Poročilo o delu občinskega ljudskega odbora, komisij, svetov in upravnik organov v letu 1955 Predno bom poročaj o delu v preteklem lclu, hočem Jvpdoma, povedati, da je bilo lo delo obsežno. Vsak občan, je sodeloval pri družbenem upravljanju občine, si lahko napravil zaključek, da je bilo minulo leto, leto nove pre-'■'skusnjc dela po novih demokratičnih principih. Pri vseh '"azpravah, na sejah komisij1, svetov in ljudskega odbora smo poleg tekočih zadev posvečali posebno pozornost tudi načinu 111 možnosti, kako upetljati vse delo na nove. družbene upravno Organe pri ljudskem odboru. V lem poročilu ne mislim podrobno navajali vseh teh stvari, »«r jih jc na, svojih sejah obravnaval že ljudski odbor, ko je •"Odpravljal o teh organih in jih poslavljal, hočem samo na kl'!,'ko omenili, kako se je lo praktično izvršilo in kolikšni 80 uspehi dosedanjega dela. teh organov- Vemo, da je mestna občina, imela prej samo tri svele ter nekaj komisij, da p:« 80 je lo stanje popolnoma spremenilo. Danes posluje pri Občini 5 odhorniških komisij, 8 svelov, od katerih spada C svetov pod oddelek za, splošne zadeve, in proračun in 2 svela Rod oddelek za gospodarstvo, 18. upravnih komisij, od katerih Nna davčna komisija še posebne podkomisije za vsako široko ijpsebej. Delo, Ivi ga izvršujejo člani komisij in svelov, je Ogromno in poudariti hočem, da je bilo prizadevanje teh JjUdL veliko, da so v lako kratkem času uspeli dojeli vlogo J'11 da so z vso odgovornostjo sodelovali pri izvajanju nalog, |z svojih, po predpisih določdnili pristojnosti. Vsekakor 'majo 'zasluge za lo tudi odgovorni uslužbenci ljudskega od-«*pra, ki so s svojo zavestjo pomagali, da so se komisije in sveli razvili in da so Li organi Mi s|iosobiii reševali tekoče zadeve. Pri leni pa bi. bilo nepravilno misliti, da je zadeva v celoti in zadovoljivo urejena, kaj I i vse nove pristojnosti, *' SO prišle na nove občinske ljudske odbore in s lem ludi. 1)a našo občino, zahtevajo nenehno usposabljanje vseh sor delujočih uslužbencev za dosledno reševanje zadev in izvaja-"J1" vseh zakonitih predpisov. Pripominjam še tO, da posamezni sveti redno spremljajo delo organov uprave in zahtevajo od njih poročila, ki se »anašajo na poslovanje pristojnega organa. Odnos upravnega ''Parala do svetov in. obratno je v glavnem zadovoljiv in ni °l>azili kakšnih nejasnosti in. nesoglasij. Nekateri sveli, kot !'• I"'- svet za. splošne zadeve in proračun ler svet za delo •ti delovna razmerja sla s svojim delom šele pričela in opaža S(-> da imajo člani veliko zanimanja in da bosta I udi la dva Vcht sposobna obvladali svoje. delo. Mrež dvoma pa je naj-Vcolcm, ko IkkIo potrjeni zaključni računi. SPLOŠNI PODATKI: Gospodarstvo naše občine zaznamuje ludi v letu 1955 velik napredek, kar dokazujejo preverjene, številke im ugotovitve v tem poročilu. Porast gospodarstva nazorno kažejo sledeči podatki! Celotni družbeni proizvod odnosno storitve (realizacija), je znašal v letih: l!>r>:) 5,293,408.000 din 1954 5,619,452.000 din 1955 8,355,171.000 din in je glede na t.o družbeni proizvod (realizacija) na enega prebivalci v občini. Tržič, ki Šteje 10.592 prebivalcev, znašal v letu: I 1953 ' . 524.001) din 1951 550.000 din 1955 788.009 din in narodni dohodek na enega prebivalca je znašal, v letu: 1953 209.300 din 1954 212.400 din 1955 350.000 din Dejanski dohodki prebivalstva naše občine so v sorazmerju, poraslka narodnega dohodka rasli i, iz leta v lelo in bo loza-teven ločen prikaz prinesel družbeni plan občine Tržič za leto 195(5. ORGANIZACIJA GOSPODARSTVA: Na področju občine Tržič je v letu 1955 poslovalo: 7 industrijskih podjetij, I gradben«, podjetje, 13 (Obrtnih podjetij in delavnic, lo gostiln in gostišč socialističnega sektorja, t h|»tel; I domača trgovska podjetja S 23. poslovalnicami, it raznih prodajaln, katerih podjetja imajo sedež izven. (Občine, 5 kmetijskih zadrug, ki imajo v svojem sestavu ludi trgovinske prodajalne, 1 občinsko gostišče, ki ga ima v najemu Turistično društ., 8 planinskih postojank od katerih oskrbuje Planinsko • društvo Tržič 4, Podljubelj 2 in Križe 2, 7 finančno samostojnih zavodov, t proračunske ustanove in 109 zasebnih obrtnih delavnic. Sestava družbenega, plana za lei(o 1955 je bila skrbna in l)OČna, kajti, 'izvršitev plana dokazuje, da se v ocenah nismo molili in da j,e nastale razlike pripisovati samim podjetjem, ker nekatere gospodarske organizacije kljub vsemu dokazovanju niso bolele pristati na realne številke. Občina je izvršenje družbenega plana zasledovala s četrtletnimi periodičnimi obračuni. V lelii 1955 je (občinski ljudski odbor dodelil brezplačno osnovna sredstva sledečim gospodarskim organizacijam: Gradbenemu podjelju Tržič: eno dvigalo, dva ročna vitla, eno cirkularno žago in en mlin v vrednosti 5,239.000 dinarjev. podjetju „Remont" Tržič en diesel motor, en motorni dro-bilec v vrednosti 3.434.000 dinarjev. Mehanični delavnici Tržič, manjkajoče dele za bencinsko črpalko v vrednosti 281.000 dinarjiev. Knjigarni Tržič, inventar v vrednosti 11.813 dinarjev, za kaitcro vnednost so se znižala osnovna sredstva trgovskega podjetja „Pnehrana" Tržič. Gozdnemu gospodarstvu se je za obrat v Jr.lcndolu, in za elektrifikacijo vasi Jelendol in Dolina brezplačno doden lilo eno novo Pellonovo turbino z generatorjem /a 2'.) KW, en regulator, en vzlrajnik, etektroštevec, stikalno kabino ini Ottalo o|)remo elektrarne v vrednosti 1,039,900 dinarjev. UPRAVNI REFERAT: Ta referat vodi register finančno samostojnih zavodov, med tem ko register gospodarskih organizacij socialističnega sektorja vodi okrožno gospodarsko sodišče. Do konca lanskega, leta. je ta referat vodil tudi register vajencev. V referatu! se vodi lud'i register zasebnih obrtnikov in j|e v nJem vpisano. 5 izdelovalci copat 2 izdelovalca Bahv čevljev 1 popravljalec čevljev 21 Čevljarjev 2 slaščičarja I izdelovalec sodovice 1 brivec :i brivci-frizcrji l Frizer in lasničar 1 fotograf 1 steklar I avlolaksi 1 izdelovalec sandal 1 lesar 2 izdelovalca lekstil. galanl. •> krojača ženskih oblek I brusač-dežiiikar I prevoznik blaga z motor, vc 3 kovači in podkovači I ključavničar 1 klepar l urar 1 pečar 1 dimnikar 2 pleskarjia-soboslikarjji 4 kol ar j i II mizarjev 4 Žagarji 1 mlinar in Žagar 4 mlinarji 2 Žagarja drv 11 krojačev (L .šivih j 1 tapetnik 1 sedlar 2 sci 1 la r j a -je rm en ar j a Pregled kaže, da je obrtništvo privatnega sektorja na našem področju dobro razvilo. V letu 1!)")") jo bila v Tržiču ustanovljena sledeča |K>d-jetja in obrati: trgovsko podjetje .,1'obak" Tržič, ki je začelo poslovali decembra I!).")."), osamosvojila se jie prodajalna .,Knjigarna" Tržič, mlinsko obratna enota v iVtnjah podjetja „Klasje" Kranj, menza Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, prodajalna vina Kmetijske zadruge „Zaječar", sprejemalnica barvarniee in čistilnice .,Zvezda" Kranj. Poleg lega je bilo v letu 1955 'izdanih dovoljenj za 11 novih zasebnih obrtnih delavnic. K Lesno industrijskemu podjetju Tržič se je lani pripojila industrija lesno galanterijskih izdelkov „ILGI" Tržič z vso aklivo iin pasivo. Bivši Popovičev mlin je bil izročen podjetju „Klasje" Kranj. V preteklem letu je. Občinski ljudski odbor izdal odločbe o likvidaciji sledečih gospodarskih organizacij in dal razrešil ic«> likvidacijskim komisijam: Gostinsko podjetje „Zelenića" Tržič, Gostinsko podjetje „Sloržič" Tržič, Gostilna pri „liabču" Ziganja vas. Gostilna pri „BaJJdu" Serdeno, 2aga Podljubelj in Mizarska delavnica Lom. Iz. registra zasebnih obrtnih delavnic so lani bili izbrisani 4 zasebni obrlniki, ki so odjavili izvrševanje obrti zaradi visoke starosti oziroma preselitve, KOMUNALNI IN GRADBENI REFERAT: V komunalnem oziru delavnost ni bila povsem zadovoljiva. Kol bo lo razvidno iz poročila proračunskega odseka, se je posvečal i ludi' nekaj pozornosti komunalnim delom, toda večji izdatki so bili zaradi pomanjkanja sredstev nemogoči. Lanu se je za obnovo mostov, kanalizacij in ograj izdalo [,751.000 dinarjev, za druga komunalna dela pa nadaljnih 7,371:000 dinarjev (gradnja vrtnarije, trato na Ravnah in v Bistrici in obrežni zid ob Mošeuiku na Ravnah . Ker obstoječi javni vodovod višje ležečim predelom mesta ne daje dovolj pilne vode in jie manjkalo pilne vode ludi v garniziji. je JLA lanfl na svoje stroške zgradila nov elektrovOd iz predilnice do rezervoarja nad lloluerco in jie ludi na lastne stroške nabavila novo, moderno vodno črpalko z ehlilromolorjem ter napravo za avtomatično vključevanj«'. Po dogovoru z Bombažno predilnico in tkalnico so potem le črpalke črpale vodo iz predilniškicga rezervoarja v visoki mestni rezervoar, iz. katerega leče voda od decembra 1955, dalje v Križe in so iz tega tlačnega vodovoda oskrbovane vse hiše ob cesti JLA, del vasi Pristava, del vasi Križe in garnizija. Da ne bi koristil iki pilne vode iz tlačnega vodovoda (katerega obrat j'e dražji kot gravilacijlki) morali plačevali dokaj visoko vodarino, se je po sklepu Občinskega ljudskega odbora na področju vse občine povišala vodarina za 25"/o^ Lani so bila dovršena dela na transformatorski postaji v Bistrici ter iz novega transformatorja nekatere hiše že dobivajo električni lok. Omrežje pa se še gradi, delo ni moglo bili dovršeno, bajie zaradi pomanjkanja električne žice. Lani so se začela dela pri gradnji vodoVoda Brezje llrušica, vendar je slabo vreme preprečilo nadaljevanje teh del. Nadaljevala so sie dela na pripravi urbanističnega načrta občine Tržič. Načrti so bili razstavljeni na vpogled javnosti z željo za komentarje in nasvete, ki pa so povsem izostali. Lani je gradbeni referent izdal 18 gradbenih dovoljenj za nove hiše, dalje Ki odločb za rekonstrukcijo in adaptacijo stanovanji, 30 odločb za lokacijo in 11 odločb o reviziji rojjekta, 22 odločb za dodelitev slavbišč, 8 uporabnih dovoljenj za nove gradnje. 2 odločbi sta bili izdani zato, da se jeuslavilo samovljho začelo dielo. Za navadna popravila, kjer ni bil potreben gradbeninačrt, pa je bilo izdanih 39 odločb. Na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj je bilo lani dograjenih 7 enoslanovanjfskih hiš in »ena dvoslanovanjska hiša, s čemur j'e bilo pridobijienegc približno 600 m- koristnega novega stanovanjskega prostora, l stanovanje s približno oo m- pOrt vrši ne jie bilo pridobljeno z adaptacijo sušilnic. Občina Tržič je lani dograjevala v 1 hišah 10 novih stanovanj. Vse prej omenjene stavbe pa so gradili zasebniki, medlem ko zadružni ali državni sektor nista lani gradila, nobenih stanovanj. Poročilo o sredstvih za zidanje hiš bo podano pri poročilu o proračunu, odnosno o tem poroča poglavje „skladi". Gradbeni in komunalni referat je oskrboval tudi občinsko cestno omrežje. Na podlagi sklenjenih pogodb se je za jesensko posipanje občinskih eesl in polov nabavilo in razvozilo 021 m' gramoza itn 59 m;1 peska. V Tržiču še vedno niso urejeni laslninsko-prnvni odnosi v nekaterih slučajih nacionalizacij odnosno zaplemb, oziroma nakupov, prodaj in zamenjav izza časa predaprilske .IngoskV vije. C.e tudi občina v letu 105") ni mogla dobili pravnika, pa je je kljub lemu v letu 1055 bilo pozitivno rešenih 49 zemljiškoknjižnih zadev. Nerešenih pa je ostalo še nekaj spisov, ker je Ireba doseči menjalne oziroma razmejitvene sporazume. KMETIJSKI REFERAT: Tržiška občina, če ludi je izključno industrijskega značaja, je prva na Gorenjskem, ki je storila največ za povzdigO planšarsl'va, medlem ko se je ostalo delo doslej vse preveč omejevalo na zatiranje sadnih in poljskih škodljivcev. Vzrok je bil tudi1 v tem. ker občina Tržič doslej ni zaposlovala agronoma, ki je nastopil službo šele v letu 1050 in se hovbodoče tudi pospeševanju poljedelstva, sadjarstva in oslalih panog kmetijstva posvečalo več pažnje. Podatki o površini kultur posameznih zemljišč in 0 številu živine, dalje podatki o številu in vrstah sadnega drevja, o zasejanih površinah in o gibanju članstva kmetijskih zadrug so razvidni iz poročila statistike tukajšnje občine. Reja govedi se v občini stalno razvija. Na enega priznanega bika pride 00 krav, kar je primerno, Vendar se v nas' občini premalo pazi na VZrejO domačih bikov, domačega |>°" rekla. 'To se da doseči s leni. da dvignemo molznosl naših krav. ki bi s leni prišle v rodovnik glede potomstva. V mol'" no kontrolo i« Sprejetih še več krav. kajti doslej jih je v rodovniku samo 2U"». Problem je prehrana goveje živine, kd' je krmska baza premajhna. Zalo je tudi občina v lako velik' meri podpirala planšarslvo. Pioblem so tudi hlevi za živinski so na 'našem področju v mnogih primerih nepravilni- Svinjereja je v •občini na zadovoljivi stopnji, nujno pa bj bilo selekcionirati plemenski' svinje, ker so sedaj premalo plodne. Ovejiereja v občini upada. Kmelje opuščajo gojitev ovac, verjetno zato, ker je na trgu dovolj volnenega blaga. Ovčje-ri\io pa bi se. kljub temu izplačalo pospeševali pri gorskih kmetijah, kjer za govedo ni primernih pogojev. Perutninarstvo v občini ni razvito, Ižvztemša par primerov, kjer posiamezniki redijo večje število perutnine. Rejo kokoši bi bilo potrebno dvigniti i/, amaterske na. strokovno in donosnejšo osnovo. Trenutno večina kmečkih gospodarstev na področjiii. naše občine redi le nekaj kokoši. PlanŠarstVO je ena izmed panog, ki je na področju občine Tržič najbolj razvila. V upravi občine je 10 planin v izmeril 494ha in dva dolinska pašnika, ki merila 110 ha. Celotna Pašna površina, v naši občini, pa znaša dejansko 1580 ha in je v rokah zasebnikov.. Mnoge planine, ki so v naši upravi, SO med okupacijo in v kasnejši dobi zarasle in se je pašna površina občutno zmanjšala, tako da navedene površine niso v celoti dejansko uporabne za pašo, ker so vzele: po katastrski evidenci. Pašniki se sicer člJslijo, lodn vse delo se prepušča občini, medlem ko korislniki paše na planinah Skoraj nič ne store v tem pogledu. Sadjarstvo je v naši občini dokaj močno razvito, vendar Pa. slanje sadovnjakov v nekaterih primerih ni zadovoljivo. Tem u jie vzrok neznanje sadjarjev, deloma pa ludi omalovaževanje nasvetov dobrega sadjarstva. Zaščitni ukrepi v sad-jiarslvu. se vse prema.V> izvajajo. V občini je 27.000 sadnih dreves. Doslej; še ni' bilo opazili okužbe jablan po kaparju San Jose. S češpljeviln kaparjem so okuženi vsi sadovnjaki sliv, najbolj pa v črti Križe Kovor Lese. Močno je razvit "a sadnem drevju jabolčni zavijač. Kmetijske zadruge so tudi lani škropile sadovnjake z Kunicsanom, Kreosanom, Parafi-"om.linom, Zvcple.no apne.no brozgo in podobno. Za zimsko škropljenje smo la.ni.' v naši občini porabili 480kg Kumensa-•>u, 285 kg liumlensan. olja, 105 kg Ivreosana. Zadruge so 'niele na terenu ekipe. Na delu so bile: 2 motorni škropilnica, 4 prevozne škropilnice in. II nahrblnih škropilnic. Skrbpljp-nj'0 je bilo tehnično dobro izvedeno, vendar pa ne dovolj masovno. Od skupno 27.000 dreves je bilo poškropljenih samo 17.550 dreves alii (55 o/«. To dokazuje, da nekatere zadruge Škropljenja ne izvajajo masovno, oziroma so temu krivi j>o-s;unieznii sadjarji, ki ne razumejo' pomena škropljenja in ne dovolijo škropiti drevja, V bodoče, se bo akcija škropljenja Uvajala brezobzirno in. 100"/o;, ker smo overjeni, da bodo "aši kmetovalci polagoma opustili konservativno miselnost. Poljedelstvo v naši občini tvori, sorazmerno inal odstotek gospodarstva; saj se pri nas nahaja samo 449ha orne zem-Sle, Znano je, da obstojajo velilke razlike v tem, da je večina "asih kmetovalcev visoko v gorah, kjer je donos na ha majhen, zalo ker naši kmetje nočejo razumeti agrotehničnih Ukrepov in nočejo uporabljali čistega sortnega semena. Dolžnost občine bo, da dvigne, poljedelstvo iz zaostalosti z agrotehničnimi ukrepi in dobro izbclro za. teren primernega semenskega materiala. Rastlinske škodljivce v poljedelstvu so ll'di v letu 1055 sistematično zatirali. Največ se je vlagalo skrl»i in dela za zatiranje koloradskega hrošča. Lani se je 11:1 našem področju za. zatiranje rastlinskih škodljivcev pohabilo 314kg kemičnih sredstev (svinčeni arzenal, bakreno ;'piio, Lindah, Pantakan). zadruge, na področju naše. občine, imajo v svoji organi-Z:u'iji pospeševalne odseke kol so na primer: poljedelski, živinorejski, sadjarski ild. Ne more se prihranili zadrugam na našem področju očitek, da se niso v dovoljni meri brigale za kvrševanje osnovne naloge iz njenih panog. Splošno je znano,, psih, zaščitno cepljenje svinj proti; rdečici 952,-fc.ral, zaščitno cepljenje perutnine proti kokošji kugi 385-krat. Dalje se. je izvršila lidierkuliluizaeija pri 350 glavah 'živine in se. je izvršilo, skoraj/ 200 nadaljnjih ukrepov proti bruv ofelozi, pregledal s le rj lile le. in nad 500 ukrepov zatiranja paraliznih bolezni pri konjih, svinjah on ovcah. V občino je bilo v letu. 1955 pripeljanih z železnico in kamioni 'iz drugih krajev 283 goved in 921 svinj. V javni, klavnici se je Lansko leto zaklalo: bikov II, voltov lil, krav 193, jmiie 100, letet 999, debelih svinj 973, ovc 173, kozi 2, skupna teža zaklane živine je. znašala 283.793 kg. Veterinar je v javni klavnici v lanskem letu zaplenil meso in, drobovino, ker je bila neužitna za človešfko hrano ler puislil uničili: 2 gpvedi, 2 svinji in 2 teleti v skupni leži miesa 881 kg in povrh še drobovino, ki se da izrazili samo v komadih, ker se zaplenjena in, uničena, drobovina ni tehtala. Zaplenjeno je bilo v celoti 351 komadov drobovine. Vzroki tomil zaplembami so bijle bolezni dolične živine. TUŽNA INSPEKCIJA Inšpekcija tržišča je v letu 1955 izvršila skupno 01 kontrolnih pregBledov gospodarskih organizacij, kmetijskih zadrug in zasebnikov. Od teh pregledov je bik) vloženih 13 prijav sodniku za prekrške, dočkn je prejelo javno tožilstvo 9 prijav. Do sedaj so tule izrečene denarne kazni v znesku 170.828 dim. Inšpekcija tržišča pa je sama v mandatnem kazenskem postopku zaradi nepravilnosti na javni tržnici kaznovala več oseb s kaznijo skupno 2200 dih, Pri. svojih pregledih je. inšpekcija tržišča bdlležila poleg kaznivih nepravilnosti hudi: nepravilne odnose, nečistoče, premalo uslužno postrežbo, zanemarjanja asortilmenta, slabo shranjevanje blaga, razsip in podobne greške, ki dokazujejo, da je nadzor zaradi odstranitve lakih pomanjkljivosti potreben. Zmotno je mnenje posameznih■ panog gospodarstva, da inšpekcija tržišča, nima dolžnosti kontrolle v vseh dejavnostih. Tako zmotno mnenj'e prevladuje, predvsem v panogi industrije, ki v mnogih slučajih misli, da je inšpekcija trždsča samo zato, da nadzoruje trgovine. Naša inšpekcija je v lanskem letu pregledovala tudi industrijska podjetja, ni pa ugotovila v tej panogi! gospodarstva posebnih nepravilnosti. Kol ugo-lavlja, inšpekcija. Iržiišča, so trgovinski otirali na. področju naše občine bili slalno dokaj dobro založeni s potrebnim potrošnim materialom oziroma blagom, seveda so tu mišljeni le prchranbeiii predmeti,. Tudit na našem področju so se lani dogajali slučaji', da so, nekateri predmeti hitro zmanjkali v prodaji, zaradi govoric, da bo doličnih predmetov prit-' manjkovalo. Inšpekcija je nadzorovala promet z žitaricami in nilevskiinii izdelki, predvsem ludi zaradi, pravih Misli odvoda sTedstev za pospeševanje kmetijstva in ostalih obveznosti. Doslej zaradi pogojev še ni, prišlo do kontrole izvajanja odloka o pogojih in načinu kupovanja žita po individualnih potrošnikih. Verjetno bo lakih nakupovalcev zelo malo. Inšpekcija je ugotovila, da. je neko industrijsko podjetje iz Tržiča nakupovalo žvepleno kislino po znatno višjih cenah od grostslov in je. zalo dotično podjetje bilo prijavljeno javnemu tožilstvu. Tudi nejko ljubljansko trgovsko velepod-1 jelje je lani prodajalo predmete v Tržiču brez dovoljenja, in sicer artikle, ki, se v Ljubljani verjetno niso mogli prodati. Zaradi šušmarslva so bili prijavljeni mesarji, ki, izdelujejo na svoj račun mesne izdelke in nato prodajajo potrošnikom. lnš|>ekci(j-a tržišča (udi poroča, da potrošniki niso zadovoljni s kvaliteto gostinskih uslug, predvsem pa ne s kvaliteto, pijač. V gostinstvu so se lani pojavili slučaji, zaposlovanja priložnostnih moči. Ju za opravljlanje dotičnega dela niso, imeli kvalifikacije. V obrtni panogi, je inšpekcija tržišča predvsem zasledovala šušmarje. l^deg navedenih del je Iržna inšpekcija vršila nadzor nad javno mestno tržnico, na kateri je ugolovila več nepravilnosti in jih lakoj odpravljala. STANOVANJSKA l PRAVA V letu 1955 je Uprava stanovanjske skupnosti Tržič upravljala 172 Stanovanjskih h,iš, od katerih Je bilo 107 hiš lasi, splošnega ljudskega premoženja, 5 hOš pa privatna last, ki so vključene, v stanovanjsko skupnost. Uprava Stanovanjske skupnosti ima v teh hišah 915 stanovanj. V lem številu so zajela vsa stanovanja, ne glede na velikost in število prostorov. Posamezne hiše upravljajo hišni sveti, ki po, poročilu Uprave stanovanjske skupnosti v večini primerov vestno opravljala svoje delo, izvzemši par slučajev, ko določeni: hišni blagajniki ne odvedejo ločno pobranih 'najemnin. Tudi biki primeri S£ bodo v celoti od-pravili. Hišni sveli opravljajo delo brezplačno. Najemnine se stekajo v tri sklade in sicer: v sklad za vzdrževanje hiiš 7Qo/o najemnine, za upravo 20<>/o najemni-) ne !itn v občinski sklad za gradnjo hiš 10o/o najemnin, (prava Stanovanjske skupnosti! poroča, da se. iz sklada za vzdrževanje hiš lahko vzdržuje največ do 22 hiš, dočim se ostalo h'i.šo Sploh ne morejo vzdrževali, ker je znesek za vzdrževanje kljub razmeroma visokim stanarinam nezadosten. Skoro (vse bMe, ki so v Upravi stanovanjske skupnosti so zelo slarc in potrebne večjih popravil, toda v ta namen manjka sredstev. Iz sredstev za vzdrževanje se kvečjemu 'lahko popravlja strehe, čiisti dimnike in plačuje zavarovalnina. Najeti: kredit za pbpravilo hiš pri Nairodni banki bi bil nego* spodarski, kajti glede, na, dohodke stanarin bi se za eno hišo smelo najeti od 50 do 100.000 din, toda s tako malim zneskom se ne morejo izvršili nobena večja popravila. Vpiraš,a.nj:e obnove hiš bo torej Se nadalje velik problem Uprave stanovanjske skupnosti Tržič. Uprava stanovanjsko skupnosti' je lani imela sledečo dohodke; Oslanek iz leta 1951 1,911.277 din Dohodek iz stanarin (1,892.371 „ Dohodek :iz stanovanjskega londa pri Upravi za dohodke 170.825 „ flOo/oj najemnin poslovnih prostorov 1,201.170 „ Skupaj vseh dohodkov 10,475.049 diin Izdatke; Večja popravila 2,135.013 din Mala popravita, zavarovalnina, Čiščenje dimnikov in Električni lok 1,950.922 „ Stroški za upravo 1,001.785 „ Odvod 80«/o poslovnih najjemnin v sklad za gradnjo hiš ObLO _2,418.358 „ Skupaj vseh izdatkov 7,500.109 din ■ Vsak občan se lahko pri Občinskem ljudskem odboru v Tržiču na samem meslu prepričat, katera popravila hiš in za kakšen znesek so bila Izvršena, ker je zaradi premalega prostora in Časa podrobna navedba tukaj nemogoča. Uprava Stanovanjske skupnosti je dne 31. 12. 1955 imela saldo 2,909.510 din. Tržič: Sklad za Sklad za Sklad za I a znesek je bil naložen v Narodni banki Stanovanjska ločena od ObLO vzdrževanje hiš gradnjo hiš upravo STANOVANJSKE RAZMERE rešuje posebna sejah, katerim 2,815.389 din 19.333 „ 74.818 „ vprašanja na svojih komisija, do-risostvuje ludi. zastopnik stanovanjske uprave. Lani se je zoper izdane stanovanjske odločlie priložilo samo 8 strank, kar je dokaz, da jie poslovanje bilo v redu in zakonito. Samo dve pritožbi sla pri' Vrhovnem sodišču ostali še nerešeni, vse ostale priložbe pa so bile zavrnjene. V preteklem letu sla se morali odrediti dve prisilni izselitvi, ker so se stranke vselile brez zakonitega odobrenja. V preteklem lelu je komisija rešila 110 prošenj za družinska stanovanja, 23 prošenj za samske osebe in 23 pro>-štenj zaradi smrti oziroma, izseli I ve. Dne 31. decembra 1955 je pri stanovanjski komisiji še vedno 440 nerešenih prošenj za dodelitev stanovanja, kar dokazuj'e, da je stanovanjsko vprašanji: v Tržiču iz leta v lelo hiolj pereče. UPRAVA ZA DOHODKE Kol je to iz dejansko doseženih dohodkov naše občine razvidno ,se je plan za. lelo 1955 postavil mnogo realnejšo in Jso gospodarske organizacije dosledneje in ob določenih rokih plačevale obveznosti do družbene skupnosti ler so tudi [dohodki prebivalstva doseženi v laki višini, da presegajo (planirane zneske. Kjakc so se dohodki plačevali, kaže naslednji pregled: v 000 din Vrsta dohodka 1955 'lanirano za Vplačano do 31. 12. 1955 Razlika več ( manj ( -) Zvezni davek na dobiček 498.200 050.909 I- 152.769 Del dobička za LO 303,158 134.782 ■ | 71.321 Obresti na osnov, sredstva 80.213 70.100 — 3.836 Obresti na obr. sredstva 110.003 119.74! + 0.7:58 Prometni davek podjetij 11473.400 1.707.548 + 233.918 Zemljarina ) 211 526 -f- 282 Skupaj dohodki iz gospod. 2,525.518 2,989.972 -j- 461.225 Pregled dokazuje, da se dohodki iz gospodarstva do 31. 12. 1955 doseženi H9"/o,. Ko bodo bilance podjetij |k>-Irjene, L'o ta procent verjetno višji zaradi izrednega dot? bička in prometnega davka. Višji dobički so ustvarjen!: tudi zaradi zvišanja cen v lesni in usnjarski industriji, prometni davek pa je bil presežen zaradi zvišanja davčnih stopenj za tekstilno industrijo, delno pa ludi zalo, ker je hjilo na domačem trgu prodano več tekstila, ki je bil po planu predviden za izvoz. Druge dohodke, ki jih je pobira hodke, pa prikazuje sledeča tabela: naša uprava za do- v 000 din 9 % 12 Vrsla dohodka Planirano za 1955 a * •2 a = -d — S g Vplačano 31.12.19; Razlika več(+), mamj (—) Promelni davek za- drug in privatnikov 6.800 12.993 12.837 — 155 Dohodnina kmečka, obrt, ostala temelj. dopoln. in TS 14.300 28.901 29.359 + 395 Davek na dediščine in darila 600 384 .'585 -|- 1 Občinska doklada 2.500 2.621 2.624 Občinske takse 1.000 613 643 Obč. promet, davek 12.000 16.191 16.617 -\- 426 Državne takse 700 84 84 Dohodki uradov, usta- 300 157 157 nov Ostali dohodki 1.500 311 311 Skupaj dohodkov od prebivalstva 49.7(10 62.351 63.017 -|- (566 Zaradi iluslracije se omenja , da so v predpisih i i f" izter- bile naprai" planu samo neznatne razlike, pač pa se je morala povišali za več. kol 10Q6/o| dopolnilna dohodnina oslabil poklicev glede na ugotovljene dohodke, enako pa tudi davek na tujo delovno silo. Dohodki od prebivalstva SO na planu doseženi s I250/0' Posamezni planirani dohodki so izostali, vsled česar je laken|U uspehu pripisovati se večji pomen. Posebno zadovoljivo s" bili realizirani dohodki iz ('»ihodnine in mestnega prometnega davka. Da bo pregled popolnejši, se daje. primerjava & tri leta nazaj. Dohodnina Občinska doklada 1953 1954 1955 1955 Ostali poklici 11,149.012 7,179.944 8,213.537 1.524.852 5,127.646 8,675.594 21,134.184 1,099.487 Ta prikaz kaže nedvomno na zadovoljiv uspeh in na do-slednje izvajanje predpisov ler kontrolo. Dohodnina kmetov 80 j« z upcijavo občinskih doklad približala plačilom iz leta 1953. Od skupnega števila davčnih zavezancev se je lani vložilo samo priložb proti odmeri dohodnine, ki so bile vse rešene v sporazumu z zadevno komisijo. Mestni prometni davek se bo verjetno v letu 1956 moral korigirali glede višine donosa, če bo obveljal princip, da čevljarji in copatarji ne plačujejo lega davka. Davek na dediščine in darila bo glede na tozadevno novo Uredbo skoraj v celoti izpadel in naj bi se zalo v bodočem pianu ne predvideval. Uprava za dohodke ludi. opozarja, da naj se v bodoče ne pristane na od okraja odrejeni znesek dohodkov od državnih taks, dohodkov uraov in ustanov in razne dohodke, kajti izkušnje kažejo, da se odrejeni znesek ne more doseči. IZVRŠITEV PLANA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ: Kako se je izvršil plan gospodarskih organizacij, nazorno prikazujejo priložene tabele, ločeno po panogah dejavnosti in stroko. V tabelah je prikazano vsako podjetje posebej. Prva številka v tabeli navaja planiranji znesek, druga pa dejansko doseženi znesek. Rekapitulacija prikazuje, da je industrija v Tržiču dosegla |01,2o/0 realizacije, dobiček pa je dosegla s 130O/o, gradbeništvo je doseglo realizacijo s 01"',,, dobiček pa s 77,7«/o, obrtništvo je doseglo realizacijo s 102o/0, dobiček pa s 140o/0, gostinstvo je doseglo realizacijo s ll$o/0, dobiček pa s 73%» trgovina jie dosegla, realizacijo s 111,8«/o., trgovina dobička nima, zadruge, so dosegle realizacijo z 223%i, dobiček pa s llQo/o, lo pa zaradi nepredvidenih pogojev, na katere začetkom leta niso mogli računali, ker se jim je povedalo, da ne bodo smeli več trgovali z odkupom, predvsem, s trgovino ' lesom. Finančno samostojni zavodi so dosegli realizacijo s 158,8-o/o dobiček, ki je namenjen za sklade pa z283o/„, tudi samo zaradi nepričakovanih pogojev, ki so med letom nastopili. Vse panoge gospodarstva so lani dosegle realizacijo s lOSo/o, dobiček pa dosegle povprečno s 130o/o. Da ima od večjega, dobička svoj delež ludi občina, je jasno in se bo ta večji delež pokazal v naslednjem opisu, toda pohovno se je že opozarjalo, da gre stremljenje za višjim dobičkom na račun standarda potrošnikov. Nadalje sledi tabelarični pregled izvršitve plana gospodarskih organizacij, zadrug in finančno samostojnih zavodov: Rekapitulacija izvršitve družbenega plana 1955 Po obrazcih Rekapitulacija »D« panoge °/o Ugoto Lastna cena proizvodov vitev dobička Prometni Dobitek davek •/. Industrija 7,104.208 7,408.11/o. BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TR2IC je izvozila (,150.870m« tkanin v vrednosti 287,000. din Plan izvoza je izpolnjen s 71.7 °A>. V celoti so torej naša podjetja izvozila v inozemstvo izdelkov v vrednosti 407,931.000 din Plan izvoza v naši občini je bil lani I o rej izpolnjen s 77.4o/„. V/;i1ok nižjemu izvozu je bil v tem, ker se je predvsem zaviralo izvoz tekstila iz razloga, da ostane čim več tekstila za domaČo potrošnjo. 1NVCSTICIJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V LETU 1955 V letu 1955 so gospodarske organizacije na področju «aše občine investirale za svoje obrate 99,958.000 din Od lo vsote so izdali: , za gradbene objekte 13,000.000 din za oprcmo-slrojc itd. 85,000.000 din za načrte 1,9581)00 d in, Sredstva za le investicije so dobile gospodarske organ nizacije iz sledečih virov: •iz sklada za amortizacijo 62,500.000din iz sklada za samoslojno razpolaganje 10.500.000 din iz invest. sklada in prodaja osnov. sred. 7,8(X).()00 din iz posojila okraja in naše občine 5,057.000 din iz brezplačne dodelitve osnovnih sredstev po občini in oslalih virov 8,100.000 din Pretežni del investicij1 so izvršila industrijska podjetja, ki so imela za 84,000,000 din investicij, medlem ko so ostale panoge gospodarstva imele za 15,000.000 din investicij. ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB V GOSPODARSTVU: V lelu 1955 je bilo zaposlenih v podjetju: socialističnega sektorja ,'{050 delavcev v 323 uslužb.. skupaj 3.379 oseb v zasebni obrti je bilo zaposlenih 323 oseb v gostinstvu zasebnikov 23 oseb skupaj je torej bilo zaposlenih lani v gospodar. 3.725 oseb Manjkajo pa podatki o zaposlenih v kmetijstvu. Vse predstojeće tabele prikazujejo, da v letu 1955 dejansko nobena Iržiška gospodarska organizacija ni zaključila poslovnega leta z izgubo in da so celo one gospodarske organizacije, ki so lani imele izgubo, Isto v celoti, pokrile in preteklo leto zaključile z. aklivo. Le v enem slučaju sicer trgovina izkazuje izgubo, ki pa bo mogla biti pokrila iz rezervnih sredstev odnosno bo moralo prizadelo podjetje samo poiskali sredstva za pokritje. lil i ; 1 ' i ■ BILANCA FINANČNIH SREDSTEV USTVARJENIH NA PODROČJI' ObLO TRŽIČ V LETU 1955 Tako generalno bilanco o vseh dohodkih, ki se ustvarjajo na našem področju, O njihovi delitvi na federacije, republiko, okraj, gospodarske organizacije in občino, prikazuje že naš družbeni plan. V našem poročilu pa sedaj dajemo obračun te generalne bilance, kako so pritekali dohodki in kako se jie izvršila njihova, delitev. Razumljivo je, da je pretežna večina dohodkov bila prekoračena z ozirom na višje oslvar-jene dobičke, prometni davek in. razne sklade podjetij. FLRJ Od inkasiranih sredstev odpade na LRS OLO Podjetje Občina Skupaj 1. Obresti od osnov, sredstev (indust. in gradb.) 78.737 78.737 ! 76.400 76,106 2. Obresti od osnov. sred. (obrt., gost., komun,.) 1.506 1.506 1.158 1.158 3. Obresti od obratnih sredstev 110.003 110.003 119.741 119.711 4. Ze.mljairina 1.58 86 221 342 181 526 5. Prometni davek državnega sektorja. 1,31X1.920 58.944 11.736 1,437.600 { ' ] Mi 1,780.111 71.952 18.738 1,873.801) (i. Prometni davek, zadružni in privatni sektor 4.420 1.190 1.190 6.8(X) 8.314 2.216 2.246 12.837 7. Temeljna dohodnina kmečkih gospodarstev 2.100 2.100 2.224 2.221 8. Dopolnilna dohodnina kmetijskih gospodarstev 3.510 1.890 5.100 3.835 2.066 5.902 9. Mestne doklade na dopolnilne dohodnine kmetov 975 - 525 1.500 991 533 1.524 K). Temeljna dohodnina od oslalih poklicev 2.5(X) 2.500 1.611 1.611 11. Dopolnilna dohodnina od ostalih poklicev 2.600 1.400 4.000 5.485 . 2.954 8,139 12. Oslala priložnostna dohodnina 4.932 2.657 7.589 650 350 1.000 13. Mestne doklade od dopol. dohod, ost, pok. in premož. 715 384 1.099 195 105 300 14. Davek na tujo delovno silo 2.327 1.251 3.581 390 2 K) 600i 15. Davek na. dediščine in darila 250 135 ' ■ 385 455 215 700 16. Državne, lakse 151 83 237 195 105 300 17. Dohodki uradov in zavodov 291 157 448 972 525 1.5(M) 18. Ostali dohodki 577 311 888 12,000 12.000 19. Mestni prometni davek Obrti, gostinstva, zaseb. 16.617 16.017 Stran 8 TR2ISKI VESTNI K 20. Mestne takse 21. Sklad za kadre 22. Investicijski sklad trgovine in gostinstvo 23. Rezervni sklad trg. in gostinstva 24. Zvezni davek od dobička 25. Rezervni sklad podjetij iz dobička 26. Okrajne anuitete 27. Mestne anuitete 28. Ostale obveznosti iz dol), po čJ. 39 li 29. Investicijski sklad iz ost. dohodkov losi., trg., zadrug 30. Sklad za samostojno razpolaganje pod. iz dobička 31. Dopolnilne plače s socialnim zavarovanjem 32. Oslali skladi gosp. org. iz dobička (zavodi, zadruge) 33. Delež I.OMO na dobiček obrt., gosi., kom., zav. 34. Ostanek dobička obrti, gosi. in kom., zav. 35. Ostanek dobička gosp. org. ind., gradb., trg. 36. Vračilo podjetij iz prejšnjih let 37. Sklad za zidavo slan. hiš od Uprave stan. skupnosti 38. Neizkoriščeni mestni sklad za pred. gosp. invest. 1954 39. Drž, se.krclar.inl za notranje z'ađ, PLRJ, za hišo Skupaj SREDSTVA OBČINE TRŽIČ V LETU 1955 Družbeni plan naše občine ima posebno tabelo, iz. katere so razvidna sredstva, ki naj bi z njimi razpolagala naša občina v lolu 1055. V leni poročilu dajem obračun, ki prikaz zuje pla.n naših sredstev in dejansko tudi dosežene dohodke in izdatke, izključno samo za občino TržiČ. Lastne dohodke občine, tO je dopolnilno dohodnino kmetov, občinske doklade, dopolnilno dohodnino ostalih in doklade, mestni prometni davek in takse itd. smo planirali z (vsolo 18,411.000 din, dosegli pa smo jo s 27,978.000 din torej s 152o/o. Obresti osnovnih sredstev obrti in gostinstva, delež na dobfČttll teh panog, anuitete in vračila podjetij smo planiral; Z vsolo 10,698.000, toda dosegli smo le dohodke z 12,11 1.000, to je s 114.910/0. Naša udeležba na dohodkih OI.O pa je bila: 30.07»/o. na okrajnem del u dobička podjetij smo planirali z vsoto 46,260.000 dosegli pa smo glede na višje ost ver jeni dobiček podjetij delež občine z zneskom 59,477.000 din. Naš delež na prometnem davku je bil enako dosežen v višji vsoti kol smo lo planirali, lako, da je znašal naš plan udeležbe na okrajnih dohodkih 52,008.0!«) din, bil pa je v celoti dosežen z vsoto 0S.571.1MIO din lo je 130.3"/o. Drugi dohodki občine, I. j. delež na okrajnem skladu za gradnjo stanovanj, celotni okrajni delež, dobička gradbenih podjetij, odvod stanovanjski skupnosti v sklad za grad-njlo Stanovanj, obljuba gospodarskih organizacij za 5()<>/o sklada za samosloj.no razpolago, ostanek našega sklada za kreditiranje investicij in pa otz prejšnjega leta preostala sredstva za trgovsko hišo smo v družbenem planu planirali z vsolo 51,005.(KH) din, toda dejansko smo le dohodke do-seg'li samo z vsoto 30,027.000 din in so torej dohodki iz tega vira znašali samo 59o/o-. Vzrok lemu je predvsem v leni, da naša podjetja niso dala, odnosno niso bila v stanju dali 51?»/» sklada za samostojno razpolaganje in bodo dolični naš delež podjetja plačala po odobritvi letnih bilanc. Od inkasiranih sredstev odpade na: FLRJ LRS OLO Podjetje Občina ? Skupaj 1.000 looo 043 643 7.446 7,446 5.016 5.016 2.361 2.361 1.343 1.313 498.200 498.200 650.969 650.969 30.813 30.843 32.633 32.033 6.791 6.791 6.791 6.791 1.779 1.779 1.779 1.779 3.424 3,121 191 191 20.688 20.548 41.236 37.234 37.234 71.469 53.529 53.529 49.387 49.337 329 329 5.916 5.946 5.394 5.394 1.871 1.017 2.S88 2.7.'«) 1.470 4.200 230.201 126.224 1.033 363.458 301.120 160.083 2.05!) 103.262 450 450 361 364 1.660 1.660 2.502 2.562 453 453 453 453 13,000 13.000 __13.000 13.000 2,091.30:; 310.139 148.911 112.708 07.023 2,739.117 V celoti smo z družbenim planom planirali sredstva, ki so izključno last občine Tržič z vsolo 153,112.000 din, dejansko pa smo ta sredstva dosegli z vsoto 137,773.000 din, torej 101;"/«.. Ce k lemu pririačunamo, da nam bodo podjetja po odobritvi bilanc dala zagotovljeni 50o/0 delež iz njihovih skladov za samostojno razpolaganje, se bo ta znesek seveda povečal. Priložena tabela kaže izdatke naše občine v lanskem lelu in sicer: planirali smo Izdatke I32.S12.00!) din, Ozdali pa smo 100,773.110 din. Saldo (razlika; 30,861.971 din se nahaja v naložbah pri: Narodni banki, odnosno sredstva še pritekajo. Iz poročila v priloženi tabeli 80 razvidni izdalki posameznih skladov, podrobneje poročilo o izdatkih pa podaja poročilo o občinskem proračunu. Za nas je najbolj zanimiv kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš, ki je imel vplačanih dohodkov 13,714.000 din. Za dodelitev kredita iz lega sklada je lani prosilo 10 zar sebnikov, občinski ljudski odbor in tovarna „Peko" Tržič. Ugodno se je rešilo 10 prošenj zasebnikov in prošnja občine. Zasebnikom je upravni odbor odobril 5,455.000 din kredita, izplačal pa lani šele 2,120.000 din, občini je upravni odbor sklada odobril 12,500.000 (lin kredita, izplačal pa 9,500.000 din kredita. Povpraševanje po posojilih iz tega sklada jO zelo veliko. Ker ni bito na razpolago sredstev za vse. prO* siiee, se je moralo dajali prednosti pri dajanju posojil onim. ki dograjujejo hiše v zaključnih fazah. Gospodarske organizacije so lani prijele iz sklada za kreditiranje gospodarskih investicij 1,500.000 din kreditov. S tem je ol«"ina ustanovila sklad, iz katerega pomaga k boljšemu postrojenju podjetij in s tem njihovemu napredku. Iz sklada za pospeševanje kmetijstva smo izplačali 271.000 din, medlem ko smo od Zadružne zveze prejeli za pospeševanje kmetijstva 1,500.000 din. Celotna vsota je bila porabljena, za gradnjo planinskih naprav melioracij na naših planinskih pašnikih. Na lešanski planini se je začelo z gradnjo vodovoda, izdatki za lo planino so znašali 108.643 din. Izdatki za gradnje na Bistriški planini 3511 din. Izdatki *a planino Javornik, kjer se je gradil nov hlev 634.907 din. Izdatki za Breznino, ograje, dovršitev hleva. itd. 173.414 din. Izdal ki za planino Dolga njiva, gradnja še enega hleva in1 ograje 147.546 d itn. Izdatki za planino Tegovščc. nov vodo-, vod, dovršitev hleva itd. 268.755 din. Izdatki za planino Pungrat. vodovod, ograje, obnovo hleva itd. 167.532 din. Iz 'laiki za planino Sija, čiščenje, ograje itd. 102.603 din. Izdatki za planino Kolce, kapniški vodovod, ograje itd. 97.614 din. Izdatki za planino Korošica 227.845 din. Izdatki občine v Icln 1955 Sredstva občine Tržič v letu 1955 Planirano 1955 Izvršeno 1955 skupaj neto za skupaj neto za % občino občino I- LASTNI DOHODKI OBČINE: , Dopoln. dohod, kmetov 5.100 1.890 5.902 2.066 Mestne doklade 1.500 525 1,525 533 Dopoln. dob. oslalih 1.000 1.400 8.439 2.954 Mestne doklade 1.000 350 1.099 384 Priložnostna dohodnina 0 0 *7.589 2.657 Davek na tujo del. silo :i(X> 105 3.581 1.251 Davek na dedišč. in dar. 500 210 38o 135 Zemljarina 244 80 526 181 Dohodki uradov, zavodov 500 105 157 157 Državne takse 700 215 151 ' 83 Ostali dohodki 1.500 525 311 311 Mestni prometni davek 12.000 12.000 10.017 16.617 Mestne takse 1.000 1.000 043 643 Skupaj 18.441 27.978 152 Obresti osnovu, sred. obrti ni. gostinstva, ter zavodov 1.506 1.506 1.158 1.158 Delež na dobičku obrit in gostinstva obdavčen 2.888 1.017 5.690 3.529 neobdavčen 5.946 5.956 5.394 5.394 Mestne anuitete 1.770 1.779 l.OOi) 1.669 Vračila gospodarskih orga- nizacij za prej; leta 450 150 364 361 Skupaj 10.698 12:114 111.9 "■ UDELEŽBA NA DOHODKIH OLO: 3(1.1)7"/o udeležba občine na okrajnem delu dobička 463.261 X 65 in od ostanka 46.260 59.157 Del promet. državni. 5.158 6.871 hega davka zadružni in zasebni 1.190 2.210 Skupaj 52.608 68.574 b= 130.: ■>% III. planirano izvršitev "'• DRUGI DOHODKI OBČINE (lastni in OLO) delež na okr. skladu OLO za gradnjo stanovanj 5.237 delež dotacija 9.131 9.082 cel okr. delež dobička gradbenih podjetij 1.033 2.059 stanov, skupnost v sklad wstni za gradnjo stanovanj 1.660 2.562 gospodarske organizacije 50e/(> sklada za saniosloj. razpok 20.548 2.871 Ostanek Obč. sklada za kro'lil. invesl. 453 453 I)r?- sekeetarial. za trg. hišo 13.000 13.000 Skupaj 51.005 30.027 59 ■—— -^Sli^seh obč. neto dohod ko 132.SI2 138.693 105 Izdatki Saldo Proračun 79,641,496 9,433,993 Sred. pred. zgradb SLP 1,121.330 12.808.779 Obč. ski. za posp. kmetijstva 188.1(15 15.819 Invesl. skl. za gradnjo stanovanj 4,706.634 726.222 Sklad za zaščito otrok 195.676 691.502 Sklad za kred, stanov. 11,740.000 1,550.717 Sredstva zaklonišča 156.236 Sklad za pospeševanje gozdarstva 1.313.691 203.659 Sklad za kred. gosp. investicij 4,528.477 90.320 Sklad za obv. rezerv 470.000 5,151.601 Skupaj 116.908,169 30,864.971 Manjkajoči znesek do zgoraj preračunane vsote dohodkov pa še podjetja dolgujejo kol delež LO na dobičku. II. Oddelek za splošne zadeve Oddelek za splošne zadeve je bil ustanovljen kol organ uprave občinskega ljudskega odbora Tržič; z ustanovitvijo nove občine pa pričel poslovali. 1. 9. 1955. Poročilo, katero podaja, pa. zajema, delo preko celega leta 1955. oddelek za splošne zadeve, prej tajništvo, je v dobi poročanja upravljal sledeče službe in sicer: pravno, organizam cijsko, personalno, nadzorno, računovodsko, statistično, splošno pisarniško in ina lično ler službo vojne evidence in. od. 1. 9. dalje še službo evidence splošnega ljudskega premoŽenja, 'lY vršenje odnosno upravljanje pravne, službe v lotu 1955 Občinski ljudski odbor, odnosno njegova uprava ni imela, pravnega referenta in so lo službo upravljali posamezni, uslužbenci, tako v oddelku za splošne zadeve, kot v oslalih oddelkih. Pravno službo v Oddelku za splošne zal-deve je v glavnem opravljal lajnik, v Oddelku za gospodarstvo pa. načelnik oddelka iin upravno, pravni, referent Kljub temu, da. ni bilo pravnega referenta, pa je pravna služba do neke mere le izvršila svoje naloge, tako da .je bilo poslovanje kolikor loliko na tekočem. Nadzorno službo vrši lajnik občine, ki istočasno opravlja dolžnosti načelnika oddelka za splošne zadeve, .lasno je, da se ta služba ne nanaša samo na oddelek za splošne zadeve, temveč na ves aparat, ki je v sestavi ObLO. Personalno službo je v oddelku za splošne, zadeve upravljala uslužbenka pod neposrednim nadzorstvom in po navodilih tajnika, odnosno načelnika oddelka za splošne zadeve. Ta služba je v dobi. poročanja izdala skupno 148 odločb in sicer od lega: 20 odloči) o razrešitvi uslužbencev, 18 odločb o nastavitvi1 uslužbencev, 21 o napredovanju in 86 za razne honorarje in druge upravičene dodatke, ki pripadajo uslužbencem na. podlagi zakoni lih predpisov, pri čemer so v glavnem mišljene, odločbe o dodelitvi dopolnilnih plač. Računovodske posle opravljala dva uslužbenca. V okviru računovodske službe so bila izvršena vsa dela ob prow metu 89,117.150 din. Že. sama vsota kaže, da je bilo lu precej dela in da sla uslužbenca zadovoljivo opravila svoje delo, ki je po svoji obsežnosti precejšnje. Referent za statistiko je v -dobi poročanja bil zaposlen z zbiranjem raznovrstnih podal kov, z vseh področij gospodarske in družbene dejavnosti. V dobi poročanja se je še nadaljevalo z delom pri dokončni in popolni ureditvi oziroma izvedbi numeracije v posameznih naseljih, tako na primer v Podljuhelju, .lelendolu, (Iruhovšah in Brezjah pri Tržiču. S tem delom je sedaj v glavnem vse končano tako, da. se bodo v tekočem letu le še postavile odgovarjajoče: tablice hišnih številk. Referenl za statistiko je v dobi poročanja pretežen del svojega, dela usmerjal v urejevanji1 evidence splošnega ljudskega premoženja, Evidenca SLP je sedaj zadovoljiva, vendar bo v bodoče temu delu potrebno posvetiti vso pozornosj in skrb ter zlasli pazili na to,, da sie bodp spremembe, ki naslajajo pri zemljiščih, ki je lasi splošnega ljudskega premoženja, slabio sproti evidentirale. Splošna pisarniška služba je v dobi poročanja zabeležila skup'iio 3,171 spisov. Delo vodnik izkazuje, da jie bilo ah \ koncu leta nerešenih 175 spisov, kar spričo precejšnega številu spisov ni pretirano, če se računa, da so med nerc-' šenimi spisi laki, ki so v postopku, pa zaradi svoje narave ne morejo biti zaključeni. Pripominja se, da je bilo do 1. t). 1955 vloženih in vpisanih 2.156 spisov in od tedaj dalje do konca dobe poročanja, pa 1.315. Ta številka kaže. da se je delo znatno povečalo od dne, ko jie začela poslovati občina z novo ureditvijo.. V oddelku za splošne zadeve so se evidentirali vsi spisi, razen spisov, ki prihajajo na Matični Urad in spisov, ki. so nanašajo na vojno evidenco. To službo upravlja ena uslužbenka, ki. je s lem delom popolnoma zaposlena. Matično službo sta v dobi poročanja opravljale dve uslužbenki1. Tu se vodijo rojstne knjige, poročne in mrliške matične knjige. državlja.nske knjige, volilni imeniki ter register stalnega prebivalstva. Oddelek za splošne zadeve vodi tudi vojno evidenco, ki jo upravlja Odgovoren uslužbenec, po zalo določenih zakonitih predpisih, pod neposrednim nadzorstvom tajnika ObLO. Slanje službe evidence SLP pa smo v tem poročilu že 'obravnavali v postavki, kjer se obravnava delo referenta za statistiko. Iz tajništva odnosno oddelka za splošne zadeve pa je z. ustanovitvijo in organizacijo Občinskega ljudskega odbora izločeno poslovanje 'komisije za prekrške, katera je ukinjena. To delo sedaj opravlja sodnik za prekrške, izvoljen od občinskega ljudskega odbora. V okviru oddelka za splošne zadeve, posluje ludi Komisij« za. uslužbenska razmerja, ki po potrebi obravnava tekoče zadeve. ZDRAVSTVO Z uvedbo novega komunalnega sistema je občinski, ljudski odbor imenoval Svet za zdravstvo, ki ima nalogo, da pospešuje in nadzira zdravstveno službo. Zdravstveno službo na 'teritoriju ObLO Tržič vrši Zdravstveni tlom v Tržiču; ki razpolaga z dvema zdravnikoma, dvema dentistom a, eno medicinsko seslro, tremi bolničarkami in štirimi babicami. Svoje delo Zdravstveni (kun vrši v Splošni ambulanti. Zdravstveni postaji BPT, v Dečjem domu, v zobni ambulanti in otroških posvetovalnicah v Tržiču, Križah in Kovorju. V dečjem domu posluje tudi posvetovalnica za matere in noseče žene, j a) Slalistiično poročilo o delu ambulant v letu 1955: 1. K l imeni h pregledov 11.951 2. Injekcij 5.114 .'). Proobvczovanj 6.132 I. Laboratorijskih pregledov 1.1178 5. Male operacije 315 b) Prvi pregledi: Zavarovanci 8.853 vsi ostali 7.873 Skupaj i6/?26 c) Ponovni pregledi: Zavarovanci 18.224 Vsi ostali 7.001 Skupaj 25.228 Od nalezljivih obolenj so se javljale sledeče bolezni: Najpogostejše obolenje je bila influenca, katera je izbruhnila v pravi epidemiji tako, da smo se z njo borili cela dva mesecaj. Znaten porast škrlalinke pada v oči, saj jie bilo lani približno 90 primerov. Tuberkuloza ni niti v porastu niti v upadanju. Meningitis (vnetje možganskih mren)-se je javil v lažji serozni; obliki v treh primerih. 1 J'lju.č.nice i so se največkrat javljale pri dojenčkih, v manjšem številu pa pri odraslih. Vzroki bolezni so različni;-, najvidnejši pa so sledeči: 1. nepravilna prehrana (obolenja prebavil), 2. neprimerne stanovanjske razmere (obolenja dihal in influenca), 3. prenatrpana delovna mesta i,,Peko'', o bral L), 4. nezadostna izolacija in karantena (skrlalinka), 5. velika 'oddaljenost stanovanj od delovnega mesta, (i. nezadostna obleka in slaba obutev (prehladi in pljučnice), 7. preutrujenost (delo po službi;, 8. nočno delo (matere in. gospodinje), 9. slaba telesna higiena. PROBLEMATIKA ZDRAVSTVENE SLUŽBE Nujno je potrebna splošna ambulanta s še enim zdravnikom in še ena zobna ambulanta s stomatologom, ter san ilarni tehnik. Dalje je potreben veliki renlgenski aparat, ler po* polni laboratorij. Potrebno bi bilo izpopolnili fizikalno terapijo z. ultrakratkimi valovi, diamelrijo ler solu.x-luč. Pri kirurških posegih pa bi nam koristno služil eleklro-kauler. CilU bomo imeli montiran veliki rentgenski aparat, bomo moral honorarno nastaviti rentgenologa, kateri se bo morali vozili dvakrat tedensko v Tržič. Da bomo dobili zadostni strokovni kader, so nam nujno potrebna ludi družinska, stanovanja. Vsa zdravstvena služba se.bo neprimerno lepše iti popolnejše razvijala, čim bomo dobili primeren Zl), v katerem bodo imele prostor vse zdravstvene enote. Tako je nujno potrebno, da se. že v letu 1956 pristopi k pripravam za gradnjo novega zdravstvenega doma. Priprave za izboljšanje zdravstvene službe: Za. zgradiley nove ambulante je Zl) v Tržiču stopil v slik z Gradbenim podjetjem, katero naj bi preuredilo prostore, V katerih sedaj posluje Zavod za socialno zavarovanje — izpostava Tržič. Za opremo te ambulante in laboratorija je Trgovsko podjetje „Snalobatr" poslalo ponudbo za ca 1,000.000 dinarjev. Ostala dela. pa hod.) znašala ca. 200.000 dinarjev. Občinski ljudski odbor štipendira zdravnico za splošno prakso, 2 stomatologa, sanitarnega tehnika in dve višji medicinski sestri, eno bolničarko in eno otroško negovalko. Za nabavo 'rentgen aparata nam je Okrajni zavod za, socialno zavarovanje zagoiov'il 1,500.000 dinarjev, ostala sredstva pa bo moral preskrbeli Občinski ljudski odbor iz proračuna. Lekarna v Tržiču, je zavod s samostojnim finansiraujein-Razpolaga z enim honorarnim upravnikom, dvema farmacevtoma, dvema farmacevtskima pomočnicama, knjigovodki-njo in pomožno delavko. Skozi celo leto je Lekarna izdala 02.9-IS raznih receptov, celokupni promet pa je znašal 11,995.048 dinarjev. Reševalna postaja, v Tržiču je prav lako zavod s samostojnim finansiranjeni ler razpolaga z enim honorarno nastavljenim upravnikom, knjigovodkinjo in tremi šoferji. Ima dva sanitarna vozila in. osebni voz za prevoz zdravnikov. Celokupni promet reševalne postaje znaša preko leta 1955 3,155.500 dinarjev. V zvezi preventivne zdravslvene službe, brezplačnega zdravljenja, siromašnih oseb, ki imajo pravico do lega \tO zveznih in republiških predpisih, je imeli Svet za zdravstvo sledeč; proračun jm> stanju 31. 12. 1955: plan izvršitev razpok kredit 1. Za preventivo 2,032.000 1,987.01.9 44.000 2. Za brez. zdravlj. 1,800.000 1,227.457 580.502 3. Za mrliške oglede 1()0.0(X) 53.442 40.589 Skupaj 3,932.009 3,268.518 071.091 SOCIALNO SKRBSTVO Delo socialnega skrbstva, je zelo obširno in raznoliko-Na tem področju dela je. potrebno vsak posamezni primer temeljito pregledali in, vse vloge preverili v zvezi dodeljevanja raznih podpor. Konkretne primere socialnega skrbstva, kakor vloge za dosego socialne podpore rešuje posebna komisija, ki šteje 7 članov. V njej so zastopani člani raznih množični'' organizacij. Svet za skrbstvo je zaradi nemotnega poslovanja pri dodeljevanju socialnih podpor sprejel poseben pravih' ki ureja odnose, in določa, kdo je upravičen prejemali socialn" podpore iz proračuna občine. Po tem pravilniku moraj«) osebe, ki vložijo prošnjo za podelitev socialne podpore izpolnjeval' pogoje, ki so navedeni v pravilniku, kakor na primer: starost, nezmožnost za delo itd. Na ta način je Svet razbremenjen t"u nalog. Odraslim osebam se daje socialna podpora v dveh oblik-1'1 in sicer- v izvendomski in domski zaščiti. Izven-domska zaščita daje odraslim osebam razne vrstj socialnih podpor. Te podpore se dajejo bodisi na po( blagi posebnih zakonitih določil ali .pa po prošli presoji! sveta komisije. Po zveznem zakonitem predpisu izplačujemo podpo1'0 žrlvam fašističnega terorja, ki so nepreskrbljene in nii»p u i kakih dohodkov, niti premoženja. Te podpore izplačil jemo v dveh primerih iu je bilo v ta namen izplačanih 77.500 difc niurjcv. J'o zveznem predpisu se izplačujejo tudi kadrovske podpore staršem in otrokom, katerih hranilci so na odsluženju r"ka in. ki izpolnjujejo zakonite pogoje, predpisane za le podpore. Dodeljevali smo le podpore ludi družinam, katerih hranilci so bili na vojaških vajiah, da niso bili pred odhodom v delovnem razmerju (lo so obrtniki in razni samostojni pO* klici). Teh podpor je bilo izplačanih v višini 115.000 dinarjev. Po prOSti presoji priznava svet podpore iz sredstev ObLO, predvsem lakim osebam, ki ostanejo brez sredstev za preživljanje in nimajo svojcev, ki bi bili po zakonu dolžni le osebe preživljali. Svet in komisija daje socialne podpore sledečim osebam: L Pelini civilnim invalidom, ki so I renti I no brez vsakih mesečnih prejemkov in niso zmožni, da bi se sami preživljali — zaradi .invalidnosti. Te podpore se dajejo v višin, od 3.000 (|o 4.O9O dinarjev. 2. Osemnajstim starini in onemoglim, ki so brez svocev in l*rez vsakih sredslev za preživljanje; Tem osebam se izplačujejo podpore v višini: 1.500 din. kolikor znaša minimalna pokojnina osebnega Upokojenca. 3. Devetindvajsetim starim in onemoglim, ki sicer žive pri svojcih, pa jih lo-li ne morejo v oeloli vzdrževali. Tem se Vplačujejo podpori' od 2.000 do 3.000 dinarjev. 1. Poleg lega priznava svet ludi izredne socialne podpore Posameznikom in družinam, ki so teh potrebni zaradi raznih nezgod, ki jih doletijo. Te enkratne podpore so predvsem namenjene za nabavo ozimnic, kuriva, obleke in obutve. Na fcaČun enkratnih podpor je bilo do konca leta izdanih 173.825 •'in od sredslev, ki smo jih prejeli od sindikalnih podružnic, 447215 din iz proračunskih sredslev občine in 4 70. .000 din Jz obvezne proračunske rezerve, torej skupaj 1,391.010 din. Iz obvezne prora.čunske rezerve so prejeli, enkratne podpore, osebni upokojenci z. minimalno pokojnino in vojne vdove, | brez staršev, kil iz upravičenih razlogov zanje ne morejo s'vl'beli i,, za lake, ki lo dolžnost zanemarjajo, je posvečena j">syonn skrb. Takih primerov smo imeli v lelu 1955. 85. Druž-H'"a skrli za otroka pride mnogo do izraza ludi v tem. da s"!" za njih ustanovili šolske mlečne kuhinje v Osnovni šoli in v gimnaziji v Tržiču. Povprečno je malico prejemalo 470 Otrok: Toda o lem pozneje. a) Pod skrbništvom, katerega dolžnost je skrbeli za lake otroke, ki so brez roditeljev ali iz upravičenih razlogov za nje ne morejo skrbeti, je bilo 36 otrok. Med lemi 27 takih, ki so jim starši umrli ali padli v NOV. od treh so staršem vzele roditeljske pravice, ker SO njih vzgojo in v/zrejo zanemarjali, od štirih se starši nahajajo v inozemstvu, a od dveh pa so starši neznani, oziroma neznanega bivališča. Večina (33) teh otrok je v negi in varslvu. pri sorodnikih, le trije so v negi in varstvu pri tujih ljudeh. S lemi otroci1, ki so pod skrbništvom, oziroma imajo postavljene skrbnike nimamo posebnih problemov. Skrbniki za njih dobro skrbe, in jim tudi glede vzgoje nimamo Vi ičesar za oporekali. b) Nad 49 otroki pa je polrebna družbena skrb, ker so njih starši vzgojo zelo zanemarili, ler zaradi socialnih in zdrav-slvenih razmer. Torej glavne vzgojne napake moremo prišteti Staršem OtTok. Ti se namreč za njih vzgojo vse premalo zanimajo. Poleg lega pa vplivajo na vzgojo otrok še prepiri in nerazumevanje med roditelji, premajhna skrb za šolo in ludi slabo gospodarjenje z dohodki, kajti od lega je odvisno socialno slanje v družini. Nekateri od slaršev pa imajo poleg Že vseh navedenih napak še tO, da se vdajajo pijančevanju. Nekaj lakih primerov smo v letu 1955 že reševali. Toda) največ zaradi zaostalosti, se naših nasvetov v tem primeru ne drže. ci Pod neposrednim varslvom v domovih imamo 7 otrok. Od lega dva v zavodu za gluho mladino, enega v zavodu za slepo mladino, ler 1 v vzgajali.ščili. Od otrok ki se nahajajo v vzgajališčih sla dva že. siarejša mladoletnika in sla bila tja, poslana s sodbo sodišča. Bila sla do skrajnosti vzgojno zanemarjena in se vdajala tatvinam. Od deklet je stara prva 9 let in druga pa 11 let. Prva se nahaja v prehodnem mladinskem domu, druga pa v vzgajališču. Obe sla bili vzgojno zanemarjeni, druga pa je še nekoliko duševno zaostala. Zakrivile SO lo družinske razmere, v katerih sla živeli. Ostali trije pa. so v zavodih zaradi telesnih napak in se lam vzgajajo oziroma šolajo. č.) Posebna skrb pa je posvečena otrokom padlih borcev v NOV. 103 otroci, ki obiskujejo osnovne šole, se uče obrti, obiskujejo nižjo gimnazijo, višje razrede gimnazije, srednje strokovne šole in univerzo. Svet podeljuje redne mesečne podpore v višini od 1.000 do 5,000 dinarjev. Oni, ki pa obiskujejo višje razrede gimnazije, srednje šole ali univerze, pa prejemajo poleg socialne podpore še štipendije. Višina štipendijo je namreč določena z odlokom o višini štipendij. Pri podeljevanju, socialnih podpor se upoštevajo socialne razmere družine, v katerih otrok živi. Poleg navedenim'partizanskim otrokom, pa podeljuje svet, socialne podpore ludi otrokom, ki izhajajo iz večjih družin in so dohodki dolične, družine lako nizki, da ne zadoščajo za redno preživljanje otrok številčne družine. Takih otrok je 22. d) Šolske mlečne kuhinje: V 'osnovni šoli in v gimnaziji v Tržiču delujeta šolski mlečni kuhinji, t slamovljeiii sla bili v lelu 1951. V letu 1955 je prejemalo malico povprečno 170 olrok. Za malico so olroci prejemali kruh z maslom, margarino in marmelado, ter skodelico toplega mleka, kave ali kakava. V ta namen je bilo porabljenega do 31. 12. 1955, 503.011 dinarjev iz proračuna. Starši, olrok pa so mesečno prispevali po 200 din, kar znaša skupaj'-II(1.070 dinarjev. Otroci padlih borcev v NOV in otroci socialno ogroženih olrok. oziroma družin pa prejemajo malice brezplačno. Poj slanju, iz leta 1955, z dne 31. 12. jie imel svet za socialno skrbstvo sledeči proračun: Plan Izv ršilev ltaz.| >. kredi i t 1. Za žrtve fašisličnegu nasilja 87.000 77.500 iUHM) 2. Za kadrovske podpore 200.000 115.00P 1 15.000 3. Za splošne soc. podpore 2,500.000 2,226.000 271.000 1. Za dijaške podpore. 1,500.000 1,315.810 181.100 5. Za otroke padlih borcev NO 2.200.000 2,035.500 101.500 6. Za enkratne podpore 015.000 ■117.215 1S8.748 /. Za otroke po domovih 800.000 051.890 1 11.728 8. Za šolske mlečne kuhinje 8i;o.ooo 503.01 i 23(1.315 9. Za podpore slepih 10.000 10.00!) 10 Sli) lendije dijakom n: SI ud 900.000 810.100 83.!RH) Skupaj 9.732.000 8.291.332 1,130.291 Višina neizkoriščenega plana je do 31. 12. H).").") 1,430.291 din. Ta vsota pa je netočna, ker smo v januarju prejeli še nekaj računov za mesec december, ki jih bomo poravnali iz še razpoložljivega kredita. OTROŠKE JASLI Otroške jasli, ki so še proračunska ustanova, lahko sprejmejo v oskrbo 31 olrok. V oskrbo sprejemajo otroke do 5 let starosti. V njih so otroci v veČini primerov nezakonskih mater in v nekaj primerih zaradi zdravstvenih razlogov. Jasli so odprle od ponedeljka do sobote. V izjemnih primerih pa imajo tudi dežurno službo. Stanje olrok se je gibalo: v prvem trimesečju 19, v drugem 27, v tretjem 2'.) in v četrtem 27. Za mesečno oskrbo otroka prispevajo starši po 2.700 din. oslahek pa se krije iz proraJu la ObLOj, ki je bil v lelu 1955 sledeči: Plan Podpore otrokom v jaslih 443,000 Izvršitev Baz. kred. •110.001) 3.(101) III. DELOVNA RAZMERJA Dr uvedbe, novega komunalnega sistema je pri Svetu 7.6. socialne, skrbstvo obstojala samo izpostava posredovalnice za delo, katere najvažnejša dolžnost je bila skrb za zaposlitev nezaposlene delovne sile. Z uvedbo novega načina poslovanja pri ObLO pa se je izvršil prenos določenih pravic posredovanja dela itn delovnih odnosov na občine, ki so osnovale samostojne referate. Najvažnejše delo, kil ga je izpostava posredovanja deda. imela, je bilo zaposlitev nezaposlene delovne sile. Preko lela 1951) se je. zaposlilo 20« prosilcev. Večina nezaposlenih so bili delavskega porekla oziroma nekvaliliei-. rani delavci in delavke. Številčni pregled gibanja začasno nezaposlenih v preteklem letu je bil: ženske delovne sile 129, moške delovne sile 7'.), t. j. skupaj 208. Iz zgornjega lahko sklepamo sledeče: Pri nas je problem zaposlitve predvsem ženske delovne sile, v nekaterih primerih pa tudi moške delovne sile. Vendar se čuti vedno večje povpraševanje \w ženski delovni sili. V preteklem letu izkazuje evidenca sledeče podalke potreb tržiških podjetij po delovni sili. Pokazatelj pa ne bo ločen, ker še. nekaterim Iržiškim podjetjem niso znane kom-pelence občinskih referentov za delo in. zalo v večini primerov sploh niso do začetka leta 1950 izkazovala potreb oziroma SO brez vednosti izpostave sami zaposlevali ljudi. Prav tako je bilo z odpuščanjem. To se bo uredilo z. novo uredbo (Uradni lisi ELR.I št. 1/5«; in imenovanje liste arbitrov pri ObLO. Izkazane potrebe tržiških podjetij: 1. Tovarna kos in sr|)ov 20 delavcev, ki pa naj bi bili večji del kvalificirani 2. Trgovsko podjetje ,.Preskrba'' 1 delavca 3. HPT Tržič 21 delavk s pogojem, da so zdrave in imajo Stanovanje" na področju občine 4. Gradbeno podjetje Tržič 70 delavcev, ki pa so bili v večini le se- zonski delavci 5. Pleliljslvo Tržič 1 delavko 0. VP Križe 1 perico 7. Mestna vrtnarija v Tržiču 1 delavko 8. Prehrana v Tržiču 1 delavca 9. Tovarna „Peko" v Tržiču 5 delavk 10 Ostali 8 delavk, predvsem služileljic Rekapitulacija potreb je naslednja: tržiška podjetja so potrebovala 132 delavcev in delavk. Preko lela 1955 se. j« zaposlila vsa delovna sila, ki je bila prijavljena kol nc.za.po-« slena, razen enega moškega in ene ženske. Ti dve osebi sta zdravstveno ogroženi in zaradi tega ni primernih delovnih mest. Z razumevanjem podjetij, pa bi se lahko tudi lo uredilo. Podjetja sploh niso v večini primerov obveščala potrebo po delovni sili ter zaposlevala delovno silo brez napotnic za zaposlitev. (> se napoti podjetju delovna sila, ki je bolehna ali na čem boluje, je ne sprejmejo v službo. Pri nekem podjetju se je razpasla parola, da ni sanatorij in ne okrevališče oziroma socialna ustanova. Zgodil se je primer, da. so odklonili za> sprejem na delo zdravo nosečo ženo. Ne najde se primerne zaposlitve za borca od lela 1912. Res slaba slika razumevanja, če človek zboli na posledicah NOR. V nekaterih podjetjih odpuščajo delovno silo brez predhodne, vednosti, oziroma |K>-šiljajo odpovedi na OLO Kranj namesto k nam. Zgodi se pa ludi, da odpuščajo ljudi pod napačno parolo. Privatni delodajalci sploh niso prijavljali in odjavljali delovne sile. Nekatera podjetja, predvsem privatni delodajalci, zaposlujejo delovno silo brez delovnih knjižic. Posebno vajence po prišleku učne dobe. Sodnik za prekrške je v zadnjem času kaznoval štiri lake delodajalce. STIPENDIJE Kakor sem že v poročilu pod zdravstvo, poročal za razvoj islega, štipendiramo^ 8 študentov. Poleg teh občina štipendira še. 1 ekonomista, I gradbenega tehnika, 1. germainislko, I učiJ lelj.a glasbe, 9 učiteljev ih I vzgojiteljico. Vsi štipendisti so pogodbeno vezani na občino v Tržiču. Poleg že. zasedenih mest za štipendije, pa smo razpisali ludi še naslednja mesta: za 2 pravnika, 1 inženirja gradbeništva,,] strojepisko, 2 medicinski sestri, t pediaira, l zobno inslrumenlarko, 1 profesorja glasbe in petja, I profesorja matematike in I vzgojiteljico. Veliko število stipendiranih študentov iu razpisanih mest za štipendije dokazuje, da. smo resno pristopili k reševanju in Zagotovitvi strokovnega kadra, katerega naša. občina potrebuje. Poročilo o poslovanju proračunskega odseka za leto 1955 Proračunski dohodki so bili doseženi do 31. 12. 1955 takole : I. del DOHODKI IZ GOSPODARSTVA Del dobička gospodarskih organizacij 10,200.000 Del promet, davka gosp. organizacij 5,158.000 Del promet- davka zadrug in prival. 1,190.000 Mestni prometni davek 12,000.000 Delež na dobičku gostinskih, obrtnih in. komunalnih podjetij neobdavčeni del 5,033.000 Delež na dobičku gostinskih, obrtnih in komunalnih podjetij obdavčeni del 1,017.000 50<>/o p d sklada za samosl. razpok od industr. in gradb. podjetij 14,975.000 Zcinljarina 80.000 Razni dohodki iz gospodarstva 2. del — DOHODKI OD PREBIVALSTVA 1,890.000 525BOO 1,100.000 Dopolnilna dohodnina kmetov Občinske doklade na dohod, kmetov Dopolnilna dohodnina oslalih. poklicev Občinske doklade na dohodnino oslalih poklicev Davek na tujo delovno silo Davek na dediščine in darila Občinske takse Državne takse 350.000 105.000 210.000 1,000.000 245.000 52,180.023 0,200.978 2,148.900 17,253.539 5,003.107 813.191 184.105 35.572 1,781.732 279.1.33 0,910.017 038.885 102.759 503.882 83.071 3. del - - DOHODKI URADOV IN USTANOV Presežki ustanov 105.000 156.696 4. del — RAZNI DOHODKI Obresti na nepravočasno plačane obveznosti do druž. skupnosti 500 000 122.071' Razni' 'dohodki 025.000 205.1'-):i Skupaj vseh dohodkov Odvedena 0»/o obvezna rezerva Ostane 92,074.000 94,761.198 5,()85. 89,075^489 PRORAČUNSKI IZDATKI V LETU 1055 :f. del — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Prenos na posebni račun proračunskih investicij 22,07-1.000 15.1111.000 4. del. -- PROSVETA IN LJUDSKA KULTU HA Osebni izdatki 15,427.000 13,868.184 Operativni izdatki 0,231.000 5,023.822 funkcionalni izdatki 2,03().0(K) 1,810.841 Skupaj prosvcla in ljudska kultura 2l.288.tKM) 21,302.850 5. del — SOCIALNO ZDRAVSTVEN A ZAŠČITA Osebni izdatki 2,537.000 2,235.311 funkcionalni izdatki 14,075.000 12,780.071 Skupaj soc. zdravstvena zaščita 16,632.000 15,021.085 (i. del - ZDRAVSTVO funkcionalni izdatki 3,832.(K)0 3,113.1'.)!) 8. del — DRŽAVNA UPRAVA Osebni izdatki 8,542.000 7,!)75.!)28 Operativni izdatki 4,258.000 4,007.023 1'iinkcionalni izdatki 10,560.000 10,120.832 Skupaj 23,360.000 22,113.383 K), del — GARANCIJE Garancije gospodarskim organizacijam 1,610.000 1,002.100 12. del — PRORAČUNSKA REZERVA Proračunska rezerva 858.000 840.070 Skupaj celotni izdatki proračuna. 92,051.000 79,641.496 OBRAZLOŽITEV K PRORAČUNU Proračunske investicije; Iz zneska 9,074.000 din so bile planirane in izvršene sledeče investicije: Plan Izvršitev Načrti i.oio.ooo 800.037 ''opravilo vrtnarije 745.000 711.080 Kanalizacija Križe 297.000 296.914 irafo Bloke !KK).(KK) 900.000 Trato Rislrica 2,100.000 2,137.011 Zav. Mošenika ob trgovski hiši 3,000.000 3,000.099 hmdmdsdmsmdsmdsiudsinsmsmss 3,000.000 Stroji 3,1)85.000 3,936.933 Stanovanjski če 1 v oečki 2,974.000 2,973.900 NR provizija 29.712 Skupaj 15.011.000 14,885.517 Saldo dne 3L 12 1955 1,055.183 PROSVETA Iz prosvele se izplačujejo izdatki za razne tečaje, pred-Vt)jaško vzgojo, za 7 osnovnih šol, pomožno šolo, gimnazijo, glasbeno, vajensko šolo, muzej in. knjižnico. V teb ustanovah •I'1' zaposlenih skupaj s tehničnimi uslužbenci in honoriran inu Uslužbenci 89 uslužbencev. Povprečna plača za enega Usluž-l,(,nca znaša 12.000 din. V lelu 1955 se je investiralo ca. »J000B0O dan in lo za razna večja popravila, beljenje, oabu-v° opreme in sicer: *a osnovno šolo Tržič: nove Lulzove peči, beljenje in razno . /!l osnovno šolo Lom: beljenje fasade, montiranje kopalne peči *.a osnovno šolo Kovor: beljenje šolskih prodorov, razna popravila, inventar za. učilnico /;i osnovno šolo Križe.: beljenje fasade, popravilo pralnice, radio fl osnovno šolo Lese,- žična ogratja z betonskimi podstavki, razna zidarska dela, S()|ska tabla •t,. "' gimnazijo Tržič; popravilo drvarnice, zasteklitev oken, ladijska tla v zbornici, 130.000 55.000 350.000 212.000 208.000 popravilo žlebov, nova vrtna vrata, velika miza za zbornico za vajensko šolo: nova oprema pisarne in I učilnice za glasbeno šolo: beljenje prostorov, popravilo peči, glasbila 286.000 321.000 79.000 Skupaj 2,000.000 DRŽAVNA UPRAVA V državni upravi je zaposlenih 21 nameščencev in 3 tehnične široke, dalje, o honorarnih kurirjlev in 1 snažilka. Pri komunali pa 0 cestarjev in 1 vrtnar. Povprečna plača na enega uslužbenca znaša 11.000 din mesečno. V letu 1955 smo nabavili K) novih pisalnih miz in omar. Slare smo dali prečistili, tako da je inventar precej) enoten, Inventar je ves evidentiran, vodi se vsa potrebna evidenca. Plrav lako smo vpeljali evidenco za ekonoma!. Vse. se nabavlja po naročilnicah in oddaja po dobavnicah, tako da jo vedno razvidno stvarno stanje zaloge. Iz. vzdrževanja resi so se obnovili in popravili sledeči mostovi: Obnova mostu v I.ešab Obnova mostu Lese—Peračica Mosl ob trgovini Prehrane pri kolodvoru. Popravilo bregu, pod mostom v Lomu Obrežna stena ob potu Za Virjem Most na .lamah na Prolrlairski cesti 511.000 012.000 12.000 71.000 15.000 23,000 Popravilo moslu na Prolrlairski cesti 71.000 Kanalizacije 297.000 Popravilo moslu v Retnjah 20.000 Popravilo ograje na Cankarjevi cesti 20.000 in poleg navedenih del še veliko drobnih popravil. Gramoz: za ceste je bil nabavljen in dovozen na eesle po pogodbah, ki jih je sklenil: gradbeni odsek z raznimi dobavitelji. Za dopolnilne kredite gospodarskih organizacij so bili plačani naslednji garancijski zneski: Za Pleliljslvo 42.000 din, Kleparslvo 25.000 din, Turistično društvo 50.000 din, za, Pilarno tOOJOOO dim, za Mesarijo 38.100 din in Zelenico 20.000 din. Iz proračunske rezerve smo izplačali po sklepu Zveznega izvršnega svela 50o/o nagrade s socialnim zavarovanjem vsem uslužbencem. S temi podatki pa proračun za leto 1955 še ni zaključen. Računi za lelo 1955 se izplačujejo še. do konca februarja 1956. H'avnolako prihajajo do tega časa ludi dohodki za lelo 1955. S kl a d i : Sredstva od prodanih zgradb splošnega ljudskega premoženja : Začetni saldo 13,805.859 Dohodki za prodane zgradbe 127.250 Skupaj dohodki 13.933.109 izdatki: Gradnja irgovsko stanov, bloka načrli 119.100 Gradnja stan.-četv. (prej BPT) 675.230 Skupaj izdatki 1,124.330 Saldo dne 31. 12. 1955 12,808.779 Občinski sklad za pospeševanje kme- lij si v a : Delež od kmečke dohodnine 314.121 Mlcvnine 2.080 Skupaj dohodki 310.501 i z d a tki: Planinske naprave 188.105 6o/o. obvezna rezerva .51.130 3'Vo' v sklad za kredit, stanovanj 28.057 Skupaj izdalki 270.052 Saldo dne 31. 12. 1955 45.849 Invesl i ijski sklad za gradnjo stanovanj: D oh o d k i : Prispevki podjetij iz sklada za sam ost. razpolaganj e 2,870.000 Stanov, skupnost — Sklad za gradnjo novih hiš 2,502.250 Skupaj dohodki 5,432.850 I z d a tki: Gradnja stanov, četvorčkov (HPT) Gradnja stanov, četvorčkov (I.OMO) Stanovanja na Prolctarski cesti Skupaj izdatki Saldo na dan 31. 12. 1955 4,140.371 530.244 30.019 4.706.634 720.222 Sklad za zaščito otrok: I) o ho d k i : Otvoritveni saldo 789.038 Prispevki podjetij _101-140_ Skupaj dohodki 800.178 Izdatki: Gimnazija ozvočenje, novo let, tclka 1955_105.071 i Saldo dne 51. 12. 1055 004.502 Sklad za kreditiranje gradnje stanovati I) o h o d k i : 3io/o od skupnih sredstev Ob.LO Dohodki od OLO Delež na dobičku gradb. podjetij 2,817.582 0,01)0.011 2,058.710 Manj 0"/„ obvezna rezerva — 712.195 Skupaj dohodki 13*290.747 Odobreni krediti za 1. 1055: ObLO za četvorčke 9,500.000 Zepič Andrej 200.000 Roblek Boris 210.001) Dolin ar Jože 250.000 Helliar Peter 100.000 Nov.šak Albin 100.000 tVovšak Albin 100.000 Vovnik Andrej 150.000 Rihnikar Anion 300.000 Pivk Valentin 400.000 Jerala Izidor 300.000 Legal Ivanka 200.000 Skupaj odobreni krediti. 11,710.000 Saldo dne 31. 12. 1955 1,550.747 Sredstva sklada za zavarovanje zaklonišča: Začetni in končni, saldo 156.230 V lelu 1955 se zaklonišče ni gradilo zaradi pomanjkanja sredstev. Sklad za pospeševanje gozdarstva: Dohodki v letu 1955 Izdatki: Drevesnica Obnova in nega gozdov Varstvo gozdov Urejanje gozdov Gradnja komunikacij Splošni stroški. Skupaj izdatki Saldo dne. 31. 12. 1955 4,517.350 113.380 2.371.033 111.210 1,21,1.801 104.665 391.909 4.313.091 203.059 Lokalni sklad za kreditiranje gospodarskih investicij': D oh od k i : Saldo iz leta 1951 1,917.640 Obresti na. osnovna sredstva obrtnih in komunalnih podjetij, anuitete, obresti od odobrenih kreditov 2,827.205 Manj «"/o obvezna rezerva 84.032 Manj 3»/» v sklad za kredit, stanovanj 42.010 Skupaj dohodki . I z d alki i Odobreni krediti: 1,871.893 Radiomehanika Tržič Skupaj odobreni kredili Saldo dne 31. 12. 1955 50.917 1,528.177 90.520 Lokalni sklad obveznih rezerv od proračunskih dohodkov: Dohodki: 4.715.007 Izdatki - enkratne podpore soc. podpor 470.000 \ Saldo dne. 31. 12. 1955 Planinsko društvo Tržič 626.719 Mesarsko podjetje Tržič 790.880 Pilama Tržič 300.000 Kavarna in gostilna Zelenica Zelenica Tržič 000.000 Mesarsko podjetje , 53.925 Foto Tržič 120.000 Buno Tržič 2.000.000 obveznih rezerv 1.275.007 so bila dne 31. 12. Na oslalih skladih naslednja sredstva: Lokalni skl. obveznih rezerv od skl. za kredit, in v. 81.032 Lokalni skl. obveznih rezerv od skl. za posp. kmet. 54.130 Lokalni skl. obveznih rezerv od skl. za kredit, slan. 71 1.195 Lokalni sklad obveznih rezerv od sklada za posp. prometa s kmolijskimi pridelki 27.000 Splošno o investicijah: V lelu 1955 smo za posamezne investicijske gradnje izdali: Za stanov, četvorčke (prej HPT; I6,059;50l Depozit za Četvorčke 1,236.000 Za. načrte trg. stanov, bloka 449.100 Za. četvorčke LOMO 530.244 Za popravila stanovanj na Prolctarski c. 30.019 Kol je razvidno pri skladu za kreditiranje stanovanj, smo si za gradnjo stanovanjskih četvorčkov najeli kredit v znesku 9,500.000 di:|n, kolikor je bilo pač na razpolago in smo ga v celoti tudi izrabili. Za planinske naprave nam je v znesku, 1,559.191 din ft-nansitrala Okrajna zadružna zveza Kranj, ObLO pa je dal v le namene 37.3.082 din in sicer je bilo za posamezne planine izdano sledeče: OZZ ObLO Skupaj Za Le.šansko planino 101.503 4.080 108.643 Za Javiornik 118.303 180.544 634.907 Za Kolce 19.090 77.718 97.114 Za S i jo 97.603 5.000 102.603 Za. Koiro.šico 227.815 — 227.845 Za Pungrkt 07.805 99.740 107.005 Za Dolgo njivo 147.546 — 147.510 Za Brez n ino 173.414 173.414 Za. Tegošče 208.782 — 208.782 Za. Bistriško planino 3.514 — 3.514 Skupaj izdano za planine 1,559.191 373.082 1,932.273 REKAPITULACIJA VSEH Plan, Proračun Sred. prod. zgrad. SLP Obč. skl. za posp. kmetijstva Invesl. sklad za gradnjo stanovanj 10,971.000 Skl. za zašč. olrok — Skl. za kred. slan. 17,850.000 Sred. zaklonišča — Skl. za pospeševanje gozdarstva Sklad za kredilir. gosp. invesl. 5,101.000 Sklad za obvezno 'rezervo — DOHODKOV IN IZDATKOV Dohodki Izdatki Saldo 92,674.000 89,075.489 79,641.496 9,438.993 13,933.109 1,124.330 12,808.779 810.090 234.014 188.105 45.849 5,432.850 4,700.034 720.222 890.178 195.070 094.502 13,290,747 11,740.000 1,550.747 150.230 150.230 203.059 90.320 5,021.001 470.000 5,154.664 4,517.350 4,313.091 1,018.797 4,528.477 Skupaj 133,112.001) 137,773,140 100,908.409 30,801.97' MATIČNI URAD in Pri inaliičnem uradu, kjer se vodijo rojstne, poročne mrliške matične knjige, državljanske knjige, volilni, imenik1 ler register stalnega prebivalstva, so bile v tem lelu registrirana naslednja dejstva in spremembe: . Rojenih je bilo 191 olrok, od teh 93 moških in 101 žensk-tiurlio je 82 prebivalcev naše občine in to 42 moških'in /") ženskih oseb. Porok pa je bilo v Jelu 1955 sklenjenih 90. Nadalje je bilo v lem leta priseljenih 258 stalnih prebivalcev, od teh 101 moških in 157 ženskih oseb, odseljenih P« 217 prebivalcev, 10f> moških iin 112 žensk. Iz lega sledi, da je prirastek prebivalstva v letu 1055 za II oseh in lako šteje občima ob koncu lela 1.800 moških in 5.700 žensk-, skupaj '0.572 prebivalcev. Vse nastale spremembe so vpisane v flegister stalnega prebivalstva, v volivnem imeniku in v oslalih evidencah. V volivnem imeniku je vpisanih 6.632 volivnih upravičencev, kar pa se s priseli Ivami, odselilvami, osebami), ki postanejo polnoletne in s tem dohfjo volilno pravicco ter umrlimi i, stalno spreminja. Pri lem uradu ])oJeg stalnega prebivalstva prijavljamo in odjavi jamo tudi začasno prisotne osebe, katerih je bilo prijavljenih 436. Poleg lega je uslužbenec matičnega urada po predpisih Organizacije prolilelailske zaščite, lajnik občinskega odbora PLZ. S lem v zvezi, ima dolžnost voditi evidenco celotne organizacije PLZ. Prav tako je moral organizirali, ler vodili evidenco tečajev PLZ itn to za 50 obveznikov', kateri SO opravili, h-cajni izpit za posamezne enote. Matični urad je. v administrativnem poslovanju ločen od splošnega tajništva, ter samostojno vodi vso administracijo. V tem je bilo v vsem letu sprejetih in odposlanih 011 spisov, izpiskov iz matičnih knjig je bilo izdanih 870. Zaradi ureditve matičnih knjig je bilo v tem lelu potrebno prepisali vse dvojnike matičnih knjig, od leta 1015 do lela h'52, ker so bili nepravilno spisani. SODNIK ZA PREKRŠKE: Občinski sodnik za prekrške pri Občinskem ljudskem od-J,<»ri! Tržič je dobil poverilnico od ljudskega odbora na seji dne. 21. oktobra 1055 iin od takrat dalje, ludi vrši tozadevne posle. |)o |cga časa je. te. pošle vršila komisija za prekrške pri cestnem ljudskem odboru. V že omenjeni dobi. t. j. od 22. oktobra do 31. decembra '955 je bilo vloženih 70 ovadb za razne prekrške; Rešenih je bilo 08 ovadb. Nerešeni sla ostali dve in sicer zaradi lega, ker so bile. uvedene nadaljne poizvedbe. Izrečef "ih je bilo 50 denarnih kazni. Najmanjša kazen, ki je bila krečena, je UKOR in najvišja 3000 dinarjev denarne kazni, Skupna višina denarne kazni, ki je bila izrečena v zgoraj omenjeni dobi poslovanja, je 31.850 dinarjev. Kazen ukora je bila izrečena v 7-ajh primerih, upoštevajoč vse okolnosti v Postopku, ki jih določa. 35. člen Temeljnega zakona o prekrških. V 7 primerih se je upravno-kaženski postopek ustavil Zoper obdolžence, ker se je med postopkom ugotovilo, da obdolženec ni odgovoren za prekršek, ali pa ni, bilo zalo Potrebnih dokazov. V tako kratkem obdobju poslovanja se ni moglo ugotovili, "a, katerem področju, jie, najpogostejše kršena zakonitost, ki i(' v pristojnosti v upravno-kazenskem postopku občinskega SfKinika za prekrške. Dosedanje izkušnje na leni področju S* ne morejio bili. podlaga za pravilno politiko kaznovanja '" preganjanja kršilcev. Da. bi se spoznala pravilna politika kaznovanja in prebujanja kršilcev raznih predpisov, bi bilo potrebno, da bi "'''gunizirali v merilu, okraja seminar, na katerem bi okrajni sodniki za prekrške prenašali svoje izkušnje tudi na občinske. JAVNA VARNOST NA OBMOČJU OBČINE Stanje javne varnosti se je v preteklem lelu nekoliko pojavilo in se je, število kaznivih dejanj in prekrškov znižalo Ztl 8%:. Največ kaznivih dejanj je bilo storjenih zaradi lalvin. v glavnem na škodo Splošnega ljudskega premoženja, Precej Pogoste so bile ludi tatvine v Bombažni predilnici; in tkalnici ,Vzič, ha škodo tovarne, v posameznih primerih pa tudi na Škodo delavcev, ker so se, izvajale, takšne tatvine, da je dela-ukrade] plačo ali kaj podobnega svojemu sodelavcu. Naj-'"'■i kričeča primera sla. bila v Tovarni kos in srpov in na '''''•juh, kjer znaša povzročena lalvina preko 100.000 dinar-,|0v- Oba primera sla bila zas'l edemi in prijavljena Javnemu bistvu; V večjih primerih so bile povzročene telesne poškodbe prebivalcem od sirani kolesarjev in drugih voznikov raznih vozil, nekaj primerov družinskih prepirov in pretepov. Naj>-hujši primer je bil vsekakor v vasi Hudo, kjer je prelep povzročil hudo telesno poškodbo, lako, da so morali dotičV neinu odrezali roko. Več primerov je ludi mladinskega kriminala, kjer so se vršile, tatvine, kot n. pr.: vlom na planinsko postojanko na Dohrčl, delavsko barako v .lelendolu. Vse lo je izvršil islj mladinec, kateri je bil nato poslan v vzgojno-poboljšc valni zavod. Sličen je primer mladoletnice, katera je. bila moralno pokvarjena, poleg lega pa dvakrat podtaknila ogenj pred stanovanjsko hišo v PodljubeTju. Pregon se je vršil ludi nad krivolovci na ribe, ki so jih uničevali z eksplozivom. Največ kazni je bilo, izrečenih mandatnih, lo je na licu mesta raznim nediscipliniranim kolesarjem, voznikom motornih in vprežnih vozil ter nočnim razgrajačem. Z denarno kaznijo, so bili kaznovani v skupnem znesku za nad 50.000 dinarjev. Z Oizirom na podano, bo vsekakor v bodoče, nujno pojačali kontrolo nad vsem tem, da se preprečijo tatvine in ostala kazniva dejanjia, katera niso v ponos, temveč samo v sramoto. Zal se nekateri povzročitelji teh neredov tega ne zavedajo. Še težji pa so primeri v posameznih gospodarskih organizacijah, katere so zašle v večji gospodarski kriminal. Primeri o tem so Vam vsem poznani in zaradi lakih dejanj ne dajejo zaupanja, širokim množicam, katere kaj rade temu še nasedajo in celotno zadevo posplošujejo. Iz lega je razvidno, da se posamezni odgovorni ljudje vse premalo zavedajo svojih dolžnosti, prevsem pa računovodje, kateri dovoljujejo, da se nezakonitosti delajo in celo kot. odgovorni in zapriseženi pri tem sodelujejo. Smatram za nepravilno, da občina ni pristojna za izva,-janje kontrol in sličnih ugotovitev, ker mora nalo vseeno občina, razpravljali o dotični gospodarski organizaciji ali kakršni drugi ustanovi, ko gre za rešitev zadeve. Vsekakor ho, zaradi, lege. potrebno posvetili več pozornosti delavskim svetom in upravnim odborom, da bodo seznanjeni z. delom in vso oslalo problematiko podjetij ali ustanov. Ze prej je bilo omenjeno in iz statističnih poročil razvidno marsikatero stanje, zato naj bi Vam o tem navedel še nekaj konkretnih ugotovitev, katere so prav zanimive in to zaradi, tega, da spoznamo, kako ogromne vsote so bile, porubljene ludi za stvari kot, so pijača, tobak itd;., ki za življenje niso Hiijno, potrebni. V lelu 1055 je bilo v naši občini prodanih alkoholnih pijač, upoštevajoč samo gostilne, trgovine in planinske pošlo, janke, za kar imamo na razpolago podatke, nič manj' kot 226.000 litrov vina. v vrednosti 43,805.000 din, in pride povpreč-ho na vsakega, prebivalca brez ozira na starost ali spol 21.5 1 vina ali 1.172 din. Piva je bilo prodanega 88.790 litrov v vrednosti 8,030.000 din ter žganih pijač 12.885 litrov v vrednosti 19,299.000 din. Skupno "prodanih alkoholnih pijač, je bilo 389.751 litrov v vrednosti 70,210.000 din, ler pride povprečno na enega prebivalca 37.1 litre ali, v dinarjih izraženo 7.250 din. Pripomb)jam, da je bila la pijača prodana na območju tukajšnje občine, niso pa upoštevani stroški, ki jih občani trosijo za le namene izven naše občine. Veliko žganih pijač pridelajo ludi kmetje, ki jih prodajajo nato potrošnikom, na podlagi česar lahko zaključimo, da je bilo prodanih pijač v skupni vrednosti za 00,000.000 din. Iz vsega lega sledi, da so v naši občini izdani, ogromni izdatki za alkoholne pijace in je to vprašanje poudarili iz lega razloga, ker marsikdaj pada od strani občanov imv umestna kritika na račun življenskega standarda. Ne mislim pri tem o[porekali pijače ljudem, katero Ic-ti uživajo zaradi potrebe in zdravja, temveč zaradi ogromnega števila žalostnih primerov, pri. katerih gre glavni finančna izdatek za pijače, družine so pa slabo preskrbljene z. življenjskimi potrebščinami in lako nastanejo razni nezaželjeni prepiri ild. Zaradi takega slanja so poleni ludi posledice družinskih razdvojilev, slabe vzgoje olrok, nezadostna prehrana, ki: v največjih primerih povzroča, razne bolezni, nezadovoljiva obutev in obleka, nemoralno življenje, kar vse privede do ražinih lalvin ild. Mislim, da je to zelo velik problem, ki nega,-livno vpliva na našo družbeno ureditev ler da bo le-lo nujno poirebno reševali polom naših družbeno poliličnih organi- zacij. K temu še to, da jie zelo malo prodanih brezalkoholnih pijač, katere, so priporočljive vsem, posebno pa mladini. Tako jie bilo prodanih skupaj 47,832 litrov brezalkoholnih pijač v vrednosti 3,152.000 din. Na splošno se še vedno pojavljajo tendence za. ustanovitev novih gostiln, bifejev itd., nikjer pa hi pravo iniciative za ustanovitev kakšne menze, mlečne ali brca I koh o I ne res I a vruci je. Ogromno sredslev se troši tudi za. nepotrebne tobačne izdelke. 'Teli jie bilo- v celem lelu prodanih za 15,117.001) din. Tretira m beni h arliklov vseh vrst brez mesa in mesnih izdelkov je bilo prodanih v celem lelu. 1,480.61 S kg v skupni vrednost! 168,170.000 din. Mesa in. mesnih izdelkov je bilo prodanih. 286.703 kg v skupini1 vrednosti 80.536.000 din, masti pa 96.638 kg v vrednosti 26,000.000 din. Kruha (črnega, belega in zemlje) 446.355 kg v vrednosti 21,015.0^) din. Slaščičarji so prodali peciva za 1,151.001) din. Mleka samo v mlekarnah 175.123 litrov v vrednosti 13,141.000 din in oslalih mlečnih izdelkov za 4,109.000 din. Usnja in usnjenih izdelkov je bilo v trgovini „IU'N()'' prodanih za 92,085.000 din in v trgovini „PEKO" 0.317 parov čevljev v vrednosti 12,193.00!) din. Oslalih predmetov kot so: živalska krmila vseh vrst, kovinski predmeti, električni material, sleklo, porcelan, keramični izdelki, tekstil, papirni 'izdelki, usnjena galanteriju, gumijasti izdelki, razna goriva, gradbeni material ild je bilo prof danih v skupni vrednosti 318,512.000 din. To so v glavnem podal ki, katere je zajela tukajšnja statistična služIla. Poleg tega smo zaznamovali, da je bilo v naši občini v lanskem lelu 211 inozemskih gostov iz Ki raznih držav s lili nočninami. Gostov iz naših sosednih republik pa je bilo 800 s 1029 prenočninunii. Planinske postojanke so zabeležile 1388 gostov s 1070 nočninami, kar dokazuje, da se ludi dejavnost v turističnem smislu razvij«, kljub velikim objck> tivniin težavam, katerim bo v bodoče treba posvetiti mnogo več pozornosti, zaradi, tega ker se nahajamo v kraju z izrednimi, naravnimi lurisličuiiinii pogoji. SI ali stična služba zaznamuje tudi podatke o celotnem tovornem, avtobusnem in osebnem prometu, prometu, ki. ga izvršuje. Reševalna postaja 'Tržič, katera je v lanskem lelu prevozila 1333 bolnikov na razne zdravslvene ustanove ler je bilo prevoženih 01.007 km, kar potrjuje, kako nujno je imeti v 'Tržiču brezhiben, vozni park na postaji. S tem je. podano poročilo za preteklo Telo, katero pa še. vedno ne zajema vseh podrobnosti, ker smatram, da. niti ni nujno o njih poročali. Omenili, je še. to, da je. bivši LOMO in. kasneje Občinski ljudski odbor izdal, v lelu 1955 II raznih odlokov, ki so bili objavljeni v Uradnem listu .LRS. Želim, da o podanem poročilu daste svoje mnenje in. da se o vseli nejasnostih seznanite v razpravi tako, da bd vsak odbornik, dobro poznal celotno delo, kar mu bo kot nujno služilo v razpravi med volivci. Ne mislim posebno poudarjati, da je bilo kljub velikim težavam, predvsem zaradi pomanjkanja, finančnih sredslev za izvršitev gradbenih in komunalnih del, poleg malih nepravilnosti le ogromno storjenega ter da. lahko ocenimo ] relečemo lete kol pozitivno in uspešno. Predsednik: I.OVKO CERAR AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ V LETOŠNJEM TEKMOVANJU Avlo-molo zveza Slovenije je tudi v letu 1951) razpisala tekmovanje med avlo-molo društvi Slovenije. Nerazumljivo bi bilo, če se ne bi naše društvo tudi letos udeležilo tekmovanja za naslov najboljšega društva, saj si je že dvakrat v takem tekmovanju priborilo prvo mesto v Sloveniji. Športna komisija pri Avlo-molo društvu v Tržiču je lakoj po objavi, tekmovanja pristopila k sestavi letošnjega tekmovalnega načrta ter ga'predložila društvu. Načrt tekmovanja je naslednji: Prva društvena prireditev bo ocenjevalna vožnja spomladi. Kombinirana ocenjevalna terenska vožnja pa naj bi bila izvedena jeseni. Nadalje naj bi bita pozno v jeseni izvedena motoristična prireditev '„I.OV NA LISICO". Na dan republike 29. II. bodo tradicionalne hitrostne dirke po ulicah 'Tržiča. V zimskem času pa bo športna komisija organizirala tekmovanje v moloski joringu ler boido S leni prišli na račun tudi ljubitelji zimskega športa. Vsekakor pa. sloji pred našo komisijo in celotnim društvom ena najtežjih nalog v letošnjem 'lelu, t. j. organizacija mednarodnih gorskih dirk na Ljubelj 5. avgusta 1950. 'Tej prireditvi v 'lelu ' 1950 je treba dali še poseben poudlarek. ker praznujemo obenem tridesetletnico organizacije gorskih dirk na Ljubelj. Predvideno je, da bo ta prireditev enia največjih v letošnjem "lelu v vsej državi. Pri redil veni odbor namerava vabili na tekmovanje najboljše vozače 22 držav, med njimi,: Ce-he. Ruse, Madžare, Avstrijce, Nemce, Angleže, Švicarje, Francoze ild. Zanimanje za lo prireditev v inozemstvu je zelo veliko, saj že sedaj prihajajo na Avlo-molo društvo pisma ler povpraševanja o pogojih udeležil ve mednarodnih gorskih dirk na Ljubelj. Poleg teli prireditev, katere smo navedli, se. bodo naši najboljši vozači, od katerih ima 8 tekmovalcev zvezno tekmovalno licenco ...... udeležili vseh večjih prireditev v Ljudski republiki Sloveniji ler oslalih 'republikah. Ostali tekmovalci z republiško tekmovalno licenco in društveno tekmovalno licenco pa se bo udeležilo vseh manjših tekmovanj meddriilšl-venega značaja v LRS. 'Tudi v lanskem lelu se je naše drušIvo udeležilo skoraj vseh tekmovanj v LRS s številčno najmočnejšo tekmovalno ekipo. Društvo ima za take prevoze na razpolago svoj kamion. Vse. društvene prireditve, planirane za letošnje lelo, so že potrjene od si rami' republiške športne komisije in vnesene v republiški športni koledar. Do sedaj so vsi naši tekmovalci lekmo-valii s s I nuji (motorji), ki so bili njiilhova lasi. Dandanes je. za poedimea vzdrževanje motorja, posebno za. športne prireditve, veliko breme; Zalo je športna komll siijii predlagala društvu, da se osnuje pri društvu posebni fond za tekmovalce. Iz lega fonda bi se tekmovalcem nudila pomor pTi nabavi ;in vzdrževanju gum, rezervnih delov ild. Fond naj bi. se ustvarjal iz dela dohodkov pri tovrstnih športnih prireditvah. Število tekmovalnih strojev se bo letos povečalo za dva in sicer: 1)KW 125 ceni (specialka), katerega je društvo prejelo v tekmovanju kol prvo nagrado za najboljše avtoninolo društvo v Sloveniji. Drugi motor Tomos-Pueh 250 ceni pa jo drušho že naročilo in je postopek v teku. Kadra za uporabd teli strojev oz. motorjev nam ne manjka, saj se je polom društva ne tečajih v Tržiču usposobilo za vozače preko 120 tečajnikov in napravilo potrebne izpite. Motoristov, ki imajo svoje motorje, je v društvu registri anih 98. Ti motoristi so V©cjl! del delavci, zaposleni v tržiških industrijskih podjetjih. Zelo velik problem za le. je. v letošnjem lelu to. da bo Ireba, poleg rednih Stroškov za registracijo nio-Borja", I- j. 2.003 din plačali še poseben davek 3.(109 din, torej skupno 5.000 din, kar jie več kol polovica povprečne plače delavca. t"',e vzamemo, da se motorno kolo uporablja pri izredno dobrih vremen- skih prilikah največ 7 mesecev v leti", znaša, torej mesiečna la'ksa preko 700 din. S lem je. razumljivo, da os lane za nakup bencina prav malo denarja. Dok bili smo že izjave motoristov, da v letošnjem lelu sploh ne bodo uporabljal« motornega vozila, da se bodo izognili prevelikim stroškom. V najboljših slučajih pa bo napravil v lelu le nekaj slo lun vožnje letno. Ce morajo tudi 'motoristi prispevati svoj delež k tej obdavčitvi) smo mnenja, da je pravičneje, da se dvig; ne za dinar ali dva cena bencinu in bi bili s tem obdavčen pač vsak po tem, kolikor iii uporabljal svoje motorno vozilo, če upoštevamo, da ostali imetniki molom Hi vozil (avlomol)ilisli) napravijo mesečno) več sto oz. tisoč kilometrov. Ali naj tudi v letošnjem letu gledanu' po naših cestah pretežno Inozemske ino* tpriste? Športna komisija ni. pozabila vnesli v svoj program tudi pionirskega lekmova-Tmli letos bomo videli na 'Trgu svoa tekmovanje naših najmlajših na. škilil malih avtomobilčkih, pa bodo te prireditve zadovoljiv" v tehničnem oziru, je društvo oo* lansko leto na. seminar več svojih nja. bode rojih I )a. tudi slalo članov, ta sij ii štirje eden zvezni', d v veni. Društvo bo ziralo seminar funkcionarje. Vse to je program gije. Poleg lega pa so nekatere še celo bol komisije pri. društvu program turistične I pa ne ho delo šolsko-leliničue in, darske komisije. Ce bomo uspeli izvršili vse navedeno - v kar pa mili malo ne dvomimo se bo naše društvo prav golovo uvrstili" med najboljša društva v sklopu Avlo* mOtO zvezi' Slovenije za leto 1950. športna komitsi ja pri AMD Tržič' o, da so danes v športni konUJ izprašani funkcionarji in sicer republiška in en. drU@t" v letošnjem lelu organi" za društvene izprašani' dela Športne kom*1 izdelale svoje plane, j pestre, tudi osla!" Posebno pester b° vomisije, nič Slabsfl gosiio- .z.iK; ve,stnik» izhaja vsakega 1. in 15. v •»rja Maks StumfeL / Tiska »Gorenjski .elon š;. 55. / Celoletna naročnina 360 din iesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uradniški odbor. Zani :.sk« - Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič. Cesta Jug. ij. armade S. polletne 180 dir.. Posamezna številka 15 din. / St. ček. 18. pri NB 6112-T.-133'