tnSKI C CbCLUP St. 10 1. OKTOBER 2006 glasilo čebelarskih organizacij Slovenije Igor Vajda: Pridobivanje nepovratnih sredstev evropske unije na področju čebelarstva ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Boris Seratin: Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v oktobru Milan Starovasnik: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v oktobru Mira Jenko Rogelj: Veterinarski nasveti v oktobru KONGRESI IN RAZSTAVE Franc Sivic: Čebelarska razstava v Italiji Aleš Gregorc: Konferenca o vzreji matic in selekciji v čebelarstvu v Sofiji IZKUŠNJE NAŠIH ČBELARJEV Janez Mihelič: Dvigalo za dviganje posod z medom, ki je lahko v veliko pomoč čebelarju, in drugi novi pripomočki pri čebelarjenju Janez Gregori: Naj plemenilne postaje pri nas ne bodo preteklost PRODAJA ČEBELJIH PRIDELKOV Silvo Posl: Trženje - izziv in težave čebelarjev MEDOVITE RASTLINE Trajče Nikolovski in Peter Ribič: Travniška kadulja Janežev ožepek Miran Mate: Zbiranje podpisov proti zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami POTOPISI Marjan Skok: Obisk zagorskih čebelatjev pri pobratenih čebelarjih v Eschenbachu na Bavarskem IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Tanja Magdič: Analiza anketnega vprašalnika o novi podobi »Slovenskega čebelarja« Bruno Krištof: Šestdeset let delovanja čebelarske družine »Peter Močnik« Studenci-Pekre iz Maribora Goran Kalister: ČD Koper sodeluje pri usposabljanju mladih iz držav Evropske unije IZ TUJE LITERATURE Mihael Uuhan: Med deluje močnje kot antibiotiki KRATKE NOVICE OBVESTILA Ivan Atelšek: Mednarodno ocenjevanje medu v Sežani V SPOMIN MALI OGLASI contents Igor Vajda: Acquiring non-recurrent Means form European Union for 257 Beekeeping Purposes BEEKEEPER'S MONTHLY WORK 259 Boris Seratin: Beekeeper’s Work in AŽ-Beehives in October Milan Starovašnik: The Beekeeper’s Work in Barred-up Beehives 261 in Octobe 262 Mira Jenko Rogelj: Veterinary’s Advice for October CONGRESSES AND EXHIBITIONS 263 Franc Sivic: Beekeeping Exhibition in Italy Aleš Gregorc: Conference on Queen Bee Breeding and Selection in 264 Beekeeping in Sofia FROM ASSOCIATION LIFE Janez Mihelič: Elevator for Lifting Honey Containers Can be of Great Help to Beekeepers, and Other New Beekeeping 265 Expedients Janez Gregori: Let the Fertilization Stations not Become 267 the Past HONEY PRODUCTS SALE 270 Silvo Posl: Marketing- Beekeepers' Challenge and Trouble HONEY PLANTS 272 Trajče Nikoloski and Peter Ribič: Meadow Sage 273 Hyssop Miran Mute: Signature Collecting Against the Law About the Co-existence 274 of Genetically Changes Plants with Other Agricultural Pants TRAVELLER’S JOURNALS Marjan Skok: Beekeepers from Zagorje Visiting Their Fraternized 274 Beekeepers in Eschenbach in Bavaria FROM ASSOCIATION LIFE Tanja Magdič: Questionnaire Analysis in the New Image of the “Slovene 276 Beekeeper" Bruno Krištof: Sixty Years Activities of the Beekeepers’ Family “Peter 277 Močnik" Studenci-Pekre in Maribor Goran Kalister: BA Koper Cooperates at Young People Qualifying in the 277 States of the European Union FROM FOREIGN LITERATURE 279 Mihael Uuban: Honey Has More Effect than Antibiotics 280 BRIEF NEWS 282 NEWS 283 Ivan Atelšek: International Honey Appraisement in Sežana 283 IN MEMORY OF 285 SMALL ADS Slika na naslovni strani: Lepo obnovljeni čebelnjak v vrtu frančiškanskega samostana na Brezjah z znamenitim napisom Sl SAPIS SIS APIS. Ta besedna igra v latinščini bi se po naše glasila: ČE SI PAMETEN, BODI KAKOR ČEBELA: Pri tem čebelnjaku je pater Fr. Donat Jug pisal svojo bijigo Praktični čebelar, ki jo je leta 1935 izdalo tedanje Čebelarsko društvo za Slovenijo, predhodnik današnje ČAS. Čeberarsko tradicijo na Brezjah nadaljuje zdaj brat Leon Rupnik. Foto: F. Šiinc Pridobivanje nepovratnih sredstev Evropske unije na področju čebelarstva mag. Igor Vajda, dipl.ekon. Namen pričujočega prispevka je predstaviti možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev Evropske unije, saj želimo, da bi bilo v primerjavi z drugimi kmetijskimi dejavnostmi čim več razpoložljivih nepovratnih sredstev za investicije, usmerjene v čebelarsko proizvodnjo. S tem bi namreč ustvarili dodatne možnosti za pospešen razvoj in povečanje konkurenčnosti slovenskega čebelarstva, to pa bi vplivalo na večje zaposlitvene možnosti ter s tem tudi na blaginjo čebelarskih gospodarstev. Na voljo so zelo različne oblike pomoči. Razlikujejo se tako po višini denarnih sredstev kot tudi po namenu, za katere jih lahko pridobimo. Lahko bi rekel, da za vsako obliko čebelarske produkcije obstaja kakšna podpora. Ker pa so postopki za pridobitev teh pomoči dokaj zapleteni, je zelo pomembno, da vemo, katere zahteve moramo izpolnjevati in kakšni so administrativni postopki, ki omogočajo njihovo pridobitev. Iz svojih lastnih izkušenj lahko povem, da je treba v okviru razpisa za naložbe v kmetijska gospodarstva za naložbe na področju čebelarstva izpolnjevati številne pogoje, tako administrativne kot tudi povsem specifične, šele vse to pa bo prosilcu omogočilo pridobitev nepovratnih finančnih sredstev. Dejstvo je, da bo Slovenija v okviru prihodnje finančne perspektive v obdobju od leta 2007 do 2013 lahko iz evropskih skladov porabila precej bolj polno malho denarja, kot je bilo to mogoče doslej. Zaradi tega naj najprej predstavim pogoje razpisa, to je, kdo lahko kandidira, kako veliko mora biti čebelarsko gospodarstvo, katere vrste investicij na področju čebelarstva so upravičene do podpore, način priprave razpisne dokumentacije s poslovnim načrtom, merila za izbor projekta, pa tudi, kaj bi bilo koristno postoriti v obdobju do novega razpisa, da bi bile naše možnosti za uspeh projekta, prijavljenega na razpis, večje. Predstavitev je pripravljena na podlagi drugega javnega razpisa za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (F.PD) za leto 2006, ki se je v tem letu že iztekel. Pogoji razpisa Pogoji razpisa za naložbe na podft*'|ii čebel;®ka so dveh vrst: začetni (vhodni) določj kdo se lahko prijavi na razpis, in končni. Te je treba izpolnjevati predvsem glede na zahtevan obseg proizvodnje. Pomembno je opozoriti, da je vloga za pridobitev nepovratnih sredstev zavrnjena, če prosilec ne izpolnjuje teh pogojev. Zdaj pa poglejmo poglavitne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati morebitni investitorji na področju čebelarske dejavnosti. Na razpis se lahko prijavijo čebelarska gospodarstva (fizične osebe, kmetije, združenja kmetov, podjetniki in pravne osebe), ki imajo ob oddaji vloge vsaj 40 gospodarskih čebeljih družin in ki so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev. Glede na to se torej čebelar, ki čebelari s 30 panji, na razpis ne more prijaviti oziroma bi bila njegova vloga zavrnjena. Tem čebelarjem priporočamo, da v obdobju do novega razpisa kupijo manjkajoče število gospodarskih družin, saj bodo le tako dosegli prag zahtevanih 40 gospodarskih družin. Čebelarsko gospodarstvo mora glede na vrsto izvedene naložbe najpozneje ob njenem koncu imeti vsaj 80 gospodarskih čebeljih družin, ne glede na vrsto investicije. Če so pridobljena sredstva namenjena za graditev novega objekta in pripadajočo opremo ali za adaptacijo, mora biti v čebelarskem gospodarstvu ob koncu naložbe vsaj 200 gospodarskih čebeljih družin, če pa so ta sredstva namenjena za vzrejo čebeljih matic, mora čebelar ob koncu naložbe imeti 80 čebeljih družin ter zagotoviti vzrejo 1500 matic na leto. Predmet razpisa Predmet razpisa so naložbe v čebelarska gospodarstva na različnih področjih (v oklepaju je naveden najvišji priznan investicijski strošek za posamezno naložbo), in sicer: 1. Naložbe v graditev novih objektov oziroma prostorov ali v njihovo obnovo, vključno s pripadajočo opremo: - objekti oz. prostori za skladiščenje medu in drugih čebeljih pridelkov (za graditev novega objekta 80.000 SIT/nr na enoto, za adaptacijo 50.000 SIT/nr na enoto, za opremo 3-500.000 SIT na objekt); - objekti oz. prostori za dodelavo in polnjenje medu (za graditev novega objekta 80.000 SIT/nr na enoto, za adaptacijo 50.000 SIT/nr na enoto, za opremo 5.000.000 SIT na objekt); - objekti oz. prostori za točenje medu (za graditev novih 80.000 SIT/nr na enoto, za adaptacijo 50.000 SIT/nr na enoto, za opremo 5.000.000 SIT na objekt); - objekti oz. prostori za vzrejo čebeljih matic (za graditev novih 80.000 SIT/m2 na enoto, za adaptacijo 50.000 SIT/m2 na enoto, za opremo 1.000.000 SIT na objekt). 2. Pivi nakup čebeljih matic in čebeljih družin (po predračunski vrednosti). 3. Nakup čebeljih panjev (40.000 SIT na panj). 4. Nakup zabojnikov za prevoz čebeljih panjev (50.000 SIT/proizvodni panj). 5. Postavitev stacionarnih objektov oz. čebelnjakov (za graditev novih 80.000 SIT/m’ neto površine, za adaptacijo 50.000 SIT/m2 neto površine). 6. Dodatna oprema: - oprema za pridelavo matičnega mlečka (1.000.000 SIT/gospodarstvo), - oprema za pridelavo cvetnega prahu (2.000.000 SIT/gospodarstvo), - oprema za pridelavo čebeljega voska (500.000 SIT/gospodarstvo), - oprema za pridelavo čebeljega strupa (1.000.000 SIT/aparaturo). Priprava razpisne dokumentacije s poslovnim načrtom Zelo pomembno je, da začnemo projektno dokumentacijo pripravljati dovolj zgodaj, saj pridobitev vseh dovoljenj in izdelava poslovnega načrta trajata kar nekaj časa. Prijavni roki so zelo kratki, zato moramo imeti vso dokumentacijo zbrano že pred objavo razpisa, saj je v mesecu dni praktično nemogoče zbrati vse potrebne dokumente. Razpisna dokumentacija obsega izpolnitev vloge, poslovni načrt ter naslednja zahtevana dokazila: dokazilo, da so za proizvode, ki so v poslovnem načrtu navedeni v tabeli Prodajni trg, na voljo običajne prodajne možnosti; dokazilo za graditev objektov ali nakup opreme v objektih; dokazilo o izpolnjevanju minimalnih standardov na področju varstva higiene; dokazila o registraciji; dokazila o finančnem stanju; dokazila o lastnih finančnih sredstvih; dokazilo o predračunski vrednosti naložbe; dokazilo o izobrazbi; dodatna dokazila, specifična za nosilca kmetijskega gospodarstva, kadar je končni prejemnik kmetija ali samostojni podjetnik posameznik; dodatna dokazila glede na posamezno vrsto upravičenih naložb na kmetijskem gospodarstvu; dodatna dokazila glede na naložbe po posameznih sektorjih primarne kmetijske pridelave na kmetijskem gospodarstvu; dokazilo o velikosti kmetijskega gospodarstva glede na število stalno zaposlenih oseb, dodatno dokazilo o izobrazbi nosilca kmetijskega gospodarstva (velja za fizične osebe), izjava o zadolženosti kmetijskega gospodarstva, dokazilo za HAB-območja; dokazilo o že prejetih sredstvih iz proračuna Republike Slovenije oz. iz občinskega proračuna oz. iz sredstev evropskih skladov za naložbe v kmetijska gospodarstva v minulem petletnem obdobju. Merila za izbiro projekta Vsaka popolna in vsebinsko ustrezna vloga je ocenjena na podlagi točkovanja 13 meril za izbor. Projekt, ki zbere večje število točk, ima v primerjavi s konkurenčnimi prijavljenimi projekti večjo možnost za uspeh na razpisu. Največje možno število točk je 100. V nadaljevanju navajam merila za izbor z navedbo največjega števila možnih točk v okviru posameznega merila. Merila vključujejo presojo finančne upravičenosti (15), kakovost proizvodov in varnost živil (10), izobrazbo vlagatelja (6), starost vlagatelja (7), pomen kmetijske dejavnosti za kmetijsko gospodarstvo (10), velikost kmetijskega gospodarstva glede na kmetijska zemljišča v uporabi (12), obseg primarne kmetijske pridelave (6), velikost kmetijskega gospodarstva glede na število stalno zaposlenih oseb (6), okoljsko sprejemljivost projekta oz. kmetijskega gospodarstva (10), ekološko pomembna območja (3), že prejeta javna sredstva iz državnega oz. občinskega proračuna oz. iz evropskih skladov za naložbe v kmetijska gospodarstva v minulem obdobju (15). Kaj je treba postoriti v mesecih do novega razpisa? Dejstvo je, da bo Slovenija v okviru prihodnje finančne perspektive za obdobje od leta 2007 do 2013 lahko iz evropske malhe pridobila precej več denarja, kol ga je do zdaj. Zaradi tega je zelo pomembno, da začne morebitni vlagatelj na področju čebelarstva dovolj zgodaj pripravljati projektno dokumentacijo, saj pridobitev vseh dovoljenj in izdelava poslovnega načrta vzameta kar nekaj časa. Ker so prijavni roki zelo kratki, moramo imeti vso dokumentacijo zbrano že pred objavo razpisa, torej pred konkurenco iz drugih kmetijskih dejavnosti. Pomembno je tudi, da se čebelarsko gospodarstvo v obdobju do novega razpisa tudi ustrezno prilagodi, poveča svojo konkurenčnost ter s tem tudi možnosti za uspeh na razpisu. Svetujem, da opravite vse potrebno, da bi vaš projekt pridobil kar največje število točk. Za dodatna pojasnila ter pomoč pri pripravi celotne razpisne dokumentacije za pridobitev nepovratnih sredstev Evropske unije na področju čebelarstva me lahko tudi pokličete na tel. št.: 051/374 759. £ mesečna o| V» Čebelarjeva opravila v AZ-panju v oktobru Boris Seražin - Rakek Čebelarska sezona je zdaj bolj ali manj končana. Ker bo nastopilo obdobje bolj mrzlega vremena, bo tudi pri čebelah vse teže še kaj narediti. Zadnji pregled smo opravili septembra, tako da čebele zdaj potrebujejo morda še kak kilogram zimske zaloge, če ste s krm- ljenjem v zamudi, in veliko miru. Sladkor po navadi lahko dodajamo tja do 5. oktobra. Potem je pogosto približno 14 dni bolj slabega vremena, zadnji teden oktobra pa se spet toliko ogreje, da lahko dodamo še kak kilogram ali dva sladkorne raztopine. Predvsem na območjih, na katerih medi mana, je to za čebele lahko zelo težavno obdobje. V tem primeru je dobro ob donosih hkrati dodajati sladkorno raztopino, tako da se trd kristaliziran med ali med z veliko minerali zmeša z njo. Zdaj se začenja tudi obdobje, v katerem se bo pokazalo, kako uspešni smo bili pri zatiranju varoj. Ker odmirajo še zadnje poletne čebele, se bo namreč pokazalo, koliko čebel nam je uspelo pripraviti za zimo. V tem obdobju lahko družine tudi množično propadajo. Vsekakor ob propadu družin ne smemo dopustiti, da se v čebelnjaku pojavi rop. Če je z varoami hudo napadena samo posamična družina, se po njenem propadu lahko pojavi rop, na ta način pa se varoe iz te družine preselijo v sosednjo, tako da lahko propade tudi ta. Če sta v nekem čebelnjaku izropani dve sosednji družini, obstaja veliko možnosti, da ropa sploh ne bomo mogli ustaviti, tako da lahko izgubimo vse družine. Pri ropanju trpijo vse družine. Logično je, da najbolj trpijo izropane. Toda trpijo tudi družine, ki ropajo, saj se čebele ob ropu branijo in pobijajo roparice. Zdaj je čas za to, da izpraznimo panje, v katerih ni čebel, in satje prekuhamo v vosek. Če moramo družine še nekoliko dokrmiti, to delamo pozno zvečer ali ponoči, hkrati pa pripremo panje tako, da sočasno lahko izletata samo dve čebeli. Če smo se odločili, da bomo družine prezimovali v plodišču, ta mesec iz medišča odstranimo odvečno satje in dobro pokrijemo matično rešetko. Predlagam, da to naredite s penasto gumo, ki je za 2 cm večja od panja. Vsaka reža (tudi samo 1 mm) v izolaciji pozimi deluje tako, kot da izolacije sploh ne bi bilo. Zaradi prepiha se namreč panj ohlaja, zato čebele porabijo več hrane, s tem pa se poveča tudi možnost pojava spomladanskih bolezni, kot sta nosema in griža. Panj moramo skrbno zatesniti nad gnezdom in ob strani do višine gnezda, to je zgornji del panja. Hkrati pa je dobro, da se spodnji del panja čim bolj zrači, saj se vlažen zrak spušča pod gnezdo. V tem delu panja je še najbolje, da je panj čim bolj odprt, podobno kot preprečujejo plesnenje satja pri nakladnih panjih z mrežasto podnico prek zime. Vsekakor je v tem obdobju nujno, da glodavcem preprečimo vstop v čebelnjak. Najbolje je, če so čebelnjaki že narejeni tako, da glodavci sploh nimajo vstopa vanj. Če pa je vstop mogoč, nastavimo vabe ali pasti. V dolgih zimskih mesecih lahko mišja družina naredi veliko škode v čebelnjaku, da niti ne pomislim na to, kako ga onesnaži ena sama podgana. Odvzeto satje moramo zavarovati pred veščo. Staro in velikokrat zaleženo satje pretopimo (približno četrtino vsega satja ali 5 satov na družino v AŽ-panju), preostalo nekoliko mlajše satje pa dobro shranimo. Prostor za shranjevanje naj bo suh in zavarovan pred vstopom insektov. Ta mesec je za ta namen še najboljši zadnji del čebelnjaka, saj se voščena vešča zaradi mraza v satju ne razvija. Lahko pa satje shranimo tudi v mrzlo klet, vendar moramo tam paziti na zračno vlago, da satje ne splesni. Suho satje lahko zložimo vodoravno na kupe. Dokler je dovolj mrzlo, se vešča v njem ne razvija, to pa je skoraj povsod do začetka maja. V tem mesecu začnimo počasi opravljati dela, ki so za čebelarjenje nujna, niso pa neposredno povezana z oskrbo čebel. Obnovimo stare čebelnjake in panje. Očistimo tla pred čebelnjakom, saj so tam vedno mrtve čebele. Najmanj vsako drugo leto tudi prekopljimo zemljo, da se izognemo širjenju bolezni. Prekuhajmo voščine. Morda še nekaj besed o prodaji pridelkov. Pri prodaji se srečamo s konkurenco, ta pa določi okvire, v katerih bomo prodajali svoje pridelke. Hitri pregled trga v Sloveniji nam pove, da prodamo približno enako količino medu, kot jo pridelamo. Torej je naš trg samozadosten. Čebelarji na domu prodajo približno 70 % vsega pridelanega medu, samo 30 % vsega prodanega medu pa prodajo trgovine. Torej lahko ugotovimo, da ceno medu postavljajo čebelarji na domu, saj ti prodajo največ medu. Ko čebelarji določamo ceno medu, se vedno ozremo h konkurenci. Pri tem opazimo, da je med v veleprodajni mreži vedno dražji kot med pri čebelarju. Hkrati pa ta ista mreža lahko prodaja med tudi po zelo nizkih akcijskih cenah, ki so lahko tudi nižje od cen medu pri čebelarjih. Sočasno lahko veliki pridelovalci medu tega na veliko prodajo po čedalje nižjih grosističnih cenah. Zaradi tega pa tudi zaradi nenehnega zviševanja cen sladkorja in energije dosegamo čedalje slabše poslovne rezultate. Vsekakor na te cene sami nimamo nikakršnega vpliva, vplivamo pa lahko na cene medu (in drugih čebeljih pridelkov) pri prodaji na drobno. Pri tem pa čebelarji nismo tako nemočni, kot je videti. Res je, da pogosto slišim argument, jaz ne morem podražiti medu zato, ker ga ... noče. In res je tako. Za lažje razumevanje problema naj povem, kako se cena medu oblikuje med čebelarji. Vsak čebelar postavi ceno kot razmerje med ceno, ki jo dosegajo njegovi sosedje, in svojo pridelavo. Če predpostavimo, da mora vsak čebelar prodati vso količino medu, ki jo pridela (to pa v določenih primerih ni nujno), je prisiljen postaviti tako ceno, da ta svoj cilj lahko doseže. Torej se v svoji okolici pozanima, po koliko prodajajo med drugi čebelarji, in postavi tako ceno, da lahko proda, kar je pridelal. To vsekakor velja za čebelarje, ki pridelajo dovolj medu, da jim ga ostane še do naslednje sezone. Ti čebelarji pravzaprav sami sploh ne morejo določati cene, ker so odvisni od svojih sosedov. Obstaja pa en zelo velik segment čebelarjev, ki lahko svobodneje določajo ceno, po kateri bodo prodali svoj pridelek. To so vsi tisti, ki nimajo veliko medu, zato ga po navadi prodajo že v zgodnjih jesenskih mesecih, za novo leto pa jim ga že zmanjka (ker ga prodajajo po prenizki ceni). Ti lahko postavijo toliko višjo ceno, da bodo med prodajali do nove sezone. Torej lahko na splošno trdimo, da našo prodajno ceno medu določajo prav čebelarji z najmanjšim številom panjev, ki čebelarijo ob redni zaposlitvi in za katere prodaja medu sploh ni resen vir prihodka. Po drugi strani se čebelarji ogledujemo po cenah medu v trgovinah, trgovci pa po naših. Ta hip je vzpostavljeno nekakšno ravnovesje med odkupnimi grosističnimi cenami medu, prodajo medu na domu in cenami v prodaji na drobno v trgovinah. To razmerje gre po navadi po tretjinah: tretjino zajema grosistična cena, dve tretjini pa cena na domu in na tržnicah. Ko se cena uravnovesi na teh razmerjih, po navadi obmiruje. Večje spremembe so mogoče samo ob večjih pretresih na trgu, te pa lahko povzročijo zelo dobra letina, velik uvoz medu ali zelo slaba letina. Vendar je treba pri tem upoštevati, da naš trg ni samo Slovenija, ampak celotna Evropska unija, in da imamo z zaznavanjem sprememb vsi velike težave. Tako se zgodi, da zelo slaba letina ne povzroči zvišanja cen, zelo dobra letina pa jih zniža — ker veliko čebelarjev na silo prodaja svoje pridelke. To je seveda poseben problem, predvsem zato, ker povzroči nestabilnost trga. Po mojem mnenju bi moral imeti vsak čebelar vedno v zalogi vsaj za pol letine medu. Z izkušnjami sem počasi ugotovil, da lahko ceno medu zviša ali zniža določeno spoznanje med čebelarji. Ne glede na letino lahko ceno medu spremenimo, če se tako odločimo. Treba je samo podreti ustaljena razmerja cen. Tako na primer mali čebelarji zvišajo ceno medu. Kmalu jim sledijo večji čebelarji, vendar jim še vedno konkurirajo z nekoliko nižjo ceno. Ker se cena medu pri čebelarjih približa trgovski ceni v trgovini, trgovci kmalu ugotovijo, da bi med lahko prodajali tudi po višji ceni. Zato sledijo tej usmeritvi in poskusijo vzpostaviti normalna razmerja med cenami. Tako se v obdobju nekaj mesecev cene ustalijo na višji ravni. V vmesnem obdobju lahko začasno nastanejo razlike pri prodaji določenim segmentom trga, vendar to ne traja prav dolgo in na koncu imamo od procesa vsi velike koristi. Na koncu tako ali tako celoten pridelek prodamo po nekoliko višji ceni. Za dokaz lahko vzamemo sosednje države, v katerih lahko čebelarji doma pridelan med prodajajo po 10 evrov za kilogram, ne glede na to, da je uvožen med praviloma vsaj za polovico cenejši. Dejstvo pa je, da pri nas tega ne moremo doseči brez centralno usmerjene akcije pod vodstvom ČZS. Po mojem prepričanju bi tako zvišanje cen v Sloveniji čebelarjem prineslo nekajkrat več, kot zdaj dobijo z vsemi podporami za čebelarstvo. Na koncu ne bo odveč, če povem še nekaj besed o kakovosti medu. Ugotavljam, da postajamo na tem področju vse boljši. Kljub vse večji kakovosti našega medu, pa tega ne odseva niti cena medu niti cena čebeljih pridelkov. Verjetno drži, da kupec večje kakovosti ne bo kar sam od sebe tudi več plačal. Za to, da je seznanjen z večjo kakovostjo našega medu in da mora zato zanj plačati več, pa je po mojem odgovoren čebelar. Seveda mora ta najprej sam ceniti svoj pridelek in ga ustrezno ovrednotiti, potem pa ga pravilno ponuditi kupcu. Vsekakor je po mojem prav v tem bistvo poslanstva in obstoja ČZS kot ustrezne stanovske organizacije, ki pomaga čebelarjem. Zaradi tega je ena izmed nujnih nalog ČZS propagiranje pridelkov s slovenskim poreklom. Zadnje čase se pojavlja vse več društev in regijskih zvez, ki so stvari že vzeli v svoje roke, žal pa so za vseslovensko akcijo premajhni, zato jo lahko pripravi zgolj vodstvo ČZS. Na podlagi vsega povedanega predlagam, da bi bila primerna cena za letošnje pridelke malih čebelarjev vsaj za 200 SlT/kg višja oz. minimalno 1300 SIT/kg za cvetlični med. Rezervne družine so že nakrmljene Čebelje družine v prevoznem čebelnjaku skrbno za zimo. IFoto: 8. Seražin) uredim in nakrmim za zimo. /Foto: 8. Seražin) Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v oktobru Milan Starovasnik - Komenda, e-pošta: milan.starovasnik@volja.net Oktober je tisti mesec, ko si čebelarji naposled lahko oddahnemo. Zdaj pri čebelah ni več intenzivnega dela, zato si lahko vzamemo tudi dopust ali pa se odpravimo na ekskurzije, ki so pri naših čebelarjih že ustaljena praksa. Na ta način si lahko ogledamo različne inovacije in panjske sisteme, saj v vsakem čebelarju tli inovativna žilica. Tako lahko vidimo, v čem so naše slabosti, izboljšave, ki so že preizkušene, pa uvedemo tudi v naše čebelarstvo. Nikakor pa ni priporočljivo uvajati sprememb, ki bi škodovale določenim standardom. Ker se dnevi krajšajo in so večeri vse daljši, si lahko preberemo kako čebelarsko knjigo ali revijo, ki jih je na trgu kar nekaj, in to ne samo v slovenščini, ampak tudi v angleščini, nemščini itd. Prav tako pa si lahko ogledamo čebelarske filme, bodisi na videokasetah, DDV-jih bodisi po internetu. Ker čebelarji že po naravi ne moremo sedeti križem rok, si vedno najdemo kakšno delo in tega, žal, nikoli ne zmanjka. Pa poglejmo, kaj vse lahko postorimo ta mesec. Če smo septembra še krmili ali samo dokrmili čebele, da imajo potrebno zimsko zalogo, potem je zdaj pravi čas, da temeljito očistimo in razkužimo vse pitalnike. Če smo jih krmili s PVC-vedri, lahko delo opravimo zelo hitro. Najprej ostrgamo vse voščene nadzidke ter vedra razkužimo v 3- do 5-odstotni raztopini vročega luga. Paziti moramo, da lug ni preveč vroč, ker bi nam lahko poškodoval vedra. Opozoriti moram tudi na zaščitno opremo, da se naše delo ne bi končalo pri zdravniku. Pri dodajanju lužnega kamna moramo biti tudi previdni in ga najprej umešati v hladno vodo, saj bi v nasprotnem zavrel, pene pa bi lahko ušle čez rob. Po nekaj minutah Polje z ajdo, kjer čebele naberejo še zadnjo večjo količino cvetnega prahu in nekaj medičine. (Foto: M. Starovasnik) vedra vzamemo iz luga in jih takoj speremo s tekočo vodo. Če imamo večje število pitalnikov, ki jih nismo dovolj očistili voščenih nadzidkov, bo v posodi z lugom nastala smetana oz. milo. Tega moramo sproti odstranjevati, saj bi se sicer oprijelo vedra in bi za čiščenje potrebovali še več časa. Da bi si olajšal delo, sem v svoje čebelarstvo uvedel desko, ki ima na sredini odprtino premera 120 mm. Z njo prekrijem sate, potem pa nanjo naveznem vedro s hrano. Tako imajo čebele možnost dostopa samo do pokrova, v katerem so luknjice. Ker okoli posode nimajo dostopa, tam tudi ne gradijo voščenih nadzidkov. Tako moram z dletom očistiti vosek samo na pokrovih pitalnikov in deskah (deska je vidna na sliki v št. 7-8). Na teh deskah pa pridobim kar nekaj zadelavine oz. propolisa, saj jih čebele temeljito prilepijo ob naklade. Ko deske odstranim, na panje znova namestim novo PVC- folijo, ki tam ostane do naslednjega zimskega krmljenja čez eno leto. Za kuhanje uporabljam posebej za to izdelano posodo iz nerjaveče pločevine, ki jo uporabljam tudi za kuhanje voščin in Družina pred vzimitvijo mora zasedati Letošnji ometenci. Za naše obiskovalce pripravimo čim bolj pestro vse utice v nakladi. (Foto: M. Starovasnik) ponudbo čebeljih pridelkov. prekuhavanje satnikov. Prav tako moramo očistiti in razkužiti prazne naklade, ki smo jih uporabili zato, da so bili pitalniki v njih varno shranjeni in da čebele niso imele dostopa do njih. Iz naklad očistimo zadelavino in koščke voska, potem pa jih ožgemo s plinskim goničem. Zdaj ožgem tudi deske za krmljenje. Ce je treba naklade prebarvati, je zdaj najprimernejši čas za takšno opravilo. Paziti moramo le na izbiro pravega premaza, saj mora biti ta narejen iz snovi, ki ne škodujejo čebelam. Sam za ta namen uporabljam do okolja prijazno vodno barvo. Tako očiščene in razkužene naklade lahko uporabimo kot prostor za shranjevanje na novo izdelanih satnikov. Naklad, ki jih nameravam na novo prebarvati, ne razkužujem z ognjem (ne ožgem), temveč jih razkužim v lugu in potem osušim. Lug namreč razgradi del barve, tako se nov nanos lepše prime, poleg tega pa zamudno brušenje ni potrebno. Za razkuževanje naklad je primernejši lug, saj prodre v vsako odprtino v lesu, tudi v tisto, ki je ogenj ne doseže. Tako ponekod uničim tudi lesnega črva, ki se prav rad naseli v naklade. Ne smemo pa pozabiti tudi na satne pitalnike, ki smo jih uporabljali v brezpašni dobi in pri krmljenju ometencev ali nare-jeneev s sladkorno pogačo. Zdaj je tudi pravi čas, da si izdelamo nove satne pitalnike ali zabojčke za ometence. Pri zabojčkih za ometence naj vas opozorim na njihovo velikost, saj v tak zaboj lahko damo le za tretjino prostornine čebel, sicer se te med prevozom lahko zadušijo. Zabojčki naj bodo toliko dolgi, kot je dolga naklada, da bomo lahko prenašali tudi sate z zalego ali rezervne dmžine. V tem obdobju izdelam tudi nove visoke podnice in pokrove. Nekaj podnic bom potreboval za zamenjavo, preostale pa za širitev čebelarstva. Za podnico uporabljam višino 74 mm, to pa zadostuje, da čebele ne visijo po bradah, ampak so lepo na varnem pod gnezdom. Podnica je prirejena tako, da je naletna deska lahko tudi zapora ob prevozu. Pozno jeseni in pozimi, ko čebele ne izletavajo, naletno desko obrnem v panj, tako da se na njej ne zadržuje voda ali sneg. Še najpomembneje pa je to, da noben del panja ne štrli iz obsega naklad, saj nam to samo olajša prevoz in omogoča racionalno izrabo Veterinarski nasveti v mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med., Nacionalni Pred nami je čas, za katerega so si čebele uredile svoje domovanje za preživetje dolgih neaktivnih mesecev. Ob morebitnih poznih donosih mane mora posredovati čebelar in sate s težko prebavljivim manovim medom odmakniti čim dlje od gnezda ali jih odstraniti iz panja. Neprimerna hrana je poglavitni vzrok pojava griže in hujših izbruho\ nosemavosti. prostora na prikolici, med prevozom pa so panji stisnjeni drug ob drugega. Pod podnico sta dve 24 mm debeli letvici, ki zagotavljata, da je podnica na stojišču na sredini spodnjih nosilnih letev stojala. Tako so vsi panji v ravni vrsti in pri pregledih ne morejo zdrsniti ne naprej ne nazaj po železnem nosilnem stojalu (slika stojala je bila prav tako že objavljena), poleg tega mi omogočata, da laže povežem panj za prevoz in da ob natovarjanju in raztovarjanju ne poškodujem zatezne vrvi (“gurtne”). Dno podnice je mrežasto in ostane odprto tudi pozimi. Glede na to, da je bila letošnja sezona med boljšimi ali celo rekordna, pa nikakor ne smemo pozabiti na prodajo čebeljih izdelkov. Le na ta način si bomo namreč povrnili vložen denar in trud, ki smo ga imeli s čebelami med sezono. Vsak čebelar bi moral kar največ prispevati k obveščanju porabnikov o uporabnosti in koristnosti čebeljih pridelkov ter njihovem blagodejnem vplivu na človeški organizem. Če smo se odločili za večje število družin, si moramo izdelati tudi svojo nalepko, ki bo tudi zaščitni znak naših izdelkov. Še bolj bomo poudarili kakovost naših pridelkov, hkrati pa bomo povečali tudi našo prepoznavnost, če bomo pridelke pakirali v estetsko oblikovano embalažo. V jesenskih mesecih v več društvih organizirajo ocenjevanje medu, medenega vina in medenih likerjev. Tako lahko tudi s priznanji vplivamo na povečanje prodaje. Vsi čebelarji pa bi se morali vključiti v kolektivno blagovno znamko “Slovenski med kontrolirane kakovosti” v okviru ČZS. Po mojem bi morala biti ta prelepka tudi pogoj za sodelovanje na vseh ocenjevanjih. Tudi porabnik najprej pogleda, kaj je prelepljeno čez pokrovček, šele potem pa tudi druge podatke na nalepki. Da bi porabnika še bolj obvestili, mu lahko damo tudi letak o slovenskem medu kontrolirane kakovosti, ki ga dobimo na sedežu ČZS ali pri preglednikih. Čebele lahko občasno pregledamo, da nas ne preseneti rop. Sicer pa tisti čebelarji, ki čebelarijo na območjih z veliko vetra, lahko obtežijo strehe panjev, da jih ne odnese ali ne prevrne. Lahko tudi nekoliko pripremo žrela, da v panj ne bi zlezla rovka. Do zimskega zatiranja varoe čebele potrebujejo samo še mir. oktobru veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti Iskanje preventivnih sredstev proti nosemavosti je odveč, dokler ne vemo, kaj je vzrok prebavnih težav čebel. Morebitna parazitarna obolenja (obstoj flagelamih in amebnih povzročiteljev ter nosemavosti) bodo potrdile oz. ovrgle laboratorijske preiskave vzorcev čebel. Za ugotovitev stanja v posameznih družinah je treba iz vsake družine posebej nabrati od 25 do 30 čebel. • Vsak vzorec mora biti opremljen z oznako panja, iz katerega smo ga vzeli. Jemljemo vedno čebele, ki kažejo spremembe v vedenju oz. pri katerih so opazna klinično očitna znamenja, ki nam zbudijo sum določene bolezni. Če želimo čim prej izvedeti diagnozo, takoj pošljemo vzorec, hkrati pa o tem vnaprej obvestimo laboratorij. Vzorec mora biti označen z; • imenom, priimkom in naslovom čebelarja (po možnosti tudi s telefonsko številko), • naslovom stojišča čebel, • če so vzorci odvzeti posamično iz več čebeljih družin, je treba označiti, iz katerih panjev so. Ob sumu povzročiteljev hude gnilobe (Paenibacillus larvae) vzorce medu (vzorec z najmanj 100 g medu) analizirajo Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo Veterinarske fakultete, Gerbičeva 60, 1115 Ljubljana, in posamezne enote NVI. Vsak propad oz. odmrtje čebeljih družin je treba takoj prijaviti pristojni veterinarski službi Nacionalnega veterinarskega instituta! Za pravilno ugotovitev vzroka propada čebeljih družin so poleg opažanj čebelarja pomembni tudi ostanki propadle družine v panjih, dokler jih čebelar ne počisti. Oktober je tudi zadnji mesec, v katerem bomo s štetjem naravno odmrlih varoj na podnici panja najbolj realno ocenili število varoj. Samo natančna kontrola vseh čebeljih družin nas bo usmerila v zimsko zatiranje varoj (ko v družinah ne bo več pokrite zalege) ali odvrnila od njega. Takrat nastopi čas, ko reprezentativnega naravnega v* Čebelarska razstava Franc Šivic, besedilo in slike Na povabilo Čebelarskega konzorcija iz Pordenona sem sredi letošnjega avgusta v mestu Sacile v severni Italiji pripravil in postavil razstavo z naslovom “Slovensko čebelarstvo se predstavi”. Razstava je bila odprta v okvini mednarodnega sejma malih živali, predvsem ptičev, in v okviru ocenjevanja italijanskih medov. Sejem je obiskalo več kot sto tisoč ljudi iz vse Evrope in tudi iz Slovenije, številni obiskovalci pa so si ogledali tudi mojo razstavo. odpada varoj ni več, saj bodo te zimo preživele skupaj s čebelami. Ali bo zimo preživelo več kot 30 do 50 varoj v posamezni družini, je odvisno predvsem od čebelarja. Če je naravno odmrlih 0,4 in več varoj na dan, se moramo pripraviti na zimsko zatiranje varoj (to je na zatiranje v obdobju brez pokrite zalege). Priprave na zimsko zatiranje so nujne in mogoče ob lepih izletnih dneh, ko bomo s čiščenjem prizidkov in nadzidkov poskrbeli, da s premikanjem satov ob morebitnem škropljenju učinkovin (perizin ali mlečna oz. oksalna kislina) v hladnih novembrskih oz. decembrskih dneh ne bomo dodatno vznemirjali čebel. Pri naravnem odpadu od 0,2 do 0,3 varoe na dan moramo prihodnjo pomlad obvezno izvesti apitehnične ukrepe za zmanjševanje števila varoj. Če čebelar na to ni pripravljen, mu svetujem, naj se loti zimskega zatiranja varoj. Spremljanje populacije varoj v čebeljih družinah nam omogoča, da so naši ukrepi racionalno izvedeni. S spremljanjem in oceno dosežemo več ciljev: - zmanjšamo število posegov samo na potrebne, - izognemo se zatiranju na pamet, - preverjamo učinkovitost naših ukrepov, preverjamo reinvazije iz okolice - to je proti koncu oktobra najpomembnejša okoliščina, vendar jo iz leta v leto zanemarjamo. Če spremljamo razmnoževanje populacije varoj v vseh družinah, lahko po potrebi izvajamo ukrepe v vsaki družini posebej. Obvezno preverjanje lovilcev varoj na panjski podnici nas bo tudi pravočasno opozorilo na pričakovano odpornost teh zajedavcev na uporabljena sredstva. in razstave v Italiji Organizatorji so me prosili, naj predstavim tisto, kar je za naše čebelarstvo tipično in hkrati drugačno od italijanskega. Zato sem v ospredje postavil slovenske čebelnjake, ki sem jih predstavil s 40 fotografijami in 20 lesenimi modeli. Ob teh sem razstavil tudi lepo zbirko panjskih končnic Milana Plešca iz Ljubljane, knjige, razglednice, posterje in kozmetične izdelke Čebelarstva Božnar iz Polhovega Gradca. Razstavljenih predmetov hi lahko bilo še več, a žal v Sloveniji nisem mogel najti nikogar, ki bi bil pripravljen sodelovati pri tem projektu. Bil je namreč čas dopustov in počitnic. Presenetilo me je zanimanje običajnih ljudi, torej nečebelarjev, ki so obiskali razstavno dvorano, si ogledovali fotografije in me potem spraševali vse mogoče o našem čebelarstvu. Na srečo dobro govorim italijansko, razumem pa tudi furlanščino in italijansko-beneški dialekt, tako da sem lahko na vsa vprašanja odgovarjal neposredno. Navezal sem tudi prijateljske stike z ljud- mi, ki jih zanimajo narava, fotografija, umetnost in še kaj. Številni so me spraševali, kje čebelarim in ali me lahko obiščejo, da bi si to, kar so videli na fotografijah, ogledali še v živo. Ker sem moral biti vse dni sejma v Sacilu osebno navzoč na razstavi, je bilo to zame dokaj naporno. Kljub temu pa sem bil ob koncu zadovoljen, da sem s svojim prispevkom storil korak k tesnejšemu povezovanju dveh narodov, ki sta sicer soseda, vendar se še zelo slabo poznata. EFOTODi AHARI SLOVENE [HaJflJJEFOTöWAPIAKI^— ■malini fl Posnetek z otvoritve razstave slovenskega čebelarstva v Italiji. V sredini je župan mesta Sacile, levo od njega prof. Giuseppe Fabronni, predsednik organizacijskega odbora sejma malih živali, desno pa dr. Pogled na del razstave fotografij in modelov slovenskih čebelnjankov. Enzo Re, predsednik čebelarskega konzorcija pokrajine Pordenone. (Foto: Franc Sivic) Konferenca o vzreji matic in selekciji v čebelarstvu v Sofiji Dr. Aleš Gregorc — Kmetijski inštitut Slovenije V okviru svetovne čebelarske zveze Apimondia je od 1. do 3- septembra 2006 v Sofiji potekala konferenca o selekciji in vzreji v čebelarstvu. Na slovesnem odprtju srečanja so nastopili predsednik Apimondie g. Asger Jorgensen, bolgarski minister za kmetijstvo in drugi. Konferenco je vodil predsednik komisije za tehnologijo pri Apimondii g. Gilles Ratia. Prvi in daigi dan so bila na programu predavanja, tretji dan, v nedeljo, pa strokovna ekskurzija. Predavatelji so predstavili prizadevanja za ohranitev različnih podvrst medonosne čebele Apis mellifera, predvsem na območju Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, natančneje v Bolgariji, Grčiji, Turčiji, Gruziji in Rusiji. Na teh geografskih območjih živi tudi večje število podvrst. V Bolgariji so raziskovali lastnosti lokalnih populacij čebel ter razširjenost mešanih populacij (Evgenija Ivanova). Ugotavljajo predvsem navzočnost italijanske, kranjske in kavkaške čebele. Na podlagi številnih analiz so v večjem, goratem delu Bolgarije potrdili razširjenost rodopske čebele. Vzreja je organizirana v približno 30 vzrejališčih matic (Plamen Petrov), v katerih spremljajo lastnosti čebel. Poleg tega imajo večjo vzrejno postajo (Sleven), v kateri v okviru bolgarske univerze gojijo različne rase čebel. Uvoz tujih čebeljih ras ni dovoljen. Podobne ukrepe glede prepovedi uvoza tujih ras uvajajo tudi v Moldaviji. Enake cilje imajo v prihodnje v Romuniji, saj želijo še pred vstopom v Evropsko unijo zavarovati svoje ozemlje pred vnosom tujih čebeljih ras. V Turčiji obstaja pet čebeljih ras, čebelarijo pa s približno 4 milijoni čebeljih družin. Zdaj čebelarji vzredijo približno 200.000 matic, po ocenah pa bi jih potrebovali približno milijon na leto. Izvajajo tudi selekcijo čebeljih družin, vzdržujejo lokalno prilagojene tipe čebel in si jih na različne načine prizadevajo ohraniti. Na geografsko izoliranem območju doline Camili gojijo približno 2400 čebeljih družin. Pri teh družinah izvajajo rejski program: spremljajo njihove lastnosti in izvajajo selekcijo, tudi z umetnim osemenjevanjem. Predstavnik velikega vzrejnega in trgovskega središča za čebele Malka Queens iz Argentine, čebelarsko največje države na svetu, je poročal o množični vzreji različnih podvrst medonosne čebele ter o možnostih trgovanja oz. prodaje čebeljih družin in matic po vsem svetu. Pri tem je poudaril probleme, ki pestijo velike trgovce s čebelami. V Argentini se je čebelarstvo v zadnjih 20 letih zelo razvilo, saj se je število čebeljih daižin s približno 2 milijona povečalo na približno 4 milijone. Argentinci so znani prodajalci čebel in čebeljih pridelkov. Vse pogosteje pa so posamezna območja zanje zaprta, saj so lokalne oblasti zaščitile domače čebele in domača čebelarstva, uvedle pa so tudi določene ukrepe za preprečevanje prenosa bolezni. Na konferenci so tako po eni strani poudarili potrebo po prostem trgovanju s čebelami in njihovimi pridelki, po daigi pa tudi potrebo po ohranjanju lokalnih lastnosti čebel ter po varstvu čebelarjev in trga pred velikimi količinami vzrejnega materiala in pridelkov. Predavatelj iz Francije je predstavil raziskave, s katerimi so ugotavljali dedne zapise pri čebelah, ti pa so pokazali njihovo odpornost proti varoam. Morebitni pozitivni rezultati raziskav bodo v prihodnje omogočali tudi preprostejšo selekcijo na to lastnost. Udeleženci konference smo si ogledali Kmetijsko univerzo v Plovdivu, kjer deluje tudi skupina za čebelarstvo pod vodstvom prof. Plamena Petrova. Ob tej priložnosti nam je prof. Petrov predstavil tudi svoje raziskovalne dosežke v zadnjem obdobju, potem pa smo si ogledali še univerzitetno čebelarstvo, v katerem gojijo rodopsko čebelo. Na konferenci sem se seznanil s številnimi bolgarskimi, romunskimi in turškimi raziskovalci na področju čebelarstva, ki v svojih državah vodijo selekcijo in vzrejo čebel ter se ukvarjajo s problematiko njihove zaščite. Glede na dobre raziskovalne in strokovne reference obstaja možnost izmenjave in sodelovanja tako na raziskovalnem kot na strokovnem področju. Obisk konference je bil koristen tako za nadaljnje strokovno delo na področju selekcije in vzreje kakor tudi za razvoj in raziskave, ki potekajo v okviai strokovnih in raziskovalnih nalog oddelka Kmetijskega inštituta Slovenije. Za odobritev udeležbe na konferenci se zahvaljujem direktorju Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Andreju Simončiču. Dvigalo za dviganje posod z medom, ki je lahko v veliko pomoč čebelarju, in drugi novi pripomočki pri čebelarjenju Čebelar Ludvik Lap iz Homca je navdušen čebelar, zagnan prevoznik čebel in inovator Janez Mihelič Med nedavnim obiskom mi je čebelar Ludvik Lap iz prevozu posod z medom, pri pretakanju medu in tudi Homca pri Domžalah pokazal zanimivo dvigalo za pri dvigovanju in prelaganju drugih, v čebelarstvu dvigovanje posod z medom, ki ga je izdelal sam. Kot je nujnih predmetov (posod s hrano za čebele itd.). Naj povedal, mu dvigalo zelo olajša delo pri dvigovanju in vam pred opisom dvigala najprej predstavim čebelarja, Pogled v trietažni AL panj z Medved je letos poškodoval panj na Ob steni spodaj je dodana lesena Prevozni čebelnjak in prikolica dvignjenimi spodnjimi sati. prevoznem čebelnjaku g. Gostiše. letvica za dvig satov. Ludvika Lapa. (Foto: J. Mihelič) IFoto: A. GostišaI IFoto: J. M.j /Foto: J. M.j Pretakanje medu v druge Košara za posodo z medom pod Elektromotor z reduktorjem posode je zelo enostavno, dvigalom. pritrjen na nosilno konstrukcijo (Foto: J. M.) IFoto: J. MJ dvigla. sicer upokojenega avtoprevoznika Ludvika Lapa. Dobro ga poznajo vsi čebelarji iz Domžal in Kamnika, pa tudi številni prevozniki čebel. Ko začne Ludvik Lap pogovor, bodisi z znanci ali neznanci, so teme pogovora skoraj vedno čebelarstvo, čebele, čebelje paše, prevozi čebel ali čebelji pridelki ter inovacije v čebelarstvu. Čebele so njegovo največje zadovoljstvo in velika ljubezen. Svoje bogato znanje o reji čebel in prevažanju rad posreduje tudi drugim čebelarjem. Seveda mu je v veliko pomoč pri delu in tudi v spodbudo njegova žena Veronika, ki je doma iz čebelarske družine, saj je bil njen oče Ivan Ulčar znan čebelar na Homcu pri Domžalah. Tudi Ludvikovi predniki so bili čebelarji. Rojen je bil v kmečki družini s sedmimi otroki v Komendi. Oče je čebelaril na kmetiji in čebele prevažal na bližnje paše v okolico Iga, na hojevo pašo in na ajdo v okolico Kranja. Pri tem opravilu mu je Ludvik večkrat pomagal, čeprav takrat še ni čutil pravega veselja do čebel. Ko se je leta 1970 poročil in se preselil v Homec je več let kot avtoprevoznik prevažal čebele čebelarjev iz Komende na akacijo v Dornberk in na hojo na Notranjsko. Leta 1976 pa je kupil prve panje in se včlanil v Čebelarsko družino Homec, ki je že tedaj delovala v okviru ČD Domžale. Kot čebelarskemu začetniku mu je pomagal domžalski čebelar Kosirnik, a se je kmalu povsem osamosvojil. Kupil si je tudi prvi tovornjak za prevoz čebel. Ker je imel sam še premalo panjev, je k prevozom povabil še dva druga čebelarja. Kmalu je povečal število panjev, tako da zdaj čebelari s skoraj sedemdesetimi čebeljimi družinami. Čebele prevaža od Goriške do Prekmurja. Vozi jih predvsem na akacijevo pašo, na kostanj v okolico Kresnic, na hojevo pašo v kočevske in notranjske gozdove ter na smreko v Gornji Grad. “Največji problem v gozdovih je postal medved,” pove vsakomur, ki bi se rad oprijel prevažanja čebel. Letos je medved “obiskal” več prevoznih čebelnjakov v notranjskih gozdovih. Medved, ki je letos ropal čebelnjake, je že izkušen, pravi Ludvik Lap, saj najprej krajni spodnji panj odrine v notranjost tovornjaka, če ta ni zadaj zavarovan z železnim drogom, in ko se drugi panj nagne naprej, odtrga njegovo prednjo steno in se tako dokoplje do satja. Poje tako zalego kot tudi medeno satje. Če tega ne more storiti, odtrga prednjo steno plodišča krajnega panja v srednji vrsti. Zaradi tega je svoj prevozni čebelnjak letos zavaroval z električnim pastirjem z zelo močnim udarom elektrike (4,5) in tako uspešno odgnal medveda, saj ga ta zver letos ni obiskala. Pastirja je za 45.000 SIT kupil v Šmarci pri Kamniku, izdeluje ga samostojni podjetnik Miran Gorjup. Vsem, ki so jim medvedi letos povzročili škodo, bo Agencija za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor povrnila stroške, vendar le, če so imeli čebelnjake zavarovane po njenih zahtevah. Oškodovani čebelarji so s takšno rešitvijo zadovoljni. Kot je dejal, je bil letos s pašo zelo zadovoljen, saj je bila letina rekordna, dodal pa je, da je imel tudi stroškov veliko. Čebelam je zaradi suše in tudi zaradi kraškega terena brez površinskih voda v notranjske gozdove vsakih nekaj dni vozil vodo, tako da je za bencin porabil polovico več kot prejšnja leta, tudi zato, ker se je gorivo letos kar precej podražilo. Tudi preostali stroški so višji, npr. pregledi, pristojbine, registracije, repromaterial itd. Vsaka čebelja družina je na dan porabila od dva do dva litra in pol vode. Poleg tovornjaka ima še dve prikolici, ki ju prevaža s terenskim vozilom. Po njegovem so prikolice zelo primerne za prevoze čebel, zato bo prihodnje leto verjetno za ta namen kupil še eno. Zelo rad razmišlja o tem, kako bi si olajšal delo pri čebelah, zato je leta 1990 kot eden izmed prvih preizkusil trietažne AŽ-panje. Dva panja je kupil pri čebelarju Kotniku iz Lukovice in najprej ju je želel preizkusiti sam. Tisto leto je bila dobra hojeva paša in panja sta bila polna medu. Čebelar Kosirnik, ki mu je pomagal pri točenju, se ni mogel načuditi, koliko medu sta iztočila iz obeh trietažnih panjev. Sam je imel tisto leto v panjih šibke družine, zato iz panjev na celi strani manjšega prevoznega čebelnjaka ni iztočil več medu, kot ga je Ludvik iz svojih dveh trietažnih panjev. Seveda je Ludvika ta uspeh spodbudil, da je stare panje počasi zamenjal, tako da ima zdaj po večini samo trietažne AŽ-panje. Preizkusil je tudi zaklade, a ga kot človeka v letih, zlasti zaradi dvigovanja ob pregledih, niso najbolj navdušile. V trietažnih panjih čebelari tako, V začetku septembra zalegle plodišče. da ima matica vedno na razpolago dvajset satov za zaleganje. Med medenjem premestiti kakšen sat zalege v tretjo etažo, zato da napravi prostor v srednji etaži za med. Če čebelam ne napraviš dovolj prostora za donos medu v srednji etaži, je dnevni donos medu precej manjši. Ker sta spodnja in srednja etaža brez matične rešetke ima spodnje sate dvignjene do nosilne železne palice debeline 7 mm zato da je razdalja med sati minimalna. To je zelo pomembno zaradi lažjega prehajanja matice iz spodnje etaže v srednjo. Tudi med je pri točenju sortno zelo čist. Razdalja med spodnjimi sati in sati v srednji etaži je zelo majhna, zato jo matica z lahkoto premaga tudi v hladnejših obdobjih leta. Seveda leta prinesejo svoje, zato si je želel olajšati delo pri dvigovanju posod z medom in drugih težkih tovorov, ki jih mora prenašati in dvigovati vsak čebelar. Ogledal si je ponudbo različnih dvigal, ki so na tržišču, a nobeno ni popolnoma odgovarjalo njegovim potrebam. Tako si je sam izdelal dvigalo, s katerim je zelo zadovoljen. Vse dele zanj je kupil v trgovinah, Ogrodje je izdelal iz železnih cevi, za dviganje pa je uporabil elektromotor s škripcem, kakršnega uporabljajo v gradbeništvu. Najpomembnejši del dvigala je košara, katere dno je izdelano iz tanke, a močne pločevinaste plošče, ki jo potisne pod posodo ali pod drug tovor, ki ga rahlo nagne. Izdelal je tako košaro, da z majhnim trudom na dvigalo lahko natovori tudi težje posode. Dvigalo stoji na štirih močnejših kolesih iz plastike, ki so v obliki črke U pritrjena na polkrožni obroč. Nato tovor dvigne s pomočjo elektromotorja in ga odpelje na želen prostor. Košaro z lahkoto tudi nagne in tako pretaka med ali druge tekočine v druge posode. Pred dvigovanjem posodo s posebnim pasom pripne na košaro. Dvigalo potrebuje tudi za transport sirupa, s katerim krmi čebele. Simp, ki ga iz žita izdelujejo v Franciji, kupi v velikih plastičnih sodih po 1000 1. Z njim je zadovoljen, saj je nekoliko gostejši od navadnega siaipa, čebele so matice nadpovprečno (Foto: J. M. j Čebelnjak v Volčjem potoku, katerega oskrbnik je g. L. Lap. (Foto: J. M. j ga lepo jemljejo in se ne izčrpajo s prebavo, zato nima težav z nosemo. Ker pri čebelah ne povzroča nagonskega iskanja paše, ni nevarnosti ropa, zato lahko čebele z njim knni tudi podnevi. Čeprav je nekoliko dražji od sladkorja, pa z njim prihrani precej dela in stroškov, tako da ni nič na slabšem, kot če bi knnil sladkor. Poleg uvajanja inovacij v čebelarstvu se skupaj z ženo zelo trudita, da bi stalnim kupcem poleg več vrst medu ponudila tudi čim več čim boljših čebeljih pridelkov. Udeležila sta se tečaja za izdelavo medenih pijač, tako da sama izdelujeta tudi vse vrste medenih pijač, od medice do medenih likerjev z dodatki zelišč. Najbolj sta priljubljena medeni liker s sokom limone in medeni liker s pelinom. Tudi medeni liker brez dodatkov je odličen. Ker je g. Ludvik neutruden, skrbi tudi za čebele v čebelnjaku v parku v Volčjem Potoku, ki ga obiskuje veliko domačih in tujih čebelarjev. Za obiskovalce, ki jih zanimajo čebele, pripravlja krajša predavanja o čebelah in čebeljih pridelkih, s tem pa popularizira čebelarstvo in čebelje pridelke. Poleg čebelnjaka ima naseljena še dva pletena koša, čebele ima tudi v duplu breze, panj pa še v večjem deblu z risbo medveda, ki je med živalmi največji ljubitelj medu, poleg čebel seveda. Prav tako skupaj zelo uspešno propagirata čebelje pridelke. V majhnih količinah jih namreč pakirata v vzorčno embalažo ter jih delita otrokom in tudi odraslim. Kot pravita, je to zelo dober način, da se kupci navdušijo za uporabo čebeljih pridelkov. Naj plemenilne postaje pri nas ne bodo preteklost Janez Gregori Sklenili smo čebelarsko leto, zdaj pa že načrtujemo prihodnje, ki bo gotovo še boljše (kot vedno!). Kljub temu je prav, da se ozremo tudi na minulo: kaj smo postorili v tej sezoni, kaj je bilo slabo, kaj dobro in kaj bi lahko naredili bolje. Med pomembnimi področji čebe- larstva je vzreja matic. Pravzaprav je to osnova uspešnega čebelarjenja, saj velik del uspeha temelji na dobrih maticah. V pogovorih z nekoliko starejšimi čebelarji večkrat nanese beseda na plemenilne postaje. V preteklosti je bilo teh v Sloveniji kar nekaj. Spominjajo se, kako so tja nosili plemenit matice v Zandrovih plemenilčkih. In vedno sledi sklep: “Da, da, to so bile res odlične matice.” Kaj je pravzaprav bila plemenilna postaja? Postavili so jo v odročnem kraju, pri nas navadno na hribovitih območjih ali v zatrepu daljše samotne doline, kjer daleč naokoli ni bilo nobenega čebelnjaka. Tja so namestili trotarja, to je družino z odličnimi lastnostmi, pri kateri so prej poskrbeli, da je imela čim več trotov. Če je bil tro-tar samo eden, so hkrati razpostavili največ oO pleme-nilčkov. Ko je bil trotar pripravljen, so čebelarji tja prinesli plemenilčke z neoprašenimi maticami. Veljalo je strogo pravilo, da v plemenilčkih ni smelo biti nobenega trota, to pa so dosegli tako, da so čebele presejali skozi matično rešetko. Uporabljali so enosatne Zandrove plemenilčke, katerih stene so bile steklene. V skupni zabojček, hramček, sta bila nameščena dva, z izletom na nasprotnih straneh. Oskrbnik plemenilne postaje je vsak plemenilček skrbno pregledal, to pa zaradi steklenih sten ni bilo težko. Šele ko je ugotovil, da med čebelami ni nobenega trota, je dovolil, da je čebelar plemenilčke primerno namestil in odprl. Ko so se matice oprašile, jih je čebelar skupaj s plemenilčkom odnesel in doma dodal družinam. Vrednost take prašitve je bila v tem, da so bili troti kontroliranega porekla, res iz najboljše družine, in da niso bili v sorodstvu s prinesenimi maticami. Torej, odlična osvežitev krvi. Že pred drugo svetovno vojno so pri nas delovale tri take plemenilne postaje: na Kopiščih ob Kamniški Bistrici, v Kokrski dolini in v Ukancu na koncu Bohinjskega jezera. Na prvi so svoje matice plemenili čebelarji iz Ljubljane ter iz kamniškega in kranjskega okraja, na drugi postaji, ki je bila ustanovljena pozneje, so svoje matice plemenili dani podružnice Slovenskega čebelarskega društva iz Kranja, na tretji pa banska uprava. Z maticami, vzrejenimi na tej postaji, naj bi po načrtu oskrbovali čebelarje v Bohinjski dolini. Zasebne plemenilne postaje so imeli še nekateri velečebelarji. Nekatere postaje, kot npr. tista na Kopiščih, so delovale še dolgo po vojni, potem pa je vse skupaj začelo zamirati. Verjetno je več vzrokov, da so plemenilne postaje pri nas prenehale delovati. Med drugim tudi zaradi pomanjkanja ustreznih ljudi, ki bi upravljali s postajami, med čebelami se je pojavljalo vse več kužnih bolezni in s tem nevarnost okužb na plemeniščih, verjetno pa tudi zaradi odmaknjenosti plemenišč in s tem povezanih stroškov. Kakor koli že, plemenilne postaje pri nas so zamrle. Če pa pogledamo čez mejo k našim severnim sosedom Avstrijcem, vidimo, da tam še vedno delujejo, predvsem zaradi njihove želje po čim boljših čebeljih rodovih. ČEBELARSTVO RIHAR-KOCJAN Robert Kocjan s. p. Gabrje 42, 1356 Dobrova tel.: ++386(0)1/ 364 11 06, faks: ++386(0) 1/ 364 13 07, GSM: 031/351 964 - e-pošta: robineli@s5.net ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA Avtomatska škropilnica za zdravljenje čebel z oksalno kislino DELOVNI ČAS: pon.-pet. od 8.-12. in od 15.-18. ure Trgovina bo ob sobotah ZAPRTA do konca leta Od 24. 7. do 15. 8. bo zaradi dopusta ZAPRTO ČEBELAR EM Z VEIJAVNO ÖANSKO IZKAZNICO PRIZNAMO POPUST ZMERNOST CEN - TRADICtyA - KVALITETA IZKU§1\JE, PRIDOBIJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU Na Kopiščih ob Kamniški Bistrici uspešno deluje registrirano vzrejališče matic. (Foto. J. Gregorij V Sloveniji zdaj vzrejamo matice v okviru lastne odbire, množično pa v okviru registriranih vzrejališč, ki so razpršena po vsej državi in jih je z manjšimi spremembami med sezonami nekaj več kot trideset. Z maticami oskrbujejo domače kupce, del pa jih prodajo tudi v tujino. Kakovosti vzrejenih matic ni mogoče dati na skupni imenovalec: slišati je vse mogoče, od ugodnih ocen do kritik. V okviru čebelarske delavnice, ki je bila 17. avgusta letos v Žirovnici, je eden od udeležencev povedal, da je lani pri vzrejevalcu kupil matice, vendar niti ena ni zado- voljila njegovih pričakovanj. Hkrati je presenečen ugotovil, da so bile njihove hčere neprimerno boljše, zato ga je zanimalo zakaj. Res, zakaj so bile hčere boljše od mater? Po zdaj veljavni zakonodaji, ki ureja način delovanja vzrejališč matic, je vzrejevalec dolžan imeti dve stojišči z najmanj po 20 družinami, ti pa morata biti eno od drugega oddaljeni najmanj 3 km. Na njih izbira najboljše družine, tako za matičarje kot za trotarje. Ker vemo, da taka razdalja, pa tudi nekaj kilometrov večja, nikakor ne izključuje stika trotov z enega in matic z drugega stojišča, lahko domnevamo, da se pojavlja tudi parjenje v sorodstvu (t. i. “inbreeding”). Matice so manj živahne, pojavlja se lahko presledkasta zalega. S takimi maticami čebelar seveda ni zadovoljen, zato jih označi kot slabe ali vsaj kot ne najboljše. Ko pa se hčere teh matic ple-menijo na čebelarjevem stojišču, ki po pravilu ni v bližini vzrejališča, v katerem so bile kupljene njihove matere, pri mnoštvu domačih trotov skoraj ni verjetna združitev s trotom iz sorodstva. Stanje je podobno kot na pleme-nilni postaji: matice se plemenijo s troti, s katerimi niso v sorodstvu. Dandanes še vedno premalo pozornosti namenjamo krajevnim rodovom naše čebele, t. i. ekotipom, v tistih odmaknjenih delih države, kjer so bile čebele v zadnjih Plastični satnik s satnico PIERCO, 1/1 bel ali črn samo 440 SIT z DDV. Plastični satnik s satnico PIERCO, 2/3 bel ali črn samo 352 SIT z DDV. UGODNO Panji AKCIJA ČEBELARNA v čebelarskem centru Slovenije Tel: 01 / 729 61 18; Faks: 01 / 729 6131; email: cebelarna@slol.net ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Tel: 02 / 330 32 40; Faks: 02 / 331 80 10; email: ccmb@siol.net DAR SONCA - Tyrieva 26, Maribor ■ Tel / fax: 02 / 251 60 12 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprlo. y&xüüiEM —■• Satniki AŽ lipov les zbiti rogljičeni z luknjicami NONOS - sonaravno sredstvo za tretiranje in preprečevanje želodčnih infekcij. MEHPATIKA - sonaravno sredstvo za tretiranje poapnene zalege in za zmanjševanje okuženosti z varoo. zelo ugodna cena AŽ vollenlh satnic, v naših čebelarskih centrih v Mariboru in Lukovici. VELETRGOVINA Trtnika 65, Maribor OBVESTILO ! Obveščamo vas, da smo oddelek embalaže iz Tržaške 65, preselili v prostore čebelarskega centra Maribor, na Streliško 150 Vse informacije in naročila: Telefon:02/330-32-40 e-mail:embalaza@vema.si Faks:02/331 -80-10 WWW.VeiTia.Si desetletjih najmanj izpostavljene mešanju s čebelami zunaj teh območij. Zato so te naša dragocena genska banka, na kateri bi lahko temeljila vsa selekcija kranjske čebele pri nas. Na krajevne rodove je opozarjal že Josip Verbič. Najboljši krajevni rodovi naj bi bili temelj vzreje gospodarskih matic z nadpovprečnimi gospodarskimi lastnostmi. Verbič je že nakazal, kako pomembno za našo čebelo bi bilo organiziranje rejnih okrožij, na katerih bi z odbiro ohranili in izboljšali čebelji rod. Približno tako zamišljena območja so po zdaj veljavni zakonodaji označena kot testne postaje. Prav zaradi ohranjanja krajevnih rodov je treba razmisliti o vnovični vzpostavitvi plemenilnih postaj. To lahko organizirajo čebelarska društva, seveda pa mora biti vsa stvar dobro premišljena, strokovno utemeljena in kontrolirana. Ključno pri tem je, da je namenjena ple-menitvi matic samo z območja, na katerem čebelarijo z istim ekotipom, recimo v okviru čebelarskega društva ali celo območne zveze. Tako postajo bi po potrebi lahko postavili samo za kratko obdobje, za plemenitev ene ali dveh serij matic. Pred tem pa je treba ugotoviti, ali je izoliranost postaje res tako velika, da do nje ne morejo prileteti tuji troti. Za ta namen bi lahko uporabili tudi katero od že obstoječih vzrejališč matic. Postavitev plemenilnih postaj je vabljiv izziv, saj bi pomagal pri vzreji čim bolj čistih čebel in pri odbiri najboljših rodov. Seveda pa bi pri tem naleteli tudi na težave, ki so na videz težko rešljive. Čebelar, ki bi v ple-menilčkih prinesel matice na plemenilno postajo, bi moral brezpogojno poskrbeti, da med čebelami ne bi bilo nobenega trota. Ko so bili v uporabi še Zandrovi plemenilčki s steklenimi stenami, je bilo preverjanje lahko izvedljivo, saj je bila vsebina kot na dlani. Pri zdajšnjih plemenilčkih iz neprozornih materialov, večjih in navadno večsatnih, bi bil pregled zelo težaven, postal pa bi tudi ozko grlo učinkovitosti plemenilne postaje. V preteklosti so se plemenilne postaje izkazale za učinkovite, vsaj glede tam oplemenitenih matic. Pri zdajšnji potrebi po ohranjanju krajevnih rodov, ali bolje rečeno, po ohranjanju tistega, kar je od njih ostalo, so priložnost, ki se je moramo oprijeti, dokler je še čas. Vir: J. Verbič (1947): Vzrejajmo najboljše čebele. Izdala Čebelarska zadruga za Slovenijo. Trženje - izziv in težave čebelarjev Zakaj so cene medu prenizke? Silvo Posl Leto se počasi poslavlja. Čebele smo po večini že pripravili za uspešno prezimovanje in jih tudi očistili večine varoj, tako da nas čaka le še zimsko zatiranje. Prihaja čas, ko bomo potegnili črto pod našimi prizadevanji za uspešno čebelarjenje v tem letu in tako ugotovili, kakšni so rezultati našega dela. Na hitro lahko rečemo, da je bilo leto 2006 kar uspešno, saj je bilo medenje različnih rastlin izdatno. Kljub temu pa sem sam nekoliko zadržan glede takih informacij, saj so to podatki, ki zelo pritegnejo trgovce z medom. Sicer pa jih bo tako ali tako posredovala Opazovalno-napovedovalna služba medenja pri ČZS. Ostaja nam torej še vprašanje, kako kar najbolje prodati med in druge pridelke iz medu. Načinov prodaje je prav gotovo toliko, kot je načinov čebelarjenja. Vsakršno pisanje o načinih trženja je precej zahtevno delo; še najlaže je napisati kakšen potopis, pri katerem ne bo nihče oporekal, saj so izleti po večini prijetni. Kljub temu pa sem zbral toliko poguma, da bom skušal v grobem predstaviti, kakšno je stanje na področju prodaje, ter nekaj najpogostejših, hotenih ali nehotenih čebelarskih napak. V grobem obstajajo tri osrednje vrste prodaje, in sicer: - Čebelarji, ki se ne želijo posebej ukvarjati s prodajo na domu, svoj med prodajo večjim polnilcem. Ti čebelarji nimajo nikakršne možnosti, da bi vplivali na odkupno ceno medu. Njihova skrb je namenjena samo kakovosti medu, načinu čebelarjenja itd., seveda pa bi tudi ti radi za svoj med dosegli primerno odkupno ceno. - Drugi so čebelarji, ki imajo svoje poslovne prostore urejene po direktivah Evropske unije in svoj med prodajajo tudi v trgovske verige ali v posamezne trgovine. Ti že imajo nekoliko več vpliva na določanje končne cene, saj imajo možnost, da z argumenti dokažejo kakovost svojega pridelka. - Tretja prodajna smer je prodaja na domu ali kraju pridelave, povedano drugače, neposredna prodaja končnemu porabniku, v katero je vključenih največ čebelarjev. Sem spadajo tudi tisti, ki med prodajajo na tržnicah, sejmih, razstavah ipd. Ti čebelarji imajo neposreden stik s končnim porabnikom, z njim vzpostavijo poslovni odnos, ki naj bi temeljil na pravilni komunikaciji in verodostojnih podatkih o kakovosti njihovega pridelka. Zato so ti čebelarji tudi odgovorni za vse pravilne ali morebiti nepravilne informacije, ki jih posredujejo porabniku, zaradi tega pa imajo vso pravico in tudi dolžnost oblikovati prodajne cene svojega pridelka. Za to pa potrebujejo zelo veliko znanja, tako na področju tehnologije čebelarjenja kot tudi na področju značilnosti posamezne sorte medu ali drugih čebeljih pridelkov. Čebelarska zveza Slovenije je v svoj program izobraževanja vključila tudi izobraževanje čebelarjev na področju prodaje in tega tudi izvaja, pač glede na povpraševanje. Vsem nam bi torej moral biti poglavitni cilj, kako svoj pridelek najbolje prodati in prav tukaj se pojavlja vedno več problemov, težav in napak. Komunikacija Ob prvem stiku z morebitnim kupcem je izjemno pomembna naša komunikacija, torej kako se pogovarjamo, kako in s kakšnimi argumenti nastopamo, kadar govorimo o kakovosti našega medu ali izdelka. Kadar izdelka ni mogoče vnaprej okušati ali kako drugače preveriti, bodoči kupec kupuje naš izdelek na podlagi naše prepričljivosti, hkrati pa si ustvari tudi svoj prvi vtis o nas. Zato je zelo pomemben prav prvi vtis. Pravimo, da kupec kupuje nas! Več o tem, kaj vse sodi v primerno komunikacijo in ustvarjanje prvega vtisa, bom pisal v prihodnji številki Slovenskega čebelarja. Znanje ali vedenje o izdelku Nemalokrat se zgodi, da naletimo na čebelarja, ki nima niti najosnovnejšega znanja o določanju sortnosti medu po botaničnem poreklu. Ta problem je najpogostejši pri temnejših medovih, zlasti pri kostanjevem. Poglejmo primer: Čebelar ima vedno prav takšen med, kakršnega želi kupec! Je dovolj temen in grenak. Pri tem zatrjuje, da je med tako temen zato, ker je samo kostanjev in samo njegov. Pozabi pa povedati, da bi lahko bil kostanjev med tudi nekoliko svetlejše barve, saj na barvo kostanjevega medu vplivajo tudi druga medenja, ki se pojavijo sočasno, npr. smreka ipd. Čebelar je torej iz strahu, da svojega medu ne bi prodal, zamolčal nekatere dejavnike, ki bi mu v naslednji sezoni lahko koristili, saj ni rečeno, da bo njegov med imel vedno isto barvo, čeprav bi bilo to sicer zaželeno. Kupec je torej v tem primeru dobil pomanjkljive informacije o medu, to pa bo nekoč škodilo tudi omenjenemu čebelarju. Oba sta bila sicer zadovoljna, vendar se zaradi take napake med porabniki pojavlja določena zmeda. Če se vam zgodi, da sorte medu ne morete z gotovostjo določiti, uporabite laboratorij, ki ga ima ČZS na Brdu pri Lukovici, saj bodo tamkajšnji strokovnjaki za majhen denar natančno določili sorto, ki jo boste potem navedli v deklaraciji. Svojim porabnikom pa posredujte čim več informacij, in to tako, da ne bodo škodovale drugim čebelarjem in s tem zmanjševale ugleda slovenskega čebelarstva. Popusti pri večjih nakupih Nemalokrat se nam k sreči dogaja, da želi neki kupec kupiti večjo količino medu in zato želi iztržiti tudi nižjo ceno. Če bomo ceno znižali, bo kupec svojim prijateljem posredoval sporočilo, koliko stane med, ne pa tudi, koliko ga je kupil. Ker je to za nas manj ugodno, raje vztrajajmo pri postavljeni ceni, kupcu pa lahko ponudimo ustrezno nagrado. S tem bomo dosegli, da bo kupec govoril samo še o nagradi, saj je to tisto, kar je še dandanes upoštevanja vredno, ne pa o ceni! Označevanje - deklaracija medu Se vedno je precej čebelarjev, ki svojega medu ne označujejo pravilno (med takšne oznake sodijo tudi etikete, ki jih oblikujemo sami) ali pa ga sploh ne označujejo. Prodajajo ga brez ustreznih etiket in zato zanj ne zahtevajo ustrezne cene. Ker je bilo o tem precej napisanega že v prejšnjih številkah Slovenskega čebelarja, tega ne bom ponavljal. Priporočam pa, da prispevke o tem še enkrat preberete, preden se odločite za oblikovanje svoje etikete, saj brez te medu nikakor ne smemo prodajati! Vrednotenje lastnega pridelka Največ težav in skrbi nam seveda povzroča določanje cene medu. Želja slehernega čebelarja naj bi bila, da za svoj med iztrži kar največ, še posebej, če pozna vse svoje proizvodne stroške. Toda, kaj se nam zgodi, če ti dosežejo enako raven kot cena medu. Da bi nekoliko bolje spoznali problematiko gibanja cen, se moramo seznaniti tudi s tem, kakšne so najnovejše cene in kakšna je njihova medsebojna povezava. Medex ima prodajne cene kar dobro oblikovane in nam je lahko za vzor. Res pa je, da so njegove odkupne cene prenizke. Ravna se pač po ponudbi in cenah medu v svetu. To pa niti ni presenetljivo, če poznamo naše zmogljivosti, načine čebelarjenja in razmišljanja. Če bi se kapital v Medexu lahko hitreje obračal, bi lahko bile višje tudi odkupne cene. Tudi druge trgovske organizacije uvažajo med po Medovite rastline zelo nizkih cenah in ga tudi zelo poceni prodajajo. Trgovcev, žal, ne zanimajo razmere za čebelarjenje, ampak zgolj dobiček. Ker smo slovenski čebelarji izjemno razdrobljeni, seveda po ceni nikakor nismo konkurenčni uvoženemu medu. Še na tista večja čebelarstva, ki so vendarle nastala, naša stanovska organizacija gleda nekako postrani. Govorimo sicer lahko, da je “Evropa odprta tudi za naš med”, vendar z našimi količinami, našo neorganiziranostjo in razdrobljenostjo tja, žal, ne sodimo. Čebelarji, ki svoj med prodajajo na tržnicah ali tudi v trgovski mreži, le počasi in s težavo ali strahom popravljajo cene navzgor, saj se bojijo izgube dozdajšnjih porabnikov. Prav ti jim namreč nenehno ponavljajo, da gredo lahko k čebelarju na dom, saj je med tam občutno cenejši! Čebelarji (nekateri) pa na domu tržijo med po nizkih cenah in se na vse načine opravičujejo, češ, saj nimam veliko, sem samo ljubitelj, čebelarstvo je zame zgolj sprostitev. Pri svojem čebelarjenju torej nočejo nikakršnega tveganja. Svoj med hočejo po vsej sili prodati za vsako ceno, včasih tudi pod proizvodno, torej z izgubo! Številni niti ne vedo, kolikšna je proizvodna cena njihovega medu, zato jo določijo kar na pamet ali pa hočejo biti kljub izgubi cenejši kot sosedje. Nekaterim tudi ni mar za kakovost medu, o kateri nenehno govorimo! Po drugi strani pa prav ti tarnajo, češ da se nič ne zvišajo niti odkupne niti prodajne cene. In tako je ta začarani krog sklenjen, rešitve pa ni videti. Toda rešitev obstaja! Najprej se je treba globoko zavedati, da ceno določa vsak sam! Če bi vsi čebelarji, ki svoj med prodajajo na domu, s svojimi cenami hitreje sledili cenam na tržnicah in v trgovinah — seveda cenam slovenskega medu - bi se tudi te lahko zvišale. Ker bi se zvišale cene na tržnicah, bi se tudi na trgovskih policah. Tako bi lahko bile višje tudi odkupne cene medu. Ker bi se z zvišanjem prodajnih cen, ki bi brez dvoma vplivale tudi na odkupne cene, povečal interes čebelarjev za oddajo medu polnilcem, bi ta med zapolnil trgovske police in zaprl pot tujemu poceni medu. Vso zadevo pa bi bilo seveda ob primerni reklami treba izvesti po vsej državi hkrati. Od tega bi imeli koristi vsi, torej celotno slovensko čebelarstvo, in ne samo posamezniki. Če država ne pobere davka od prodaje medu pri ljubiteljskih čebelarjih, naj z višjo ceno nekaj zaslužijo vsaj čebelarji medu na domu, saj imajo v prodaji majhne količine medu. Pravzaprav pa ne vem, zakaj se temu odrekajo. Torej, čebelarji, ki prodajate med na domu, ne razmišljajte o pocenitvi medu, temveč kvečjemu o njegovi podražitvi, saj je po večini najvišje kakovosti, pa tudi proizvodni stroški za kilogram medu so letos, v primerjavi s prejšnjim letom, precej višji! Travniška kadulja Trajče Nikoloski in Peter Ribič Domovina: Srednja in Južna Evropa. Raste ob cestah in njivskih poteh, na suhih travnikih. Ime: Najpogostejša ljudska imena za kaduljo so babjek, babji trebuh, babkovina, bobjak, divji čisteč, modri žajbelj, ranjenik, starec, šembijč, trebušina, trebušnjak. Opis: Večletna zelnata rastlina s pokončnim in ne-razvejanim steblom. Listi so v obliki rožice jajčaste oblike, po robovih pa so nepravilno nažagani. Cveti od maja do avgusta, cvetovi so po večini modri ali temno modri. V zgornjem delu stebla so cvetovi nanizani v listnih pazduhah in so podobni cvetom mrtve koprive. Ker se počasi odpirajo od spodaj navzgor, cvetijo razmeroma dolgo in zelo dobro medijo. Travniška kadulja je idealna rastlina za pusta in nerodovitna tla. Travniška kaduljo v Čebelarski svetovalec Glasilo Čebelarske svetovalne službe ČZS, št.: 9/06 (SČ 10/06) OZNAČEVANJE MEDU Andreja Kandolf Pred časom smo v Čebelarskem svetovalcu že pisali o označevanju medu in vam obljubili, da bomo predstavili nekaj vzorčnih nalepk. O tem, kateri podatki morajo biti na nalepki za med, smo se posvetovali s strokovnimi službami. V nadaljevanju vam podajamo nekaj napotkov. OBVEZNE OZNAKI! NA NALEPKI ZA MED Na nalepki za med MORA biti navedeno: 1. Ime, pod katerim se živilo daje v promet (prodajno ime): Na nalepki mora pisati MED. Izraz med lahko dopolnimo z izrazi, ki določajo bodisi: a) izvor medu, npr.: Cvetlični med ali Nektar, Med iz mane ali Gozdni med, b) način pridobivanja oziroma predstavitve, npr: Točeni med, Prešani med, Med v satju, Med s satjem ali deli satja v medu, Samotok, Filtrirani med, Pekovski med..., c) cvetove ali rastline, če med izhaja v celoti ali delno iz navedenega izvora in ima njegove senzorične, fizikalno-kemične in mikroskopske lastnosti, npr.: Akacijev med, Smrekov med, Hojev med..., d) regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, če je med v celoti navedenega porekla, npr,: Štajerski med, Med iz Zgornje Savske doline, Primorski med ali Med iz Primorske, Med iz Prekmurja ali Prekmurski med, Alpski med, Gorski med, Nižinski med, Hribovski med..., e) posebna merila kakovosti; v tem primeru je treba pridobiti soglasje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2. Neto količina: glej članek Predpakirani izdelki — zahteve meroslovne zakonodaje 3. Rok uporabnosti: Rok uporabnosti je treba napisati z besedami, npr.: “uporabno najmanj tlo konca: ... (sledi mesec, leto ali samo leto)” ali ‘‘uporabno najmanj do:... (sledi dan, mesec, leto). 4. Serija (lot): Za serijo (lot) se šteje enota živila v prometu, ki je pridelano, izdelano ali pakirano pod enakimi pogoji. Ta navedba je obvezna, kadar rok uporabnosti izdelka ni naveden z dnevom in mesecem. Primer: L 316. 5. Ime in naslov ali podjetje in sedež proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca, ki mora imeti naslov oziroma sedež v Evropski uniji. Primer: Janez Novak Novakova 11 1000 Ljubljana Slovenija 6. Država oziroma države porekla ali izvora, v kateri oz. v katerih je bil med pridelan. Napišemo lahko, npr: Pridelano v Sloveniji. Ali: l’oreklo medu: Slovenila. Če med izvira iz več kot ene države članice Evropske unije ali države, ki ni članica Evropske unije, je treba to navesti z eno izmed naslednjih oznak: - ' mešanica medu iz držav članic EU ”; - "mešanica medu iz držav, ki niso članice EU”; - “mešanica medu iz držav članic ElI in držav, ki niso članice EU”. DOVOLJENE OZNAKE NA NALEPKI ZA MED Na nalepki za med pa je LAHKO napisano tudi: Pogoji shranjevanja Hraniti v suhem, hladnem in temnem prostoru. Če čebelar na nalepko napiše pogoje shranjevanja, jih mora seveda upoštevati tudi sam. Navodilo za uporabo Naravni med kristalizira, utekočinimo ga s segrevanjem do 40 °C. Dodatne informacije Med je bil nabran v spomladanskem času. Ni pa primerno napisati Spomladanski med. Prav tako ni dovoljena oznaka Kremni med, ker tega izraza ne opredeljuje Pravilnik o medu (Ur. 1. RS, 31/04, 89/04). Lahko pa napišemo: CVETLIČNI MED V kremnem stanju Akacijev Lipov Kostanjev Hojev Smrekov Gozdni Cvetlični Nelo količina: g L: Mß Uporabno najmanj do: 2>0. I0.AXX f'OcNOvK. Pridelano Pridelal in polnil: lsJ0V0jbo^ potekalo v skladu s pravilnikom o ocenjevanju medu, ki ga je sprejel UO ČZS 15. 3. 2003: 1. Na ocenjevanje se lahko prijavi vsak čebelar, organiziran v ČZS, iz tujine pa člani, ki so organizirani v čebelarska združenja. 2. Pristojbina za ocenjevanje je 2.500 SIT; vpačati jo je treba na TOR: 10100-0034942111 ČD Sežana, pred oddajo vzorca. Paketu je potrebno priložiti potrdilo o plačilu. 3. Vzorce se odda v novih steklenih kozarcih prostornine 370 ml, Fi 66 mm, zaprt z novimi kovinskimi pokrovi. Za en vzorec sta potrebna dva takšna kozarca napolnjena z medom. V kozarcu mora biti neto 450 g medu. 4. Vzorec mora biti opremljen z etiketo, na njej pa mora biti navedeno: vrsta medu, ime in priimek in točen naslov čebelarja, L (lot — št. s katero je označena posoda), pašni okoliš, neto masa, uporabno najmanj do: mesec in leto (2 leti od meseca točenja), za tuje čebelarje pa še država izvora medu. Vzorcu je treba priložiti izpolnjeno in podpisano izjavo. Če čebelar pošilja več vzorcev iz istega pašnega okoliša, zadostuje ena izjava za vse vzorce, sicer pa jo je treba za vsak vzorec posebej. 5. Senzorično ocenjevanje medu bo potekalo 14.10. 2006, podelitev priznanj pa bo 28.10. 2006 v društvenih prostorih v Povirju. 6. Vzorce bomo zbirali od 1.-10. 10. 2006 pri g. Bogomirju Furlanu, Brkinčeva 24, 6210 Sežana (tel.: 05 73 46 054). Ocenjevanje: 1. Glede na botanični izvor medu bodo vzorci razvrščeni v naslednje vrste: akacijev med, kostanjev med, lipov med, hojev med in smrekov med. Če vzorec ne ustreza nobeni izmed navedenih sort, bo ocenjen kot cvetlični ali gozdni med. Posamezni vzorci cvetličnega ali gozdnega medu bodo ocenjeni v dodatnih kategorijah (rešelikov med, med divje češnje, javorjev med...) le, če bo prispelo vsaj 5 vzorcev iste kategorije. 2 Pri oceni zunanjega videza bo komisija upoštevala pravilo o napolnjenosti kozarca. Istočasno bo preverila skladnost deklaracije vzorca z določili Pravilnika o medu in Pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil. Če vaše etikete niso v skladu z novo zakonodajo, zahtevane podatke čitljivo izpišite na samolepilni etiketi in jo nalepite na oba kozarca vzorca, krhko pa svojo etiketo dopolnite z zahtevanimi podatki. Videz same etikete se ne ocenjuje, vendar vam pravilna vsebina lahko prinese dodatno točko. 3 Med, ki vsebuje več kot 18,6 % vode, bo izločen iz ocenjevanja, prav tako tudi med, ki je zakisan ali ima tuj vonj, ki ni lasten medu, ali ima kakšno dmgo pomanj-klivost, ki je opredeljena kot izločitveni razlog v državnih predpisih o medu. 4 Med ne sme vsebovati več kot 10 mg HMF na kg medu, česar komisija ne preverja za vsak vzorec, lahko pa to preveri naknadno po naključnem izboru vzorca. Enako velja za pelodno analizo in ugotavljanje ostankov nedovoljenih substanc v medu, ki so predmet izjave lastnika vzorca. Da zaradi HMF ne bi nastajale težave, obvezno oddajte v oceno med letošnjega točenja. 5 Vzorci bodo ocenjeni glede na videz (čistost, barva, bistrost), vonj,^ okus in aromo (sortna značilnost, obstojnost arome). Če vzorec ustreza navedeni sorti, mu ocenjevalec dodeli dodatno točko. Izjava Čebelar____________________________________iz__________________________________________izjavljam, da so oddane vzorce medu nabrale moje čebele na območju______________________________________________(pašni okoliš, za tuje čebelarje drža- vo izvora medu). V svojem čebelarstvu ne uporabljam antibiotikov. Varoe zatiram z registriranimi ali dovoljenimi sredstvi tako, kot je to predpisano s smernicami dobre čebelarske prakse. Med ni starejši od enega leta, v zalogi ga imam najmanj 100 kg. V____________________________, dne____________________Podpis čebelarja:________________________________ Ker je kar nekaj posebnosti pri sklanjanju imen, vas prosimo, da izpišete svoje ime in priimek tako, kot želite, da sta napisana na priznanju. SONARAVNO ZATIKANJE VAROE HLAPILNIK BS-05 • UČINKOVITA UPORABA BREZ ROČNEGA URAVNAVANJA PRI SPREMEMBAH TEMPERATURE • PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIH PANJIH • POČASNO POVEČEVANJE KONCENTRACIJE MRAVLJINČNE KISLINE • ZA VEČKRATNO UPORABO NANOKEM, d.o.o. 1 **’*“* 1 " Rečna ulica 6, Ljubljana . M Telefaks: +386 1/ 251 16 5», GSM: +386 41 863 876 PAKETNA DOSTAVA Vse pisce osmrtnic prosimo, da pri imenu pokojnika navedejo tudi datum ali vsaj letnico rojstva in smrti. Ta podatek pogosto potrebujejo pisci različnih zgodovinskih spisov, npr. društvenih zbornikov, kot tudi drugi. Vsem lepa hvala. Uredništvo DRAGO ŠALAMUN (1951-2005) Težko je slovo od čebelarjajn prijatelja kot ie bil Drago Šalamun. Čeprav smo vedeli za njegovo bolezen, ne moremo verjeti, da ga oa 19. aprila 2005 ni več med nami. Rodil se je leta 1951 v Stari Novi vasi in se po treh letih svojega življenja preselil na Grlavo. Po končani osnovni šoli se je izšolal za zidarja in se zaposlil. Leta 1975 se je preselil na Zgornje Krapje, si tam ustvaril družino in že leta 1979 začel čebelariti z tremi družinami. Leta 1985 je postal član Čebe-larskeaa društva Ljutomer, pozneje pa je bil dve leti tudi predsednik. Leta 1990 je kupil prevozni čebelnjak in tako čebelaril povprečno s 35 družinami. Leta 1995 je kupil star čebelnjak, zgrajen davnega leta 1899, in v njem uredil čebelarski muzej. Z obiskovalci svojega muzeja je najpogosteje razpravljal o čebelarstvu nekoč in danes. Čebelarji se mu zahvaljujemo za vse njegovo delo in pomoč. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ANTON FALE (1926-2005) Sredi decembra, ko narava in čebele počivajo in si nabirajo moči za novo življenje, se je iztekla življenjska pot našega člana Antona. Zgrudil se je 17.12.2005, ko je na zadnjo pot na gornjegrajsko pokopališče pospremil svojega soborca in prijatelja. Pokojni Anton se je rodil 11. 6. 1926 v Dolu pri Gornjem Gradu, pod vznožjem mogočne Menine planine. Rojstni hiši je ostal zvest vse svoje življenje. S čebelmi se je seznanil že v otroških letih, saj so bile čebele pri hiši že več generacij, oče pa je bil znan kot napreden kmetovalec in čebelar. Prav on ga je tudi uvedel v skrivnostni svet čebel. Čebelaril je z največ 30 družinami v AZ-panjih. Anton je bil napreden kmet. Ni si ustvaril družine, to pa je v poznejših letih večkrat obžaloval, zlasti p smrti staršev, ko je ostal sam na kmetiji. Pri delu so mu pomagali bratje in sestre, zlasti še sestra Micka, in drugi sorodniki. Anton je jeseni čebele lepo zazimil in upal, da bodo dočakale spomladansko prebujanje, žal pa tokrat tega ni dočakal. Za dolgoletno čebelarjeje in članstvo v društvu je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Ob tej priložnosti se je zahvalil besedami: "Jaz V spomin sem čebelam malo pomagal, one so meni veliko." Na pokopališču v Novi Štifti smo se številni čebelarji in prijatelji od njega poslovili s prapori. Spominjali se ga bomo kot veselnega in dobrega člana naše družine. Čebelarska družina Gornji Grad JOŽE LUNDER (1934-2006) Ko se je v velikolaški pokrajini pomlad razmahnila v vsej svoji lepoti, ko so bila polja in travniki polni raznovrstnega cvetja, ko so bile čebele na vrhuncu svojega razvoja, je zahrbtna bolezen premagala Jožeta Lundra. Od člana naše družine smo se še zadnjič poslovili na ljubljanskih Zalah. Na svet je prijokal leta 1934 v železničarski družini v Dolnjih Podpoljanah. Ze kot otrok se je navdušil nad čebelarjenjem, saj je bil že njegov oče dober in napreden čebelar. Veliko se je naučil od njega in tudi od sosednjih čebelarjev, saj je kot otrok velikokrat prenašal matice v škatlicah za vžigalice od čebelarja do čebelarja in tako večkrat slišal tudi o kakšni novi dogodivščini, kakršnih pri čebelarskem delu nikoli ne zmanjka. Tako kot vse mlade fante, ki so končali šolsko obveznost, je tudi njega odneslo za boljšim kruhom v svet. Ustvaril si je družino, se naselil v Ljubljani, vendar je kot poklicni voznik veliko potoval tudi mimo rodne domačije in srce ga je vedno vabilo, naj se vrne v rodni kraj. Na Finkovem pri Velikih Laščah je poleg počitniške hišice zgradil tudi čebelnjak. Tako se mu je pred petnajstimi leti uresničila želja, da bi nadaljeval očetovo čebelarjenje. Po upokojitvi je imel več časa prisluhniti neokrnjeni, tihi naravi ter čebelarjem tako znanemu šumenju čebel. Zal pa je sadove svojega truda užival prekratek čas. Čebele na Finkovem še veselo šumijo in skupaj z bukovškimi gozdovi pojejo tiho, neskončno pesem, pesem, ki ne bo nikoli zamrla. Pokojnega Jožeta bomo ohranili v lepem spominu kot skromnega in poštenega člana velikolaške čebelarske družine. CD Velike Lašče LUDVIK VOGRINC (1938-2006) Ludvik se je rodil 4. avgusta 1938 v Halozah v številni kmečki družini, v kateri so bile del družinske tradicije tudi čebele. Samostojno je začel čebelariti leta 1974. Najprej je čebelaril le na med, pozneje pa se je lotil tudi pridelave matičnega mlečka in vzreje matic za svoje potrebe in za prijatelje. Svoje bogate čebelarske izkušnje je zavzeto posredoval prijateljem v društvu. Mlad po srcu se je vedno dobro razumel z mladimi po letih. Znal se jim je približati in jim posredovati lepote čebelarjenja. Njegovo več kot desetletno delo mentorja v čebelarskem krožku na Osnovni šoli Cirkovce je bilo neprecenljivo. Na njegovo pobudo smo čebelarji iz Hoč pri tej osnovni šoli zgradili lep in prostoren čebelnjak, v katerem je Ludvik učil mlade praktičnega dela. Za svoje delo v društvu je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje ter vrsto društvenih priznanj. Še posebej vesel je bil priznanja Ivana Jurančiča,v ki mu ga je za delo na področju izobraževanja podelila MZCD Maribor. Stanoviten v svoji ljubezni do čebel jim je ostal zvest do konca svojih dni. Bile so mu delovni vzor, dajale so mu življenjsko energijo. Tega se je zavedala tudi njegova družina. Zapustil je vzorno urejeno čebelarstvo, družina pa ga je podarila njegovemu najljubšemu učencu. Ludvik Vogrinc bo ostal v lepem spominu vsem, ki smo ga poznali in z njim sodelovali. _ Janez Brvar ČD Alojz Greif Hoče FRANC STOPAR (1910-2006) Spolnil rad je vsakemu želje, dur odprl mu in srce, bil prijateljev je veselje, njim oči po njem rose. (France Prešeren) Neizprosna smrt je spet posegla v naše čebelarske vrste in prenehalo je biti plemenito srce Franca Stoparja. Rodil se je leta 1910 v Sevnici, kjer je obiskoval osnovno šolo. Tudi obrtno šolo je končal v Sevnici in se izučil za čevljarja. Rad se je spominjal svojih šolskih let in gospoda nadučitelja Josipa Mešička, saj je svoje učence naučil rezati in cepiti, gojiti sadno drevje in čebelariti. Franc je obiskoval salezijanski mladinski center na Radni, kjer so mlade učili krščansko vero, glasbo ter jih vzgajali v športnem duhu in poštenju. V godbi je igral klarinet. Leta 1934 je postal prvi član Čebelarskega društva Ševnica. Kar pol stoletja je bil član upravnega odbora, dve desetletji pa tudi društveni blagajnik. Tudi na jesen svojega 96 let trajajočega življenja je ohranil miselno svežino. Bil je živ leksikon, in to ne samo sevniške zgodovine. V zadnjih letih se je seznanil celo z internetom, to pa je med starostniki prava redkost. Bil je tehnično podkovan človek. Skozi njegove delovne roke je šlo veliko rabljenih in novih čevljev, poleg tega pa je obrti naučil številne generacije čevljarjev. V svoji bogati knjižnici je zapustil številne strokovne knjige in vezane izvode revije Slovenski čebelar vse od leta 1934. Za življenjsko delo na področju čebelarstva je bil imenovan za častnega člana društva, prejel pa je tudi odličji Antona Janše III. in II: stopnje. Ponosen je bil, ker je bila Slovenija gostiteljica svetovnega kongresa Apimondie, pa tudi da so Sevnico obiskali^ udeleženci kongresa iz ZDA, Velike Britanije, Mehike in Belgije. Še bolj je bil vesel, ko mu je v roke prišel izvod mehiškega čebelarske revije, v katerem so objavili njegov portret. Vedno je rad poudarjal, da mu je delo s čebelami in raziskovanje čebel bogatilo življenje, redno uživanje medu pa krepilo zdravje. Njegovo bogato čevljarsko in čebelarsko tradicijo zdaj nadaljujeta sin Emil in vnuk Blaž. Gospod, bodi mu milosten sodnik in bogat plačnik. Ohranili ga bomo v lepem spominu, to pa je potrdila tudi velika množica prijateljev in čebelarjev, ki ga je s čebelarskimi prapori iz Posavja pospremila na njegovi zadnji poti. Za Čebelarsko društvo Sevnica Viktor Kladnik Mali oglasi umu IVAN MIKLAVČIČ (1937-2006) Sredi bujnega cvetenja v naravi in razvoja čebeljih družin nas je presenetila novica o smrtivčlana našega društva Ivana Miklavčiča. Cebelariti ie začel pred petindvajsetimi leti, saj je po napornem delu v rudniku živega srebra želel čim več prostega časa preživeti v naravi, To priložnost mu je ponudilo prav čebelarjenje,vhkrati pa mu je pozneje kot upokojencu tudi popestrilo življenje. Čebelaril je z 10 do 15 družinami, pri svojem delu pa je bil zelo natančen in skrben. Zanimale so ga vse novosti v čebelarstvu, ki jih je uporabljal bodisi sam bodisi s prijateljem - pokojnim Milanom Filipičem, s katerim sta skupaj rešila marsikateri problem. V prvih dneh maja smo se na idrijskem pokopališču od njega poslovili tudi čebelarji ter se mu zahvalili za vse, kar je storil v čebelarstvu. ČD Idrija FRANC SIMONIČ (1926-2006) Rodil se je v Oseku pri Sv. Trojici. Izhajal je iz viničarske družine, zato se je družina večkrat selila. Več let je delal in služil pri kmetih ter opravljal kmečka dela. Po končani osnovni šoli je nekaj časa delal na kmetiji. Sprva je bil zaposlen kot delavec v tovarni, potem pa do upokojitve kot bolniški negovalec v Zavodu Hrastovec. Po poroki je z družino živel v skromni hišici v Vinički vasi. Bil je velik ljubitelj narave, zato je gojil številne drobne domače živali, Kaj hitro se je odločil tudi za čebele. Cebelariti je začel z nekaj družinami leta 1950. Ker se je rad izobraževal in družil, se je leta 1966 včlanil v tedanjo Čebelarsko družino Gradišče-Lenart. Skoraj vsa leta je gospodaril s 15 čebeljimi družinami. Se lansko jesen je za prezimovanje pripravil 10 družin. Redno je obiskoval organizirana predavanja in srečanja, svoje znanje in dolgoletne izkušnje pa je rad posredoval vsakomur, ki je to želel. Dokler mu je zdravje to dopuščalo, je pomagal tudi pri vsaki organizirani akciji. Za svoj prispevek k razvoju in ohranjanju čebelarstva je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Z njegovo smrtjo je Čebelarsko društvo Sv. Jrojica-Lenart izgubilo dobrega člana in vzornega čebelarja. Člani društva smo se od njega poslovili s praporom konec januarja na pobreškem pokopališču v Mariboru. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. CD Sv. Trojica - Lenart m NAJAMEM parcelo (manjši prostor) za postavitev čebelnjaka v okolici (do 10 km) Čebelarskega centra Slovenije, Brdo pri Lukovici, inf. 041 521 525. PRODAM TAM 4500 za prevoz 60 čebeljih družin. Informacije 041 724831. KUPIM knjigi Sodobno čebelarstvo I. in II. del iz leta 1958 inf. 031 222 453- PRODAM 14 nenaseljenih AŽ-panjev in drugo čebelarsko opremo, tel. 041 220 542 ali 03 5861 531. PRODAM čebelje družine na 9 in 10 AŽ-satju z AŽ-panji, inf. 03 541 50 25 (okolica Celja). PRODAM petsto kilogramov cvetličnega in gozdnega medu, inf. 03 579 22 52. PRODAM pet lepo ohranjenih 10S AŽ-panjev (panj je naseljen z dvema družinama) in 10 7S daižin, ugodno, inf. 04 580 17 33. PRODAM štiri prazne 9 in 10 S AŽ-panje in štirisatno pocinkano točilo na el. pogon ter pribor, inf. 02 87 83 235 zvečer od 20. ure naprej. PRODAM več vrst medu: kostanj, lipa in regrat, inf. 041 176 163. PRODAM pet naseljenih 10S AŽ-panjev, inf. 031 821 550 in 01 257 2124, 05 366 62 41. PRODAM sadike okrasnih medovitih grmov in dreves inf. 041 929 562. PRODAM ugodno nov odkrivalnik medenega satja na električni pogon za AŽ in LR satje, inf. 041 631 620. PRODAM 20 novih AŽ 7 satarjev; cena za nakup vseh skupaj je 150.000 SIT. Informacije po 19. uri na tel. 07 49 87 836. PRODAM hojev, smrekov cvetlični in lipov med ali kupim oz. zamenjam za kostanjevega, inf 031 50 36 35. KUPIM modele za izdelavo sveč in električno točilo inox 4- ali 6-satno, inf. 041 707 946. PRODAM kostanjev, hojev in akacijev med, inf. 041 696 210. PRODAM cvetlični in akacijev med, inf. 041 560 075. m APIS M & D, d. o. o. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tal.: (01) 733 12 82 faks: (01) 735 73 32 Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure • POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL • • APNENOGEL - NOSEMAGEL - STIMULANS - VAROGEL NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI. ■ PO IZJEMNO NIZKI CENI VAM IZ VAŠEGA VOSKA IZDELAMO SATNICE -180 SIT/KG • VOSEK STERILIZIRAMO PRI 125° C ■ VOSEK ODKUPUJEMO PO 800-000 SIT ZA KILOGRAM • \Z-panji IO-*afnl Pit ASU (IKK AI S- in I.R - standard LR US 7-»atni \/-lruU/ni % KAKOVOSTNE BEIJAKOVINSKE POGAČE V OBLIKI PASTE. IZDELANE SO PO POSEBNEM POSTOPKU IN SE NE STRDIJO. KAKOVOSTNE ČEBELARSKE. ROKAVICE!/. najboijšega USNJA PAJČOIANIPO UGODBNIH CENAH KA"1______________ Akcijska cena -grelci za med 39.99« SIT ,, Kvalitetne RSE-tolila po In Vi tB-f.nll ugMcm. PANJI SO IZDELANI NATANČNO IN KAKOVOSTNO. UPORABLJAMO VODOODPORNE MATERIALE IN LEPILA. PO UGODNI CENI LAHKO KUPITE SLADKOR, CENA ODVISNA OD KOLIČINE ekofult Kvasica 2, 8343 Dragatuš, Bela krajina tel.: 07 3566 914 , faks: 07 3566 912 mob.: 041 341 943 www.ekokult.com e-pošta: info@ekokult.com NOVO! Refraktometer za merjenje vlage v medu zdaj dostopen tako velikim čebelarjem kot tudi ljubiteljem Kakovost medu je v veliki meri povezana z vsebnostjo vode. Odslej boste delež vode lahko u sami. po Na prizmo kanete nekaj medu, pritisnete pokrovček ter pogledate proti svetlobi. Na skali med 12 in 27 % odčitate delež vode. Refraktometer je v kakovostnem ALU-ohišju s steklenimi lečami ter prizmo, ima ATC (samodejno prilagajanje temperature) in je v priročni torbici s pipeto. Garancija je eno leto. Za informacije ali naročilo smo na voljo bodisi telefonu, faksu ali na našem spletnem naslovu. Cena je 15.000 SIT/kos skupaj z DDV. Refraktometer lahko dostavimo tudi po povzetju. Za večja naročila smo pripravili zanimive popuste. (/f^oolno — kozarci za mecl delovni čas= STENKO d a a Špruha 3 - TRZIN - ® (01) 562 17 22 ponedeljek-petek: 7.00 do 16.00 sobota: 7.30 do 12.00 rirma Čebelarjem ponujamo steklene kozarce po ugodnih cenah: kozarci 720 ml, pakirani po 10 kosov. (grlo 0 82 mm) po 39,00 SIT, kozarci na paleti (1106 kosov) po 34,20 SIT, 370 ml (grlo 0 66 mm) po 32,45 SIT, pokrovi zlato lakirani 82 mm po 18,31 SIT/kos in 66 mm po 15,20 SIT/kos. IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV jQl [mizarstvo] jQs r ž e|C^> IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA TEL: 01 755 13 17 - GSM: 041 420 200 AŽ-panji (9s, 10s, 12s) prasilčki (Ss, 7s) lipovi satniki zaklade Debelak (9s, 10s) pitalniki Frančič distančni vložki vehe za povezavo AŽ-panjev trietažni AŽ (10s) AŽ-Kozinc 11+3 Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev. - Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičem (cinkani). - Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. Povpraševanje po satnicah Iz lastnega čebeljega voska je velfkol HÖDL Predelava voska Ponujamo Vam možnost, da opazujete kuhanje Vaših starih satov in surovega voska. Ker je treba priti samo enkrat, prihranite čas in denar. Pričakujemo vašo predhodno najavo po telefonu +43(0)3475/2270. Vosek predelujemo s tehnološko najmodernejšo opremo. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki izključujeta možnost kakršne koli okužbe. Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven. Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. Čas kuhanja je približno 3 ure pri 20 kg surovega voska in 4 ure pri 50 kg starih satov. Po naročilu izdelamo satnice kakršne koli debeline in velikosti. Predelava voska poteka vse leto. Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. Stare sate in surov vosek je mogoče kadar koli zamenjati za satnice. Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo. HÖDL Informacije Wachsverarbeitung Imkereiartikel Deutsch Haseidorf 75 A-8493 Klöch - Steiermark, Austria Tel./faks: +43(0)3475/2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-12.00,13.00-18.00 sobota 8.00-12.00 Sporazumevamo se v nemškem jeziku. Kako nas najdete: Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8,1225 Lukovica. Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks (01) 729 61 32, Barbara Zajc 041/370 409, Anton Tomec (01) 729 61 02). Elektronska pošta: tajnik Anton Tomec: anton.tomec@cebelarska-zveza-slo.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zajc®cebelarska-zveza-slo.si -urednik Janez Mihelič: cebelarska.zveza.slo@siol.net Izdajateljski svet: predsednik Franc Šivic, univ. dipl. inž. gozd. - člani; Miro Cetina, univ, dipl. inž. gozd., Vlado Auguštin, univ. dipl. inž. kem. tekst, teh., dr. Stanko Kapun, Vlado Pušnik, Janko Prebil Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Vlado Auguštin, univ. dipl. inž. kem. tekst, teh., Franc Grajzar, dr. Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., dr. Janez Grad, Lidija Senič. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2005 za nečlane je 10.000 SIT. Posamezna številka stane 900 SIT za člane oz. 950 SIT za nečlane skupaj z 8 % DDV. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 8.500 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 60 SIT. Reklamni oglasi: cela barvna stran na ovitku 120.000 SIT, v sredini 72.000 SIT, pol strani 36.000 SIT, tretjina strani 24.000 SIT, četrt strani 16.800 SIT, pasica 4.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Splošni oglasi po 60 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120. Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA Sl 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 50 USD ali 42 EUR. Priprava za tisk: Tiskarna Grafika Soča - Nova Gorica. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debeljak, dipl. inž. arh. Oddaja tekstov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica. Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. Pri financiranju izdajanja Slovenskega čebelarja sodeluje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Naslov spletne strani ČZS: www.cebelar-zveza-slo.si. Avtomatski odzivnik za paše: tel: (01) 729 61 20. LOGAR II 35 6862006 920063443,10 Mlakarjeva üffca 90 - OPC (obrtno poslovna cona)# 4208 Šenčur il.: 04 25 19 410, faks: 04 25 19 415 e«pošta: info@logar-trade.si ffiternet: www.logar-trade.si Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00. Ob sobotah od 9.00 do 12.00. Izdelovalec in prodajalec originalnih slovenskih čebelarskih oblek - uniform BUNNY d.o.o., 3331 Nazarje Oktobra in novembra smo za čebelarje pripravili ugodno ponudbo Cenjena naročila in informacije sprejemamo na telefon 041 611 361