zbiralcem. Tokrat pa naj omamim delo naše servisne organizacije. Ni dolgo tega (nekaj let nazaj), ko simo v tovarni organizirali servisno službo za vse vrste naših proizvodov. Ce se pojavijo kakršne koli reklamacije, skušamo hitro ukrepati in s tcim zadovoljiti naše kupce. Med ostalimi smo prejeli tudi pismo, ko nam tovarišica iz Ptuja reklamira napako na novem kolesarskem žarometu. Sicer iz enkiloimaciije ni razvidno, da je to tovarniška napaka, vendar pa ji je naš servisni oddelek takoj poslal' nadomestni del z željo, da bi čdumpnej usposobila naš žaromet. Ko je omenjena tovarišica prijela ta del, je bila tako zadovoljna, da nam je napisala pismo, v katerem pravi: Iznenadila me je vaša korektnost m poslovnost v .pravem smislu besede, ki govori za veliko solidnost poslovanja vašega podjetja (tovarne). Sprejela sem nadomestni del, tudi Vaše ljubeznivo ipismo in se Vam najlepše zahvaljujem. Bila sem zelo vesela, ker ste mi tako hitro poslali namesto odgovora že kar nadomestni del žarometa in tudi velikodušno pismo, kar me ie >zelo navdušilo, saj se na žalost vedno bojimo imeti opravka z reklamacijami prav zaradi nesolidnega poslovanja podjetij, kar pa pri Vas ni slučaj. Še enkrat se Vam najlepše zakvalmjem in Vas lepo pozdravljam! I. M. Ptuj Takšnih pisem pa dobimo več. Ali mi tudi to priznanje za pravilno poslovanje naše servisne službe in priznanje podjetju za odnos nasproti potrošniku. JANEZ MATUL Na rob seminarja za člane centralnega delavskega sveta Med 18. in 21. januarjem je bil intenzivni seminar za člane CDS. Trajal je 37 ur in se ga je udeležilo le 23 slušateljev. Udeležba nikakor ni bila zadovoljiva, tolikšno odsotnost le delno opravičuje zasedenost z rednim delom. Seminar je obsegal naslednjih osem tem: samoupravljanje, metode dela organov samoupravljanja, delovna razmerja, delo z ljudmi in medsebojne odnose, sistem delitve dohodka, delitev dohodka v Saturnusu, kadri v delovni organizaciji in organizacijska struktura tovarne Saturnus. Vodstvo seminarja je udeležence testiralo dvakrat, na začetku in na koncu seminarja. Testa sta bila obakrat ista. Tako je bilo mogoče ugotoviti uspešnost oziroma neuspešnost. Razlika med prvim in drugim testiranjem je pozitivna, saj se je znanje, sodeč po drugem testu, povečalo za 38 °/o- Udeleženec seminarja je zelo pritegnilo predavanje industrijskega psihologa. Primerjava med prvim in drugim testom je nedvomno ugodna. Stanje pa se spremeni na slabše, če pri ocenjevanju znanja članov CDS in njihovega odnosa do samoupravljanja oziroma dela v CDS upoštevamo rezultate anonimne ankete. Odgovori na vprašanje, kdo ima največji vpliv pri odločanju v samoupravljanju, kažejo, da je samoupravljanje še marsikomu precej odmaknjeno. 19 je namreč odgovorov, da na samoupravljanje najbolj vpliva vodilni kader. Občutek povezanosti z življenjem in z odločanjem v življenju delovne organizacije in kolektiva se še ni razvil tako, kot bi si želeli. Kje so vzroki? Sodeč po odgovorih na druga vprašanja sklepam na premajhno znanje in neseznanjenost ter slab sistem dela central, de-lav. sveta. Udeleženci so devetkrat odgovorili, da so premalo seznanjeni z dogajanjem v podjetju. Osemkrat so odgovorili, da ne znajo zadosti, da bi lahko sodelovali v delu CDS. V petnajstih primerih pa menijo, da prepozno dobe materiale za seje. Kadrovski sektor in družbenopolitične organizacije bodo morale že takoj po volitvah poskrbeti za organizacije podobnih seminarjev, tako da bodo člane CDS in DSEE že takoj vsaj delno usposobili za aktivno sodelovanje. Peter Mam čreden se odločimo za odhod iz kolektiva, dobro premislimo! Nadaljevanje s 1. strani Mnoge od njih so izjavile, *Ja so bile z delom zadovolj-e> vendar imajo občutek, a so bile za svoje delo pre-V*alo stimulirane, Neporo-®he so si pomagale dvigniti I andard r. delom za hrano v*. ,slanovanje, kar pa je se-eda vplivalo na kvaliteto J? kvantiteto dela v tovarni. °rrno so dosegale le s teža-°’ zato so čisto razumljivo, at**a tudi vprašanja: »Zakaj e znižate norm?« tem je Ie malokatera ‘"‘mislila, da prihaja v to-n‘‘rn° utrujena in zaradi tega dosega predpisane norme, tud? ,M>KOSt odgovor je bil p i »nimam stanovanja« ali dela ”ne prencsem nočnega Nekatere so se pritoževale slabo organizacijo dela. saj so morale pogostokrat čakati na delo, ker ni bilo pravočasno izdelano orodje, popravljen stroj ali pripravljen material. Druge so imele občutek zapostavljanja s strani preddelavca ali obra-tovodje, zlasti pri dodeljevanju bolje plačanega delovnega mesta; neposluh za osebne probleme itd. Razveseljivi so predlogi tovarišic za izboljšave pri delu, ker nam dokazujejo, da so v delovnem procesu aktivno sodelovale in so želele, da bi i'a delovnem mestu uspevale, a jih je motila delovna disciplina, slaba kontrola, nestalno delovno mesto, stari stroji in še bi lahko naštevali vzroke, ki povzročajo nezadovoljstvo. Mlajše in bolj ambiciozne delavke so prišle do zaključka, da nimajo možnosti na- predovanja in izpopolnjevanja znanja, zato je bolje, da zapustijo delovno mesto in si poiščejo drugo. Razlika med žensko in moško delovno silo, ki je zapustila podjetje, bi bila v tem, da je imela večina delavcev kvalifikacijo, medtem ko so bile žene pretežno nekvalificirane. Starostna meja fluktuiran-cev je bila nekoliko višja kot pri ženah in se je gibala otl 20 do 40 let. Tudi stalež je bil občutno višji, saj je imelo 80 °/o delavcev od dveh do petih let delovne dobe v naši tovarni. Pri moških je težišče nezadovoljstva v neodgovarjajo-čem stimuliranju ter nerešenem stanovanjskem vprašanju, kar je pa »glavo družine« razumljivo. Večina fluktuirancev je izjavila, da se bo zaposlila na podobnem delovnem mestu, le nekaj žena se nc namerava več zaposliti. Okrog 80 % fluktuirancev je našlo zaposlitev v Ljubljani, ostali pa so odšli na deželo, ker so s tem uspeli rešiti tudi stanovanjski problem. Mogoče bi utegnilo koga zanimati, kako je s fluktua-cijo v posameznih oddelkili. Največ odhoda je zabeležil OTP, za njim pa se zvrstijo še: embalaža, razvoj in delavnice, Zalog itd. Večina aelovne sile je prekinjala delovno razmerje sporazumno — le v OTP je približno polovica fluktuirancev samovoljno zapustila delovno mesto. Po drugih oddelkih je število samovoljnih zapustitev občutno manjše ali pa ga sploh ni. Odstotek fluktuaci-je znaša 8,07, vendar je doba zasledovanja vzrokov fluk-tuacije prekratka, da bi lahko iz predloženega gradiva izluščili konkretnejše zaključke oziroma posplošitve vzrokov, ker je tudi število oseb, ki so izpolnile odhodno polo, premajhno. Edini zaključek, ki bi ga lahko dali na koncu našega razmišljanja, je droben nasvet kadrovske službe: »ne poslavljajmo se že ob najmanjšem nesporazumu, ampak raje poiščhno skupni jezik in rešimo problem še predno pade usodni ZDRAVO!« MIRA TOMEC Standardni časi - skrite rezerve Minilo jo leto, odkar smo v oddelkih OTP začeli postavljati standardne čase. Od začetka pa do danes se je pokazalo toliko pozitivnih in negativnih stvari, da lahko o standardnih časih marsikaj napišemo. Že na začetku se je pokazalo, da ne bo šlo tako gladko, kot smo pričakovali, saj smo naleteli na nerazumevanje pri vodstvih oddelkov in med delavci. Razumljivo bi bilo, da delavci z nezaupanjem gledajo na nov načiin normiranja, ker imajo slabe izkušnje iz prejšnjih let. Nerazumljivo pa je, zakaj vodstveni kader v oddelku ravna nasprotno, Biljno maslo« je z roko zašla pod vrteče robilce in si poškodovala mezinec leve roke. Zastarel način dela je vzrok tej poškodbi. RozMra Reb dl j: [poškodovala se je 18. 1. 1965. Stiskalnica OTP. Panesrcčenka je mazala pločevino za štanca-nje ohišja bočne smerne svetilke. Ker je štancarka odšla z delavnega mesta, je pone-siečenka pričela samovoljno štancati. Pri odstranjevanju odpadka se je vrezala v mezinec leve roke. Do poškodbe ie prišlo zaradi samovoljnega dela. Stanc Bogataj: ppškodoval se je 19. 1. 1965. Priprava dola OTP. Pri imnsportiranfu orodja za lakirno peč si je poškodoval brbot. Neupoštevanje HTV predpisov. Nežka Zagorc: poškodovala se je 22. 1. 1965. Zalog. P'0-nesrečenka je hotela odstraniti pokrov 0 73, ki se je zagozdil preti robljenjem. V tem trenutku sc je stroj sprožil. Vrezala se je v sredinec leve roke. Margita Hren: poškodovala se je 25. 1. 1965. Gdlvana OTP. Pri nalaganju žatgovine v zaboj je ponesrečenki padel na gleženj desne noge pločevinasti pladenj in ji ga poškodoval — neprevidnost. Zofija Zidkovič: poškodovala se je 26. 1. 1965. Oddelek za štirioglato embalažo. Na poti z iiela je .ponesrečenki spodrsnilo pred Kemično tovarno. P oškodovala si je koleno leve noge — poledica. Alojz Dimic: poškodoval se je 28. 1. 1965. Zalog. Ponesrečenec je s pomočjo sklo\p-ke poganjal zapiralni stroj »Scbiillcr«. Pri tem pa si je izpahnil desno rdko v ra- Podjetje JAVNA SKLADIŠČA Ljubljana, Šmartinska c. 152 a opravlja kvalitetno, hitro in poceni — nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga — skladiščenje blaga in vse skladiščne manipulacije — hranjenje in zavarovanje blaga — prevoz blaga s tovornimi avtomobili Interesenti dobijo informacije na telefon — 32-523 — 32-649 — 36-313 — S poslovnim sodelovanjem se boste o solidnosti opravljenih uslug sami prepričali! LAvajalcem nooe mode KO PESMICO TO PISEM IN MUČIM SE, KO RIŠEM NE GRE MI RIMA IN PA VIŽE, KER PESNIKU JAZ NISEM BLIŽE LE PRIKAZAL RAD BI MLADIM VSEM, KAJ PAMETNO JE, MED LJUDMI. DANES SO PAC TAKI ČASI, KO USMERJAJO NAM MODO ČUDNI ASI. NORCEM ČUDNE MISLI PO GLAVAH ROJIJO, KO BEATLESSI MODO NAM KROJIJO. PREMNOGE NASE MLADE FANTE TA MODA ZAPELJUJE. MLADINCI VRLI NAŠI ZNAŠLI SO SE V NERODNI KAŠI. FRIZURA NEKIM RASTE BUJNO IN BRADA NOČE IT NA PLAN. VSEKAKOR JE PA VSE TO NUJNO CE PRI PUNCI CEŠ DOSEČI PLAN. ZATO POSLUŠAJ STAR NASVET, POIŠČI KURJEK IN KUPI MED. Z MEDOM SE NAMAŽI ZUNAJ S KURJEKOM NOTRANJO STRAN IN VIDEL BOŠ V KRATKEM ČASU, DA SI POVSOD DOSEGEL PLAN. ZDAJ LE DALEČ OGNI SE FRIZERJA, KI HOČE TE KULTURNO STRIC IN POKAŽI SE LE VSEMU SVETU, DA NOVE MODE SI VELIKI TIC, IN DA TE NE BO POZNAL TVOJ ATI ŠE MANJ PA TVOJA LASTNA MATI VEDI PA ŠE TO IN CISTO SAM, DA TAKIH NAS JE VČASIH — SRAM!!! Pero Vse gre skozi želodec... celo dopust Smo pač ljudje, da pri vseh ocenah naših obiskov, zabav, letovanj postavljamo naš okus in napet želodec na prvo mesto pri ocenjevanju našega počutja. Seveda smo tudi v teh ocenah različni, saj nekateri želodci bolje ocenjujejo tekočo hrano, drugi pa tisto vsakdanjo. Ti ocenjujejo hrano nekako po naslednjem vrstnem redu: meso, močnata, to so malo bolj nevsakdanje jedi, potem pa še kruh, krompir, prikuhe, solate in drugo nujno spremljavo »glavnih jedi«. Take ocenjevalce prav lahko zadovoljimo, seveda, če nimajo pretiranih zahtev. Lažje je seveda zadovljiti ljubitelje tekoče hrane, ker imajo manj meril za kvaliteto: barvo — belo, rdečo in črno ter ustrezno količino maliganov. Končno pa je tudi razumljivo — več ljudi — več okusov. Take misli so se mi podile je na razpolago vsem, naslov na hrano, na premajhne ob-po glavi, ko sem čital »Pri- »Pritožna knjiga«, je v njej roke pri kosilu in večerji, na tožno knjigo« našega počit- od petnajst zapisov kar premajhne obroke kruha, na niškega doma v Kranjski enajst pohval in le štiri graje, prelepo pripravljene obroke, gori. Čeprav nosi knjiga, ki Vse štiri graje se nanašajo ki so, kot sem izvedel iz knjige, »za jesti in ne za občudovanje«. Ostalih enajst zapisov pa govori ravno obratno ter hvali dobro pripravljeno hrano in dovolj velike obroke, že samo razmerje 11 pohval proti 4 grajam govori, da sta upravni odbor doma in maloštevilni kolektiv v domu dobro in pravilno gospodarila. Gotovo pa je, da bi delovni kolektiv doma ugodil prošnji posameznikov za večje obroke kljub res majhnim zneskom, ki jih posamezniki plačujejo za celodnevno preskrbo. že najbolj preprosta primerjava s pensionskimi Pisatelj jaz nisem Se manj pa poet, kljub temu sem sklenil Vam tole zapet. Se dela podnevi — ponoč se ne spi, seveda kljub temu dobička nič ni. VESELO ZAPOJMO Z ELANOM NA PLAN, DA LETOŠNJE LETO BO BOLJŠE KOT LAN. V tlaku so luknje, — vozički so fajn, ne moreš nikamor, naprej ne nazaj. Odprta marela nad strojem visi, da lahko brez škode se tisk naredi. VESELO ZAPOJMO Z ELANOM NA PLAN, DA LETOŠNJE LETO BO BOLJŠE KOT LAN. Imamo centralno, da grela bi nas, kljub temu nas trese ves delovni čas. Postavljen je tudi vsak mesec nov plan, se ist’ga spreminja vsak delovni dan. VESELO ZAPOJMO Z ELANOM NA PLAN, DA LETOŠNJE LETO BO BOLJŠE KOT LAN. Naš delovni človek za standard hiti, pa cene so višje in jih ne dohiti. So plače ostale kot leto poprej, a cene zdrčale so hitro naprej. VESELO ZAPOJMO Z ELANOM NA PLAN, DA LETOŠNJE LETO BO BOLJŠE KOT LAN. Socialno si šibek — otrok 'maš preveč, zato stanovanje je tebi odveč. Odgovor na prošnjo čakaš zaman, čeprav je že celo leto za nam. VESELO ZAPOJMO Z ELANOM NA PLAN, DA LETOŠNJE LETO BO BOLJŠE KOT LAN. Kdor hoče telo si in glavo krepit, najbolje da gre se v Lošinj spočit. Tam vlada veselje in mir je pri hiš, posebno ponoči, ko rad spiš. VESELO ZAPOJMO Z ELANOM NA PLAN, DA LETOŠNJE LETO BO BOLJŠE KOT LAN. Komanda je padla — se koj naredi, ostali naj čakajo mesece tri. Saj eno pravilo še vedno velja, da zadnji še zmeraj od nas več velja. VESELO ZAPOJMO Z ELANOM NA PLAN, DA LETOŠNJE LETO BO BOLJŠE KOT LAN. Bil riž je za malico — srce in krompir, čokolada dopolni naj — vse brez zamer. Na koncu zapojmo — seveda brez viž, kalorij naj veliko bo vsak dan na miz'. VESELO ZAPOJMO Z ELANOM NA PLAN, DA LETOŠNJE LETO BO BOLJŠE KOT LAN. m gt m M 'M 1 1 m I i cenami drugih podobnih domov govori našemu domu v prid. Zadnji letošnji zapis z dne 22.1.1965 govori o pomanjkanju odej na skupnih ležiščih. No, morda je ta kritika upravičena kljub trem odejam, ki so pripravljene na vsakem ležišču ter bi bilo primemo, če bi imela upravnica doma v skladišču nekaj rezervnih odej — za vsak primer. Isti neznani pisec pa si je privoščil kritiko poti od ceste do doma, češ da je preozka. Menda je pozabil, da je bilo pri gradnji in opremi doma opravljenih precej prostovoljnih delovnih ur in da ne bi bil nihče užaljen, če bi tudi tisti, ki pri gradnji doma niso sodelovali z _delom, poprijeli sami za lopato. Glede slabega televizijskega sprejema pa le objektivno opravičilo upravnega odbora: nimamo na razpolago denarja za nabavo primernega ojačevalca. Janez Herzog »GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana. Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Elnspller, Janez Herzog, Peter Mam, Janez Ošaben ln Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Elnspller. Odgovorni urednik: Peter Mam. Tiska tiskarna CP »Gorenjski tisk« Kranj. Rokopisov ne vračamo. VESELO ZAPOJMO Z ELANOM NA PLAN