Štev. 3.
jubljai\sKi<5
Leposloven in znanstven, list!
V Ljubljani 1. marcija 1889.
Leto IX.
Na   grobu.
Njega cesarske Visokosti cesarjevioa Rudolfa,
umršega dne 30. januvarija 1889. leta.
/,   I vstriji slavni srce" utriplje od sil bolečine, 1 ^         Zvestih obitelj rodov z materjo čuti bolest.
r*-'*-> Ali dohaja odkod sovražnik, pogubo kane"či, ^S                Dčdni avstrijski željan  rušiti   prestol na tik?
Ni je nasprotnika strah, preskušenim vlada narodom,
Hrabrost junakov ji meč, njih je zvestoba ji ščit. Ako na vojsko bi klic povabil trobente jih bojne,
Krdni v obrambo jekle"n dvigne za možem se m6ž. Hujša oblast bolečin prešinja nam Avstrijo drago,
Nždej  ponosnih se nji zgrudil steber je visok. Padel je nddej steber, odbran, da podpira v bodoče
Prvega Rudolfa dom, njega svetlobo šireč. Slavnih pradedov umik, sovražne si žrtev usode,
RUDOLF, cesarjevič naš,   grob je nam rani   Te skril. Oče, najblažji vladar, ki naše pozna ga stoletje,
Mila rodica in ž njo cvetna soproga in hči, Narodi združeni mi pod orla avstrijskega žezlom:
Združeni zdaj smo glasno vsi žaluje za Teboj. Znanstvo, umetnost, oba" o Tvoji togujeta smrti,
Bil si zaščitnik obeh, dika občma in čast. Tebi na rako solzna Slovenija zvesta poklada
Tudi v bridkobe spomin venec od rdž in cipres, Vroče iz srca želi, da Avstrije hišo dobrotno
Tekom prihodnjih bi dob čuval vladarjem Vladar !
Jos. Cimperman.