Štajerski
Ptuj, četrtek, 11. marca 2004
letnik LVII . št. 10 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
iN-
Ptuj
Svetniki za obvoznico Stran 3
Politika
"Trofenik škodi občini!" Stran 9
Kmetijstvo
Neživljenjski pravilniki Stran 11
Ormož
Z blatne Lente Stran 14
Kolesarstvo
Sanjski začetek sezone Stran 25
Lenart
Problemi s smetmi Stran 3
Shl-VLL

Iz vsebine: H
o ne gradimo Le hiše.
ampak d^m osamo ognyšče ni d^^Lj o krajinski arhitekt sVetuje o ^r^ci p^stajaj^ Vse
zahtevnejši o p^manjkLjiVí7sti pri centraLnem ogrevanju
Lenart . Kam z vrtcem
Sodišče razveljavilo občinske odloke
Zgodba o priključitvi lenarških vrtcev k osnovnim šolam se vleče že od lanskega julija, ko so svetniki sprejeli odloke o priključitvi enot vrtca k štirim osnovnim šolam.
V odlokih so določili, da morajo ravnatelji osnovnih šol do 1. januarja prevzeti enote. Ministrstva za šolstvo, znanost in šport se s sprejetimi odloki ni strinjalo in je preko državnega pravobranilstva vložilo spor na Upravnem sodišču, s katerim je zahtevalo odpravo odlokov, ker niso sprejeti v skladu z veljavno zakonodajo. O tem je upravno sodišče odločalo na nejavni seji 26. februarja in odločilo, da se odloki o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih zavodov OŠ Sv. Jurij, Lenart, Sv. Trojica in
Voličina odpravijo.
Po utemeljitvi sodišča sta sporni dve vprašanji: ali mora biti javni vrtec ob določenih pogojih obvezno organiziran kot javni zavod in ali je mogoče enoto vrtca organizirati kot sestavni del šole, ne glede na Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki organizacijo vrtcev izrecno urejajo.
Sodba še ni pravomočna, saj je zoper njo dovoljena pritožba.
Zmago Šalamun
Tehnični pregledi
na terenu
Več na strani 30.
Dominko d.o.o., Zadmžni tig 8,2251 Phii
02 / 788 n 75
Simona Meznaric
Kaj se je dogajalo s hrvaško poli? Je tudi v slovenski kaj nedovoljenega, se sprašujejo potrošniki. Stran 6.
RADIOPTUJ
89,8-98,e'l04T3
Spodnji Zerjavci . Nesreča pHatusa slovenske vojske
Vzrok nesreče še ni znan
V sredo, 3. marca, je nekaj minut po 11. uri v Spodnjih Žerjavcih pri Lenartu strmoglavilo letalo Slovenske vojske pilatus PC 9 L9-52, ki je ob 10.04 poletelo z brniškega letališča in je izvajalo trenažni let na relaciji Ljubljana - Novo mesto - Krško -Murska Sobota in nazaj proti Ljubljani. Pilot Drago Svetina iz Murske Sobote je v nesreči izgubil življenje.
Kaj so videli domačini?
Nesrečo so domačini opisali vsak po svoje. Feliks Postružnik takole opisuje: ^"Videl nisem kaj dosti, bolj sem slišal. Zašumelo je, zaslišal sem letalo. Zagrmelo je, potem sem videl ogenj in črn dim." Viljem Postružnik pravi: "Bil sem na drugem hribu približno 200 metrov vstran. Vojaška letala so nas preletavala že od jutra. Bil sem zunaj pri hiši, glasno je zašumelo, zagrmelo in kadilo se je. Najprej sem mislil, da gre
za vojaško vajo." Tudi Aleš Kocbek je videl strmoglavljenje letala: "S kolegom sva naenkrat zaslišala močno šumenje nad bližnjim gozdom. Pogledal sem na drugo stran in videl letalo, ki se je naenkrat obrnilo po strani in strmoglavilo na njivo. Ko je padlo je eksplodiralo, zelo se je skadilo. Zagorelo je. Ko smo prišli na kraj dogodka, so deli letala še goreli."
Po besedah tiskovnega predstavnika Slovenske vojske (SV)
stotnika Simona Koreza je letalo strmoglavilo med običajnim preletom v okviru rednega usposabljanja. Na kraj nesreče so prihiteli policisti, gasilci, reševalci, državna tožilka in preiskovalni sodnik. Pozneje se jim je pridružila še posebna komisija SV, ki jo je imenoval poveljnik letalstva SV brigadir Bojan Šuligoj.
Nadaljevanje na zadnji strani
Zmago Šalamun
Razbitine letala
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Vabijo vas:
Radio Ptuj, Štajerski tednik, Slovenske železnice
RADIOPTUJ
84e'9e,e'i04,3
Več na strani 8.
TEDNIK	Slovenske železnice
Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednika! Poslušajte Radio Ptuj! Potujte z udobnimi viald Slovenskih železnic!
Doma
Nič dlje pri ustavnih spremembah
Ljubljana - Ustavna komisija državnega zbora tudi v nadaljevanju prekinjene februarske seje ni prišla prav nič dlje s predlaganim svežnjem ustavnih sprememb na področju sodstva. Člani komisije so namreč na tokratni seji -posledično zaradi nasprotovanja stroke - zavrnili vsa predlagana stališča k predvidenim spremembam na področju sodstva (129., 130., 131., 132. in 134. člen ustave), s katerimi naj bi med drugim vpeljali novo ustavno kategorijo "sodnika na preizkušnji^ pred njegovo izvolitvijo v trajni sodniški mandat. Ustavna komisija bo tako vnovič morala streti še en zapleten postopkovni rebus. Predsednik komisije Borut Pahor je zato sejo prekinil, dokler ne bodo razrešiliproceduralne-ga zapleta o tem, kako nadaljevati postopek priprave stališč in revizije ustave na področju sodstva.
Referendum o džamiji na ustavnem sodišču
Ljubljana - Ljubljanska županja Danica Simšič je na ustavno sodišče poslala zahtevo za oceno ustavnosti vsebine zahteve za razpis referenduma o gradnji džamije. Hkrati je, za primer, če ustavno sodišče te zahteve ne bi sprejelo v postopek, na omenjeno institucijo naslovila tudi zahtevo za oceno ustavnosti zakona o lokalni samoupravi, ki jo je na seji minuli teden sprejel ljubljanski mestni svet, so sporočili iz Mestne občine Ljubljana.
Najemniki iščejo pravico na Evropskem sodišču
Ljubljana - Združenje najemnikov Slovenije bo prihodnji teden na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbour-gu vložilo pritožbo zoper Slovenijo. Gre za skupinsko pritožbo najemnikov denacionaliziranih stanovanj, ki bodo pri sodišču zahtevali, da ugotovi kršitev človekovih pravic in njihovo diskriminacijo, temu pa bo sledil tudi zahtevek za plačilo odškodnine v višini vrednosti izgubljene stanovanjske pravice in odškodnine za pretrpljeno negmotno škodo.
Preiskava pri Orionu
Ljubljana - Kriminalisti so v torek ponoči končali v ponedeljek dopoldne začeto hišno preiskavo v ljubljanski družbi Orion. Preiskava je trajala 18 ur, kriminalisti pa so iz podjetja odnesli več zabojev dokumentacije. Med drugim so pregledali tudi podatke iz računalnikov družbe Orion in jih presneli. "Preiskava je definitivno zaključena, preiskani so vsi prostori Oriona, odnešena je določena dokumentacija in pričakujemo, da bo preiskava na policiji relativno kmalu končana," je po preiskavi za Radio Slovenija povedal odvetnik direktorja Oriona Branka Lužarja Aleksander Čeferin.
Po svetu
Novi člani ruske vlade
Moskva - Ruski predsednik Vladimir Putin je pet dni pred predsedniškimi volitvami imenoval člane nove vlade premiera Mihaila Fradkova. Za novega zunanjega ministra je imenoval dosedanjega veleposlanika Rusije pri Združenih narodih Sergeja Lavrova, medtem ko je nekdanji zunanji minister Igor Ivanov postal sekretar sveta za nacionalno varnost. Obrambni minister Sergej Ivanov bo ostal na položaju. Putin je še napovedal, da se bo število ministrstev zmanjšalo s 30 na 17.
Podpis začasne iraške ustave
Bagdad - Že dan po podpisu začasne iraške ustave je ena izmed strank, zastopana v svetu prehodne iraške vlade, napovedala spremembe. Kot je v Bagdadu pojasnil vodja Vrhovnega sveta islamske revolucije (SCIRI) Abdelaziz al Hakim, je njegova stranka v podpis ustave privolila, čeprav je ta polna vrzeli in jo je potrebno izboljšati. Po mnenju Al Haki-ma ni prav, da bi parlamentu, ki naj bi bil izvoljen v začetku leta 2005, zakone predpisovalo telo, kot je svet prehodne iraške vlade, ki ni bil izvoljen. Med praznovanjem podpisa začasne iraške ustave so bili v ponedeljek v Kirkuku na severu Iraka ubiti trije ljudje, 21 pa je bilo ranjenih.
Načrt za ločitev Izraelcev in Palestincev
Jeruzalem - Izraelski premier Ariel Šaron naj bi prihodnji ponedeljek ministrom iz svoje stranke Likud predstavil načrt o enostranski ločitvi od Palestincev, je sporočila izraelska ministrica za izobraževanje Limor Livnat. Po njenem mnenju mora svoje stališče o načrtu povedati tudi načelnik generalštaba izraelske vojske Moše Jalon. Skrajno palestinsko gibanje Hamas je napovedalo, da bo kmalu predstavilo načrt o upravljanju Gaze po morebitni uresničitvi izraelske napovedi o umiku s tega območja.
Zahteva za odstop predsednika
Seul - Južnokorejska opozicija je vložila pobudo za odstop predsednika Roha Moo Hyuna, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Opozicija se je za to odločila potem, ko se je izkazalo, daje predsednik s komentarji, ki naj bi vplivali na izid parlamentarnih volitev, kršil volilno zakonodajo, a se za to kljub zahtevam opozicijske Demokratske stranke tisočletja (MDP) ni opravičil za kršenje volilne zakonodaje.
/STA/
Ljubljana • Delovanje nevladnih organizacij
Kulturna društva so nepogrešljiv dejavnik vsake lokalne skupnosti
Konec februarja je predsedstvo Zveze kulturnih društev Slovenije razpravljalo o strategiji razvoja kulturnih društev in nasploh vseh nevladnih organizacij v Sloveniji.
ZKD je avtonomna nevladna organizacija, njeno dejavnost pa opredeljujejo določila o kulturnih društvih v Zakonu o uresničevanju interesa v kulturi, poglavja o društvih v Nacionalnem programu kulture in v opredelitvah o vlogi in nalogah kulturnih društev v občinskih programih kulture.
Resolucija o nacionalnem programu za kulturo opredeljuje prioritete kulturne politike, pri katerih kulturna društva prispevajo pomemben delež posebej pri ohranjanju in razvoju slovenskega jezika z delovanjem na področju knjige in bralne kulture ter uprizori-tvene umetnosti, spodbujanju kulturne raznolikosti z negovanjem pokrajinskih in etničnih kulturnih izročil, z zagotavljanjem dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost, kulturni vzgoji, uveljavlja-
nju kulture ter z informiranjem v kulturi, saj mreža kulturnih društev seže v sleherni kraj, v mnogih primerih pa je to tudi nosilna struktura kulturnega dogajanja in informacij v svojih okoljih.
Kulturna društva in njihovo povezovanje v krovne organizacije imajo na Slovenskem dolgo zgodovino in zato imajo kulturna društva pomembno vlogo pri vpisovanju Slovenije na kulturni zemljevid Evrope. ZKD goji policentrizem v kulturi in nobena druga organizacijska mreža ne pokriva slovenskega prostora tako na gosto (morda gasilci).
Zveza kulturnih društev je zelo dobro povezana z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, bolj kot doslej pa bo morala opredeliti svoje odnose tudi z drugimi subjekti: lokalno skupnostjo, izobraževalnimi usta-
novami, mediji, knjižnicami in drugimi kulturnimi zavodi, cerkvijo, gospodarstvom ter z drugimi društvi in tudi nevladnimi organizacijami.
Na Slovenskem deluje (po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2001) 2.252 društev, v podravski regiji, kjer prebiva skoraj 320.000 prebivalcev, so 303 društva, kar je na število prebivalcev pravzaprav najmanj v Sloveniji. Na 1056 prebivalcev imamo eno društvo, v notranjsko-kraški regiji pa je eno društvo na 658 prebivalcev.
Zveza kulturnih društev Slovenije se zavzema za to, da bi v vsaki občini, ki ima vsaj dve kulturni društvi, bila ustanovljena tudi zveza kulturnih društev kot civilna družba, ki bi na lokalni ravni usmerjala kulturni razvoj. Na Ptujskem po reorganizaciji delujejo ZKD Ptuj,
ZKD Hajdina in ZKD Videm. Tako bi bilo smotrno, da bi v okoljih, kjer deluje sorazmerno veliko kulturnih društev (Gorišnica, Kidričevo) razmislili o ustanovitvi zveze kulturnih društev. Kot zanimivost velja omeniti, da v občini Slovenska Bistrica delujeta kar dve zvezi kulturnih društev.
Zveza kulturnih društev Slovenije bo letos posebno nalogo posvetila sodelovanju pri novem zakonu o društvih ter pri zakonu o nevladnih organizacijah, pri nacionalnem in lokalnih programih kulture, pri strategiji nevladnih organizacij v Sloveniji in pri povezovanju z nevladnimi organizacijami v Evropski uniji. Potrebno bo tudi uveljaviti status organizacije, posebna naloga pa bo oblikovanje pokrajinskih povezav kulturnih društev.
Franc Lačen
Evropska unija in mi
Kam bomo po 1. maju vozili stare avtomobile
Po ocenah ministrstva za okolje in prostor je v Sloveniji letno okoli 50.000 izrabljenih ali uničenih avtomobilov. Povprečna starost voznega parka osebnih vozil pa je manj kot sedem let in se bo po pričakovanjih povečevala.
Slovenija mora do vstopa v EU vzpostaviti sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. To za lastnike avtomobilov pomeni, da zadnji lastnik svojega avtomobila ne bo mogel odjaviti iz prometa, dokler upravni enoti ne bo predložil potrdila, da je vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu predelovalcu oziroma s strani vlade izbranemu koncesionar-ju. Kljub temu da časa zmanjkuje, vlada koncesionarja za to dejavnost, ki bo sofinancirana iz državnega proračuna, še ni izbrala.
V Evropski uniji so leta 2000 zabeležili okoli 13,4 milijona izrabljenih motornih vozil, do leta 2015 pa naj bi njihovo število naraslo na 17 milijonov. Unija je direktivo, ki določa zahteve na področju ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, sprejela leta 2000, članice bi jo morale v svojo zakonodajo implementirati najkasneje do aprila 2002, vendar pa tega nobena država ni storila pravočasno. Cilj evropske direktive o ravnanju z izrabljenimi avtomobili je preprečevati nastajanje odpadkov oziroma zmanjšati njihovo količino na najmanjšo mero.
Slovenija mora vzpostaviti sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili najkasneje do vstopa v EU. Predaja vozila v razgradnjo pooblaščenemu predelovalcu bo znašala okrog 20 tisoč tolarjev ali 21,6 tolarja na kilogram teže avtomobila.
Stroške razgradnje bo lastnik avtomobila plačal le za avtomobil, kupljen pred 1. marcem 2003, za avtomobile, kupljene po 1. marcu 2003, pa lastnikom ne bo treba plačati stroškov, saj so v skladu z uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi nastajanja izrabljenim motornih vozil že vključeni v ceno avtomobila.
Po 1. januarju 2007 bodo obveznost plačila prevzeli proizvajalci oziroma uvozniki avtomobilov. Nov sistem bo zagotavljal, da bo razgrajeno vsako motorno vozilo, ki je namenjeno prevozu potnikov z največ osmimi sedeži ter prevozu blaga z največjo maso do 3,5 tone, in odsluži svojemu namenu. Zadnji lastnik avtomobila bo potrdilo, da je vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu predelovalcu, dobil na najbližjem prevzemnem mestu, ki od njegovega bivališča ni oddaljeno več kot 50 kilometrov, ko bo z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkazal lastništvo avtomobila ter plačal stroške razgradnje.
A zgodba o javnem razpisu za podelitev koncesij za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, objavljenem aprila lani, še ni zaključena, saj je prišlo do pritožbe enega od neiz-branih ponudnikov ter revizije postopka oddaje javnega razpisa. Vlada pa je zato začasno izbrala dva izvajalca: Wolf in
Letnik-Saubermacher ter Get Inženiring. Slednji naj bi po neuradnih informacijah imel največ možnosti, da koncesijo po vseh razprtijah tudi dobi. A še prej bo okoljsko ministrstvo, kot je na zadnji seji sklenila vlada, menda že ta mesec objavilo nov razpis za pridobitev koncesije za ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili. Podrobnejša pojasnila v zvezi z zadnjo sejo vlade in izbiro koncesionarja smo iskali tudi mi, a dobili le kratko in skopo sporočilo za javnost, v katerega so zapisali: ^"Vlada RS se je na seji seznanila z ugotovitvijo komisije, ki jo je imenovala vlada, da javni razpis za podelitev koncesij za izvajanje javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili
ni uspel. Devet od desetih prispelih ponudb za pridobitev koncesije je bilo namreč nepopolnih in nepravilnih, deseti ponudnik pa je v fazi postopka preklical svojo ponudbo, med drugim zaradi prekoračenih rokov in opcije veljavnosti ponudbe. Vlada je ministrstvo zadolžila, da z ugotovitvijo seznani vse ponudnike Ministrstvo za okolje, prostor in energijo bo še v tem mesecu objavilo nov razpis za podelitev koncesije." Nov razpis torej in znova težko delo za komisijo in vlado, ki bosta morali dobro pretehtati, komu dodeliti posel, pri katerem se zares ne bo treba nekaj časa bati za prihodnost ... tudi po vstopu v EU ne.
Anemari Kekec
Ptuj • 3. izredna seja mestnega sveta
Svetniki za obvoznico
Ptujski mestni svetniki so se 4. marca sestali na tretji izredni seji. Sprejeli so sklep o financiranju dela investicij pri gradnji odseka hitre ceste Hajdina - Ormož na območju mestne občine Ptuj ter navezovalne in priključne ceste mesta Ptuja.
Gre za rekonstrukcijo Zagrebške ceste v križišču z na-vezovalno cesto, navezovalno cesto od Zagrebške ceste do krožišča Perutnina s pripadajočo infrastrukturo in odkupi, javno razsvetljavo (razen od Ormoške do Zagrebške ceste) ter pločnike in kolesarske steze od Ormoške do Zagrebške ceste (razen na mostu čez reko Dravo); investicijo od Zagrebške ceste do krožišča Perutnina bo izvedla mestna občina Ptuj.
V	treh letih naj bi mestna občina Ptuj za svoj delež v omenjeni investiciji zagotovila okrog 946 milijonov tolarjev. V letošnjem letu bodo potrebni delež zagotovili iz rebalansa proračuna, v letih 2005 in 2006 pa iz proračuna.
V	prvih dveh mesecih letošnjega leta so med mestno občino Ptuj in Darsom poteka-
li intenzivni pogovori o delitvi investicijskih stroškov, ki so bili uspešni, saj naj bi po predhodni delitvi investicijskih stroškov na mestno občino Ptuj odpadlo kar 27,6 odstotka celotne investicije (dve milijardi 173 milijonov tolarjev). Po pogajanjih se je delež mestne občine znižal na 946 milijonov tolarjev, to je 13 odstotkov investicije. Izračunani delež gradi na cenah Dars-a, ker pa bo mestna občina Ptuj na delu investicije tudi sama izbirala izvajalce, je mogoče, da bo cena še nižja. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan optimistično napoveduje, da bi že omenjeno ceno lahko še dodatno znižali, da bi ptujski del investicije na obvoznici znašal med 600 in 700 milijonov tolarjev. Izgradnja celotnega mostu prek Drave in ceste od Ormoške do priključka na ma-
gistralno cesto Maribor - Macelj z vso pripadajočo investicijo pa je strošek Dars-a in znaša skoraj 6,6 milijarde tolarjev. Manjši delež investicije odpade na Elektro Maribor, ki mora zagotoviti 117 milijonov tolarjev, in Telekom v višini nekaj manj kot deset milijonov tolarjev.
Po optimistični varianti je sanjski rok za dokončanje del, brez zastojev, 31. december
2005,	sicer pa pomlad-poletje
2006,	je na 3. izredni seji sveta mestne občine Ptuj v prejšnjem tednu povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Sklep o financiranju izgradnje obvoznice so ptujski svetniki sprejeli, ob tem pa jih je zaskrbelo, kako jim bo uspelo zagotoviti ves potrebni denar glede na velike obveznosti, ki jih imajo na področju družbene nadgradnje in varstva oko-
Ptuj • Se o plačah v javnem sektorju
lja v prihodnjih letih. Dobro bi bilo, če bi se tudi pri šolskem prostoru uspeli tako dobro dogovoriti, kot so se pri tem projektu, da bi jim država zagotovila 85-odstotni delež ali v najboljših primerih bila v celoti sama financerka. Tudi evropski denar bi bil dobrodošel za naložbe na področju družbenih dejavnosti.
Na tretjo izredno sejo so ptujski svetniki uvrstili tudi točko o spremembah in dopolnitvah projekta gradnje tribun na Mestnem stadionu, ker je medtem postala znana višina sredstev, ki jih bo za to investicijo v letih 2005 in 2006 zagotovilo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, v letu 2004 pa za to investicijo prvotno načrtovanih sredstev ne bo zagotovila Fundacija za šport.
MG
neke vrste strokovni in organizacijski direktorji oddelkov. Po
spremembi statuta, ko bo prišlo do delitve funkcije, se bodo tudi povečali stroški plač, ocena je, da za najmanj osem milijonov tolarjev, kar bo za ptujsko bolnišnico
Plače v slovenskem javnem sektorju so javne, kljub temu pa je objava pov- predstavljalo dodaten strošek. zročila veliko negodovanja.	MG
Največ prinesejo dodatki
Ta teden
Svet proti nasilju nad ženskami
Poleg dejstva, daje slovenska politika pričela predvolilni boj za evropske in nacionalne pozicije, so mediji te dni polni tudi ugibanj o tem, kako smo pripravljeni na zgodovinski vstop v EU, in tehtanj mnenj, kaj nam to sploh prinaša, saj se nam po 1. maju oditno ne bosta cedila
med in mleko.
Tudi zaradi tega se je skozi rešeto javnomnenjskega mlina manj opazno izmuznil minuli mednarodni dan zena. No ja, tudi za bližnji materinski dan ni slutiti nič posebnega, a med obema ženskima praznikoma so bili obelodanjeni pozivi k izboljšanju položaja žensk, na katere velja opozoriti.
Organizacija združenih narodov je pozvala k varstvu žensk pred aidsom, kjer so očitno že "dosegle" enakopravnost, saj sodijo med polovico vseh okuženih z virusom HIV Rusi so iskreno priznali, da je med njimi le 7 odstotkov takih, ki verjamejo v enakopravnost med spoloma, Italijane skrbijo prazne zibelke, zato opozarjajo, da je družba z majhnim številom mater in otrok obsojena na propad. Izraelci ugotavljajo, da so imajo več žensk kot moških, da so tudi bolj izobražene od njih, a imajo skoraj za tretjino nižje dohodke. V Iraku so se ženske šele pričele boriti za svoje temeljne človeške pravice, podobno kot v Somaliji, kjer so šele sedaj pričeli kampanjo proti verskemu obrezovanju deklic.
Skratka, nasilje nad ženskami in kršitev človekovih pravic sta še vedno del realnosti tega sveta, saj je skoraj tretjina, dobra milijarda, žensk žrtev nasilja. Gre za široko diskriminacijo tako na ekonomski in kulturni kot na politični in civilni ravni, zato je organizacija Amnesty International začela mednarodno kampanjo proti nasilju nad ženskami in postregla z zanimivimi podatki tudi za našo deželo. Denimo s tem, da je v Sloveniji na delovnem mestu nadlegovana vsaka osma ženska (in začuda tudi vsak štirinajsti moški), da je vsaka peta žrtev nasilja nad ženskami, vsaka sedma pa žrtev posilstva. Nekaj krivde sicer pripisujejo tudi ženskam, a nedoumljivo je, da jih večina raje trpi, kot da bi za "to" izvedeli drugi. Kar osem let mine, preden si katera poišče pomoč, še huje pa je, da je prepočasna in neučinkovita tudi reakcija države.
Martin Ozmec
Na listi najvišjih plač v javnem sektorju (objavljene so bile bruto plače iz decembra 2003, ki so presegle milijon tolarjev, sta bili s Ptujskega dve). Na 27. mestu je bila plača enega od okrožnih državnih tožilcev, ki je prejel bruto plačo v višini 1.219.116 tolarjev (imena nismo uspeli izvedeti, vodja Peter Čibej pa je zatrdil, da ne gre zanj), 82. na listi pa je direktor ptujske bolnišnice, ki je prejel bruto plačo v znesku 1.032.046 tolarjev. Pod drobnogled smo vzeli plačo direktorja ptujske bolnišnice, ki sicer ni imel nič proti objavi, čeprav bi rad vedel, kaj se skriva za vsem tem.
Na februarski plačilni listi ptujske bolnišnice je največja bruto plača presegla milijon 330 tisoč tolarjev. Skupaj štirinajst plač pa je v bruto znesku preseglo mili-
jon tolarjev. Plača direktorja, februarja je v bruto znesku znašala milijon 14 tisoč tolarjev, nekoliko manj kot decembra, je bila med temi trinajsta. Najbolj se plače zdravnikov zvišujejo zaradi dežurstev, pri čemer direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko poudarja, da mora biti pošteno delo tudi pošteno plačano.
Plača direktorja bolnišnice je vsak mesec na mizi ministrstva za zdravje, razgrajena mora biti glede na količnik in kriterije, vsak mesec je s podatki o njegovi plači obveščena tudi Agencija za javnopravne evidence in storitve. Odredbo o določitvi količnika za določitev osnovne plače direktorja javnega zdravstvenega zavoda izda minister za zdravje. V primeru JZ Splošna bolnišnica Ptuj je količnik sedem. V pogo-
dbi o zaposlitvi direktorja, ki jo je sklenil s predsednikom sveta zavoda, je zapisano, da je upravičen do osnovne plače in dodatkov za delovno uspešnost, zdravniški dodatek, dodatek za vodenje in dodatek za delovno dobo ter druge dodatke, ki so skladni s kolektivno pogodbo. Osnovna plača direktorja ptujske bolnišnice je znašala za februar 367.059 tolarjev, 629.768 so znašali dodatki, razlika do milijon 14 tisoč tolarjev pa se nanaša na nagrado za mentorstvo.
Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko je povedal, da kar se njegove plače tiče, velja, da v bistvu opravlja vse funkcije, funkciji organizacijskega in strokovnega direktorja, ker statut ptujske bolnišnice še ni spremenjen. V tej fazi so predstojniki oddelkov tudi
Lenart • Problemi s smetmi
Joj, kam bi del?
V podjetju Letnik Saubermacher so pričeli ločeno zbiranje odpadkov leta 1990. Prepričani so, da je ta sistem najuspešnejši, saj je najceneje odpadke ločiti na izvoru.
S prvim marcem se je deponija za odlaganje odpadkov na Pobrežju v Mariboru zaprla, z zaprtjem pa je bila občinam članicam konzorcija Cegor ponujena možnost baliranja in začasnega odlaganja v Dogošah, do izgradnje nove deponije. Ponujena varianta je bistveno dražja od ponudbe, ki jo je vsem štirim lenarškim občinam ponudilo podjetje Letnik Saubermacher iz Lenarta, namreč sistem ravnanja z odpadki skladno z novimi predpisi. Pri novi ponudbi gre predvsem za razširitev obsega storitev in uvedbe nekaterih novih standardov, ki jih zahtevajo predpisi. Prav tako je ponujena nova rešitev končnega odlaganja odpadkov.
Novi sistem uvaja ločeno zbiranje frakcij (papirja, kovine in plastike) na zbiralnicah po občinah in uvedbo zbirnega centra na sedežu podjetja v Sp. Porčiču, kamor bodo lahko odlagali ločene frakcije odpadkov vsa gospodinjstva, ki so vključena v sistem ravnanja z odpadki. Končno odlaganje odpadkov je po ponudbi rešeno z obdelavo v zbirnem centru v Spodnjem
Porčiču in izvozom preostanka odpadkov v končno odlaganje na deponijo ali sežig. V podjetju Letnik Saubermacher še poudarjajo, da gre za dokončno rešitev odlaganja odpadkov, pri ponudbi Cegorja pa za začasno. Pravijo pa tudi, da podražitve ne predstavljajo povišanja cen obstoječega obsega ravnanja z odpadki, temveč stroške novih, dodatnih storitev, stroške obdelave in izvoza odpadkov v tujino. Dosedanja cena odvoza je v lenarških občinah znašala za gospodinjstvo (posoda 120 l) 1.625 tolarjev, po novem 2.849 tolarjev.
Občine Benedikt, Cerkven-jak in Sv. Ana so k novemu predlogu podjetja Letnik Sa-ubermacher pristopile, občina Lenart pa ne. Na vprašanje, zakaj ne, župan mag. Ivan Vogrin pravi: ^"Vedno je treba imeti dolgoročni cilj in vedno je treba imeti strategijo. V tem trenutku je to ta, da občina Lenart ne more pristati na 80-odstotni dvig cen ravnanja z odpadki -ne zaradi občine, ampak zaradi občanov, saj vsak dvig komunalnih storitev prizadene dru-
žinske proračune."
Do dogovora med občino in podjetjem Letnik Saubermac-her ni prišlo, zato je omenjeno podjetje ustavilo odvoz odpadkov iz občine Lenart. Direktor podjetja Letnik Saubermacher nam je povedal: "Smeti ostajajo, ker občina Lenart ni zagotovila prostora, kam te odpadke odlagati. Mi trenutno čakamo na odločitev občine, saj je to njena pristojnost."
Tako podjetje Letnik Sauber-macher iz občine Lenart od prejšnje srede, 3. marca, več ne odvaža smeti. Župan Vogrin je prenehanje odvoza komentiral: "Spomnite se deset let nazaj, ko cel mesec niso odvažali smeti v beli Ljubljani, nazadnje jih je odpeljalo tuje podjetje. Tako je možnih veliko rešitev. Na dolgi rok se stvari uredijo. Iskali bomo najbolj optimalno rešitev, ki bo najmanj obremenjujoča za proračun in za občane."
Po neuradnih podatkih naj bi v Lenartu včeraj ponovno pričeli odvoz odpadkov. Odvaža jih koncesionar, podjetje Letnik Saubermacher, občina Lenart pa je začasno zagotovila odlagalni prostor za odpadke; neuradno smo izvedeli, da naj bi bila to ormoška deponija. Cena ravnanja z odpadki ostane enaka, stroške deponiranja bo pokrila občina Lenart, ki bo tudi prvi mesec kontrolirala zbrano količino odpadkov.
Zanimiva statistična primerjava
Malo za šalo, malo pa (tudi) zares
Ste vedeli, da smo Ptujčani v povprečju najmlajši prebivalci med vsemi prebivalci slovenskih mestnih občin? In da smo, spet povprečno, kot dokazuje statistika, med prejemniki najnižjih plač?
Statistika je čudna stvar, ki ne pove nič, po drugi strani pa zelo veliko. Namreč, prednost ali pa slabost te vede je v tem, da zelo elegantno odsčipne vse vršičke in tiste najgloblje koreninice, ki so ponavadi najzanimivejše in najpomembnejše (torej vse tisto, kar preveč štrli navzgor ali navzdol), nato pa vse skupaj prijetno zmelje v povprečno sliko. Vseeno pa v njenem končnem rezultatu ostaja prevladujoč okus enega ali drugega, ki tako, vsaj pavšalno, daje slutiti, kakšna je sredica obdelane stvari.
Slovar tujk razlaga statistiko kot državoslovje, nauk o upravi, gospodarstvu, naseljenosti itd. države oziroma kot vedo, ki proučuje gospodarske, socialne in podobne procese na osnovi šte-
vilčnih podatkov. Ti so lahko bolj ali manj zanimivi in primerljivi. Težko pa je najti med nami koga, ki ga sploh ne bi zanimalo, kako živijo naši sosedje. Pa ne dobesedno, čez najbližji plot ob robu domače parcele; zanimivi znajo biti že statistični podatki o razlikah med posameznimi občinami, recimo, med mestnimi občinami v Sloveniji, ki jih je enajst, mednje pa spada tudi Ptuj.
Ptuj med najmanjšimi mestnimi občinami
Po velikosti - ptujska mestna občina zajema 66,7 kvadratnih kilometrov - spada med najmanjše; manjša je s svojimi 64,4 kvadratnimi kilometri le še Murska
Sobota. Med mestnimi občinami v Sloveniji je največji Koper (311,2 km2), na drugem mestu je Nova Gorica (309 km2), tretje Novo mesto (298,5 km2), šele četrta pa Ljubljana (275 km2).
Tudi po številu prebivalcev smo bolj kot ne na repu. Uradno nas je bilo ob zadnjem popisu prebivalstva (leta 2002) 23.242, manj občanov je le še v Slovenj Gradcu (16.779) in v Murski Soboti (20.080). Najštevilčnejša je seveda Ljubljana z 265.881 prebivalci, na drugem mestu je Maribor (110.668), tretja najštevilčnejša mestna občina v Sloveniji pa je Kranj (51.225).
Ptujčan živi povprečno na 29,94 kvadratnega metra stanovanja, kar je v zgornjem delu (na četrtem mestu med enajsti-
Ptuj • Mladi forum delil cvetje
Podelili okrog tisoč cvetlic
člani in članice Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov Ptuj so v soboto, 6. marca, na ptujskih ulicah v okviru tradicionalnega projekta, ki ga vsako leto izvedejo ob dnevu žena, mimoidočim podelili okrog tisoč cvetlic rezanega cvetja in lončnic.
Forumovci so rožicam priložili tudi brošuro z naslovom Ne pozabimo na zatirane in pretepene, ki govori o problemu nasilja nad ženskami in o praznovanju osmega marca v Sloveniji nekoč in danes. Vodja projekta je bil Peter Mlakar, cvetje na ptujskih ulicah pa je s predsednico Simono Muršec na čelu delilo vodstvo Mladega foruma ZLSD.
Mojca Zemljarič
Sporočilo za javnost
Sodelovanje ohranja sedanji obseg dela
Ponedeljkov sestanek, 1. marca 2004, sindikata zdravstvenega in socialnega varstva v Zdravstvenem domu Ptuj se je zaključil s pozivom k sodelovanju kandidatov za pridobitev koncesije za zasebno prakso v prostorih Zdravstvenega doma Ptuj. Sindikati zasebni praksi in sodelovanju odprto nasprotujejo. Župan Mestne občine Ptuj je za nadaljnje reševanje stanja na sestanku naročil pripravo elaborata, s katerim bo mogoče ugotoviti spremembe, ki bi jih prinesel koncesionarski način opravljanja dejavnosti v prostorih zdravstvenega doma.
Sedem zdravnikov in zobozdravnikov, kandidatov za koncesijo, je že pripravilo predlog o sodelovanju med zdravniki, ostalimi kadri zdravstvenega doma ter zdravniki zasebniki. Ugotavljajo pa, da nepripravljenost vodstva sindikata ter vodstva zdravstvenega doma za dialog upočasnjuje pripravo skupnega dokumenta ter posledično upočasnjuje nadaljnji razvoj Zdravstvenega doma Ptuj.
Predlog kandidatov za pridobitev koncesije pojasnjuje, da bodo zdravniki zdravniško in zobozdravniško dejavnost opravljali v prostorih Zdravstvenega doma Ptuj tudi po prejemu koncesije. Prav tako vključuje njihovo delo potrebo po sodelovanju tako medicinskega kot nemedicinskega kadra (administrativni, tehnični sodelavci) v enakem obsegu, kot je predvideno zaJavni zavod zdravstveni dom Ptuj. Izrecno poudarjajo, da sprejemajo vse
obveznosti do javnega zavoda, kot so jih imeli do sedaj, ter dodajajo, da je zdravstvo danes sistem, kjer odpuščanja delovne sile ni, saj je trg zagotovljen, terja pa vedno več resursov.
Sodelovanje zdravnikov koncesionarjev, ki delujejo v prostorih zdravstvenega doma, in zdravnikov, zaposlenih v zdravstvenem domu, uspešno funkcionira že vrsto let v mnogih slovenskih krajih, kot so Piran, Celje, Ravne na Koroškem. To dokazuje, da je takšna organiziranost zdravstvene službe nekaj povsem običajnega in združljivega. Zdravstveni dom Ptuj je prizadevanje po zasebništvu doletelo dokaj pozno v primerjavi z drugimi dejavnostmi. V vseh državah Evropske unije je zdravstvo na primarni ravni v celoti zasebno. Zdravstveni delavci so pri zasebnikih večinoma bolje plačani kot v javnih zavodih, odnosi med sodelavci so boljši, delo pa je preglednejše. Zdravstveni sistem lahko le na tak način ustrezno sledi toku časa in tako spremembam v gospodarstvu in družbenem okolju. Irena Škornik Kostanjevec dr. dent. med.
-	zobozdravstveno varstvo odraslih Slavica Tacer, dr. dent. med.
-	zobozdravstveno varstvo odraslih Leonida Vidovič, dr. dent. med.
-	zobozdravstveno varstvo otrok in mladine Lejla Kusanovič, dr. dent. med.
-	zobozdravstveno varstvo otrok in mladine Albina Žižek, dr. dent. med. -zobozdravstveno varstvo otrok in mladine Franci Mrsnik, dr. med. spec. -zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine Mag. Aleksandra Einfalt Šomen, dr. med. -zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine
mi) lestvice stanovanjske površine na enega človeka v primerjavi z ostalimi mestnimi občinami. Bistvenih razlik pri stanovanjskih površinah sicer ni, najbolje pa jo, kar se tiče velikosti stanovanja, odnesejo prebivalci Kopra z 32,34 m2 na osebo. Na drugem mestu so občani Murske sobote in Nove gorice, ki jim je statistika pripisala nekaj čez 30 m2 po osebi. Najbolj pa se očitno stiskajo v Velenju, kjer ima posameznik na voljo le 25,45 m2 stanovanja.
Ptujčani v povprečju najmlajši, Mariborčani najstarejši
Zanimivi so tudi podatki o povprečni starosti prebivalcev v slovenskih mestnih občinah. Tu smo si Ptujčani priborili absolutno prvo mesto; povprečna starost v mestni občini je namreč 36,65 let! Sledijo nam Kranjčani in Velenjčani s povprečno starostjo nekaj mesecev nad 37 let. Najstarejši, v povprečju seveda, so - kdo bi si mislil - naši severni sosedje Mariborčani in Slovenj-gradčani z malenkost manj kot 41 let povprečne starosti.
Statistična slika pa se precej obrne ob pogledu na povpreč-
ne osebne dohodke občanov v posameznih občinah. Tu morajo statistiki oprostiti vsi tisti, ki svoj mesečni dohodek v deset tisočakih lahko preštejejo na prste ene roke, pa seveda tisti, ki jim prsti ene roke ne zadostujejo niti za štetje v sto tisočakih ...
Torej, po podatkih iz avgusta 2003, imajo najbolj polne denarnice Ljubljančani, saj naj bi njihova povprečna plača znašala 310.000 tolarjev bruto oziroma 187.389 neto. Sledijo jim Novo-goričani z 273.666 tolarji bruto (169.623 SIT neto) in Novo-meščani z 263.432 SIT bruto (164.851 SIT neto). In kje smo ostali Ptujčani? Med enajstimi mestnimi občinami smo zasedli (častno?!) deveto mesto s povprečno bruto plačo 224.448 SIT (neto: 144.142 SIT), za nami pa so ostali le še občani Murske Sobote in Slovenj Gradca, ki si mesečno razdelijo povprečno od 212.101 (136.960 neto) do 218.755 SIT (142.198 neto) dohodka. Nič kaj prida na boljšem niso niti Mariborčani, saj njihova povprečna mesečna plača dosega 247.631 SIT bruto (155.657 SIT neto), kar jih uvršča na sedmo mesto. Če se boste že selili s trebuhom za debelejšim kruhom, je najbolje narediti kakšen
kilometer več in oditi v Ljubljano ali na Primorsko.
In kakšne so povprečne plače v naših sosednjih občinah?
Seveda je denar vedno najbolj zanimiva zadeva, in čeprav ga pri statistiki, sploh ko gre za povprečne plače, ne gre jemati (smrtno) zares, bodo za marsikoga verjetno zanimivi podatki o povprečnih plačah pri najbližjih sosedih, prebivalcih občin na območju bivše upravne enote Ptuj. Rezultati so prav presenetljivi in nepričakovani; kažejo namreč, da imajo najvišje povprečne plače (tudi ti podatki so iz lanskega avgusta) prebivalci občine Sv. Ana s 294.282 SIT bruto (186.766 SIT neto), na drugem mestu je občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah, kjer je povprečna plača prebivalcev 259.882 SIT bruto (162.338 SIT neto), sledi pa jim občina Žeta-le s 254.499 SIT bruto (164.014 SIT neto). Daleč najslabše povprečje je izračunano za občino Majšperk, kjer je osebni dohodek pristal na borih 135.871 SIT bruto (94.631 SIT neto).
V diagramu povprečne starosti prebivalcev občin Spodnjega Podravja Ptujčani ohranjajo prvo mesto, med najstarejše pa spadajo občani Kidričevega s povprečjem 42,85 let in Dornave s povprečjem 41,71 let.
Ni kaj, statistika, kot je videti, je res zanimiva reč, sploh če iz nje izvzameš tisto, kar te zanima.
SM
(virpodatkov: sl.wikipedia.org)
Ptuj • Ptujske fasade potrebujejo injekcije
Državni mcšnjicek za občinske stavbe
Upravna enota Ptuj na Ptuju za svojo dejavnost uporablja tri stavbe v lasti mestne občine Ptuj: na Slomškovi 10, Prešernovi 29 in v Raičevi 3. Po zakonu o državni upravi je zgolj uporabnik prostorov, ne pa najemnik. Za njihovo uporabo plačuje stroške tekočega vzdrževanja (elektriko, vodo, čiščenje, ogrevanje, tudi nadomestilo stavbnega zemljišča). Zgornji del Slomškove 10 je v lasti ministrstva za obrambo, del, ki ga uporablja upravna enota, pa je v lasti mestne občine Ptuj.
"Kljub temu, da smo samo uporabniki, smo se pri servisu vladnih služb Republike Slovenije vedno zavzemali za to, da je tudi za ptujske potrebe zagotovil del sredstev, ki so sicer namenjene za investicije oziroma investicijsko vzdrževanje. V osmih letih smo za sanacijo stavbe na Slomškovi tako pridobili 20 milijonov tolarjev, od tega je šlo samo za sanacijo temeljev, ki smo jo opravili leta 1995, devet milijonov Zamenjali smo tudi vsa okna na zahodni strani objekta, popravili streho in namestili nove žlebove. Letos smo vgradili tudi električno ogrevanje žlebov zaradi prep-
rečevanja nastanka ledenih sveč. Vlagali smo tudi v obnovo stavbe na Raičevi 3, kjer smo vgradili nova okna in vrata. Ureditev fasade na Raičevi in Slomškovi ulici smo vladnemu servisu predlagali že pred več leti. Vedeti pa je potrebno, da je potreb v celem slovenskem prostoru veliko. Prve poškodbe fasade smo zaznali že pred štirimi leti, ko smo na stavbo namestili praznično razsvetljavo. Podjetnik, ki je to delo opravil, je tudi alpinist, je pregledal stanje zidakov in okrasne figuralike. Vsako leto smo ročno odstranili dele fasade, ki so bili nevarni. Letos so se
Foto: Črtomir Goznik
Močno je načeta tudi fasada na Slomškovi 10, kjer je sedež upravne enote Ptuj.
poškodbe ponovno pojavile. Ker bi lahko prišlo do neljubih dogodkov, tudi poškodb ljudi, smo pločnik za nekaj časa zavarovali. Skupaj z lastnico objekta, mestno občino, inšpektorjem, gradbenim strokovnjakom, smo posneli stanje in pričeli z zbiranjem ponudb za sanacijo. Ptujski župan je obljubil, da bo z delom sredstev pomagala tudi mestna občina Ptuj. Idealno bi bilo, če bi lahko svoj sorazmerni delež zagotovilo tudi ministrstvo za obrambo. V tej fazi bomo sanirali samo tisto, kar je nujno, zbrati moramo več ponudb. Bojazni o tem, da tudi pri tej sanaciji ne bo sodeloval vladni servis, ni. Po oceni potrebujemo okrog 500 tisoč tolarjev. Če bi uspeli z našo vlogo za sanacijo celotne fasade, pa bi tako in tako bilo najboljše," je povedal načelnik upravne enote Ptuj Metod Grah, ko je pojasnjeval dvotedensko "zaprtje" pločnika na Slomškovi 10.
Zadnja investicija, ki jo je Upravna enota Ptuj izvedla, je bila postavitev rampe za invalide, za kar so porabili dva milijona tolarjev. Upravna enota Ptuj je tako prva državna institucija v mestu, ki je postala prijaznejša tudi v odnosu do invalidov.
Slomškovih 10 je na Ptuju še veliko, le finančnih sredstev ni oziroma so skopo odmerjena.
Ormož • Za telefonijo čez 8,6 milijona DEM
Preverite sezname!
Te dni so v ormoški občini končali sestavljanje seznama upravičencev in ugotovili višino vlaganj krajanov in KS iz sredstev samoprispevka v telefonijo. Za 2377 priključkov smo plačali 8.659.466,07 DEM.
Do vračila vlaganja v telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije so upravi~ene fizi~ne osebe, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve za sebe ali za druge sklepali pogodbe s pravnimi predniki Telekoma Slovenije. V občini Ormož je bila ustanovljena komisija, ki ima nalogo, da na podlagi evidenc iz arhivov krajevnih skupnosti (KS) pripravi seznam upravičencev. Komisijo sestavljajo tajniki KS in
občinski delavci, predseduje pa jim Franci Trstenjak, ki je pove^ dal, da so s svojim delom pri kraju in da so za 2377 naročni kov izpolnili pogoje za dokazo vanje pravice do vračila vlaganja Ker gre za veliko število upravi čencev in je pomembno, da je čim manj napak, Trstenjak pri poroča, naj upravičenci prekon trolirajo, če so njihovi podatki popolni. To je še posebej pripo ročljivo v primeru, ko so skle nitelji pogodb že pokojni. Gre
za obdobje med letoma 1978 do 1992 in v tem času se je marsikaj zgodilo.
Upravičenci na KS tudi lahko izvejo, kolikšno vsoto bodo dobili vrnjeno. Vračilo ne bo pomenilo vračila dejanskega stanja vlaganja, saj upošteva le podatke po sklenjenih pogodbah. Kot splošno obvezno plačilo se ne vračata priključnina in prispevek za SIS. Ne upošteva se tudi fizično delo in drugo, kar so naročniki prispevali, razen če imajo za
Franc Trstenjak, predsednik komisije za sestavo seznama upravičencev, vabi občane, da preverijo, ali so njihovi podatki zajeti v seznamu upravičencev.
to kakšna dokazila. Tega pa ljudje po navadi nimajo, saj to v tistih časih ni bilo običajno. Izračun ni preprost, saj je odvisen od višine prispevkov, priključni-
Zraven ministrstva, Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije se je v reševanje težav vključila tudi Skupnost vrtcev Slovenije, pogovarjali smo se s podpredsednico skupnosti Boženo Bratuž, ki je že 22 let ravnateljica Vrtca Ptuj.
Kakšno je stališče Skupnosti vrtcev Slovenije do tega problema in kak{en je va{ osebni pogled in stališče na ta trend združevanja vrtcev k OŠ?
"Skupnost vrtcev Slovenije že vsa leta nasprotuje priključevanju vrtcev k osnovnim šolam, razen tam, kjer je to neobhodno potrebno. Vrtci so prva stopnja v vertikali vzgoje in izobraževanja in nikakor niso tako nepomembni, da se temu področju ne bi posvetila večja pozornost. Osebno mislim, da ni razlogov, da
bi lenarški vrtec morali reorganizirati. Med vrsticami se da razbrati, da gre za probleme, ki se lahko rešijo drugače in ne na način, da že mesece trpijo zaposleni in menim, da trpijo tudi otroci."
Zakaj nasprotujete priključevanju vrtcev k šolam, ali je vzrok padanje strokovnosti?
"Ne bi rekla, da začne padati strokovnost, gre za drugačno dejavnost. V šolah ni zaposlenih ljudi, ki bi lahko strokovno in pedagoško vodili predšolsko dejavnost. V lenarškem primeru gre za organizacijsko priključitev, za kar ni pravih argumentov Navedbo župana o likvidnostnih težavah je treba razčistiti, saj te nastanejo ob nepravilnem financiranju oziroma ob prekinitvi dialoga med ustanoviteljem in vrtcem. Ob likvidnostnih teža-
vah vrtca mora biti občina prva, ki jih pomaga reševati, vendar ne z ukinitvijo vrtca ali s priključitvijo k šoli. Po tej teoriji bi lahko bili vsi zavodi združeni v državi, kar bi bila najcenejša oblika, vendar to ni tako enostavno."
Kaj boste storili, če bo upravno sodišče razsodilo v prid občine?
"V Skupnosti vrtcev Slovenije smo mnenja, da v kolikor bi v tem sporu bila razsodba v prid občine, bo ministrstvo moralo sprejeti korekturo zakonodaje. V nasprotnem primeru bi bila dejavnost preveč odvisna od samovolje trenutno vladajočega posameznika. Navedba lenarške-ga župana, da je zelo veliko število vrtcev v organiziranosti osnovnih šol, drži, vendar je v teh vrtcih zelo majhno število
Predsednici in mladim vseh 18 naselij občine Kidričevo je prvi čestital predsednik stranke Mladih Slovenije Dominik S. Cer-njak, ki je ob tem poudaril, da se preko evropskih Zelenih enakovredno vključujejo v boj za sedeže v evropskem parlamentu, veliko pa si obetajo tudi od jesenskih državnozborskih volitev, na katere se vneto pripravljajo in pričakujejo 8. ali 9. mesto.
O domnevnih razhajanjih v Stranki mladih Slovenije, o čemer poročajo v medijih, pa je za Štajerski tednik povedal:
"Najprej bi rad povedal, da smo v stranki izoblikovali jasno stališče in vizijo za prihodnost. To je vizija v smeri zelene politike, ki ni ideološka in prioritetno poudarja skrb za mlade, skrb za skupno
oblikovanje prihodnosti, medge-neracijsko sodelovanje, kvalitetno izobraževanje, uspeh, socialno uravnoteženost, rodnost, spoštovanje človekovih pravic, enakost spolov, skrb za okolje in uravnotežen gospodarski razvoj. In vse to z namenom, da bi se povečala kvaliteta življenja.
Za doseganje teh ciljev pričakujem od vseh, še posebej od voljenih in imenovanih, stoodstotno angažiranost za delo. Pri tem so seveda dobrodošle vse pobude in tudi kritike za izboljšanje dela, še posebej če so dobronamerne. Moram pa povedati, da nasprotujem nekonstruktivnemu sejanju razdora, še posebej širjenju neresnic. Dejstvo je namreč, da moramo v stranki spoštovati vsa pravila in dogovore ter delati vsi
ne in drugih dejavnikov. Tisti, ki so plačali priključke do leta 1980, bodo dobili vplačano vrnjeno v celoti, tisti, ki so pogodbe sklepali kasneje, pa nekoliko
manj.
Največja akcija priklopa telefonov je potekala v občini v letih 1989—1992. Največ priklopov, 455, je bilo narejeno v KS Ormož in za njih je bilo vplačano 1.807.509,81 DEM. Najvišji znesek za telefon je bil plačan v KS Sv. Tomaž in znaša 5300 DEM, v KS Ormož pa 3900 DEM.
"Komisija se sedaj ukvarja z izdelavo zahtevka. Veliko je problemov in neodgovorjenih vprašanj, saj so dosedanja navodila precej pomanjkljiva." Trstenjak je še opozoril, da bodo morali občani, ki so sklepali pogodbe direktno s pravnimi predniki Telekoma Slovenije predvsem v letih 1980-1985 sami vlagati zahtevke. Teh občanov je po njegovi oceni kar precej, so pa jim na krajevnih skupnostih pripravljeni nuditi ustrezno pomoč. viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Pogovor s podpredsednico Skupnosti vrtcev
Vrtci k šolam, da ali ne?
že več mesecev pišemo o reorganizaciji lenarških vrtcev, katerih enote želi lenarški župan priključiti k osnovnim šolam. Zgodba čaka na razplet na sodišču, zaposleni pa ne prejemajo redno plač, saj sredstva za delovanje vrtca zagotavlja Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport z izvršbami iz občinskega proračuna.
otrok, le 20 odstotkov vseh otrok vključenih v vrtcih. Za kvaliteto dela je potrebno pri večjem številu oddelkov vrtca priključenega k osnovni šoli zagotoviti pedagoško strokovno vodenje."
Ce sodišče razsodi v korist občine Lenart, se boste lotili spreminjanja zakonodaje. Zakaj ministrstvo tega ni poskušalo urediti prej?
"Ko smo pred temi problemi opozarjali ministrstvo, da uredijo zakonodajo tako, da je ne more vsak po svoje brati, je minister zmeraj zagovarjal stališče, da računa, da prevzemajo najodgovornejše funkcije v občini ljudje, ki dovolj široko razumevajo problematiko in ne ukrepajo samovoljno. Iz lenarškega problema kar seva nek osebni spor. V nobenem poročilu ni govora o slabem delu vrtca ali o
neizpolnjevanju zadanega programa."
Ali je financiranje vrtcev v Sloveniji dobro urejeno ali bi bilo potrebno kaj spremeniti? Vedno glasneje se sliši, da naj bi ga uredili tako, kot je to urejeno za OŠ.
"To si v vrtcih že leta in leta želimo prav zaradi teh težav. Vrsto let smo si prav v Skupnosti vrtcev Slovenije prizadevali za to, da bi sprejeli metodologijo, ki bi določala tiste elemente, ki jih vrtec mora vračunati v ceno. Do 1. januarja letos smo imeli cene, ki so se tudi do 150 odstotkov razlikovale ob enakih programih. To pomeni, da v financiranju zagotovo ni bilo nobenega reda in da so občine zelo različno financirale vrtce. S 1. januarjem je stopila v veljavo metodologija, po kateri naj bi se izračunavale cene. Tam, kjer so velika zaostajanja, pa morajo vrtci in lokalne skupnosti cene uskladiti v roku treh let. Zaradi same metodologije se sama cena ne sme dvigniti več kot za 10 odstotkov, seveda se k temu sme prišteti proračunsko dovoljena rast cen."
Aktivno ste sodelovali pri pripravi tega pravilnika. Kako doseči, da bodo ali da že spoštujejo ta predpis?
"Zakonodaja je vseeno toliko ohlapna, da si jo lahko vsak po svoje razlaga. Prepričana sem, da je vložek v predšolskega otroka še kako potreben in zlata vreden, ker se ta čez leta zagotovo povrne. Vrtec je poleg družine izredno pomemben dejavnik, saj vse raziskave kažejo, da otroci, ki obiskujejo vrtec, absolutno boljše uspevajo v izredno hitrem tempu izobraževanja in tudi kasneje v življenju."
Ali je vrtec res tako velik strošek občinskega proračuna?
"Ja, je. Ampak je treba ob tem povedati, da je to edina dejavnost, ki se 100-odstotno financira iz občinskega proračuna, vendar se ta ista sredstva v višini 80 odstotkov vrnejo družini v obliki socialnih pomoči — subvencija cene programa. Celotna proračunska postavka za predšolsko dejavnost vsebuje tudi tista sredstva, ki jih občina daje družini, ko ji subvencionira ceno za vrtec. Pomeni, da je le 20 odstotkov tistih proračunskih sredstev, ki se res izključno namenjajo vrtcu. Če bi bili vrtci financirani tako kot šole, bi bili v občinskem proračunu zanemarljiva postavka."
Zmago Šalamun
Kidričevo • Ustanovili lokalni odbor stranke SMS
SMS nasprotuje sejanju razdora
Na ustanovnem zboru lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije občine Kidričevo, ki je potekal v dvorani v Apačah, je v petek, 5. marca, okoli 40 udeležencev po konstituranju odbora za predsednico soglasno izvolilo glavno pobudnico, magistro Slivestro Klemenčič.
Foto: M. Ozmec
Za predsednico lokalnega odbora stranke SMS so soglasno izvolili mag. Silvestro Klemenčič (levo); ob njej predsednik stranke Dominik S. Černjak
po vrsti, tudi visoki funkcionarji, še posebej poslanci. Za njihov položaj smo in bomo delali v stran-
ki vsi. Kdor pa vsebini, nalogam in vizijam stranke ne zmore ali celo noče slediti, pa naj to javno
pove in naj ne ovira trdnega jedra stranke pri napredovanju. Nikakor si ne želimo ponoviti napake nekdanjih Zelenih, ki so zaradi notranjih ideoloških delitev razpadli."
In kaj pričakujete od volitev?
"Tisti, ki bodo na evropskih volitvah volili za SMS - Stranko mladih Slovenije - morajo vedeti, da bodo s tem volili evropske Zelene. Sicer pa imamo vse možnosti, da bi naša stranka in poslanec ali poslanka prišla v evropski parlament, kjer se bomo skupaj borili za interese Slovenije ter interese stranke znotraj poslanske skupine Zelenih. Kar se tiče nacionalnih volitev, tudi nanje se v stranki z vso resnostjo pripravljamo. V skladu z novo dimenzijo delovanja zelenih strank smo pripravljeni prevzeti del soodgovornosti za oblikovanje skupne slovenske prihodnosti. Glede na dober rezultat verjamem, da smo na tem dobro delali. Vsekakor pa je naš cilj, da bi lahko z mladimi eksperti v naslednjem mandatu vstopili v vlado in se tam direktno borili tako v slovenskem kot v evropskem prostoru. Po moji oceni smo za to sicer še vsi skupaj premalo pripravljeni, kajti namesto
da bi se slovenski politiki ukvarjali s tem, kako bomo preživeli in čimbolje izkoristili članstvo v Evropski uniji, se pač ukvarjamo s številnimi drugimi, na videz obrobnimi temami. In vse to se mi zdi zelo neprimerno ter žal tudi zavajujoče."
V Kidričevem ste poudarili, da je pri razvoju lokalne politike ključno sodelovanje mladih. Kako si to predstavljate konkretno?
"Zame je zelo pomembno, da pri oblikovanju lokalne politike sodelujejo vsi občani z nekega območja, še posebej pa mladi. Ne moremo si zakrivati oči, da mladi odhajajo s podeželja in iz vasi v mesto, saj ne vidijo nikakršne dobre prihodnosti, nikakršne pozitivne vizije nimajo. Če hočemo, da bodo ostajali na domačijah, moramo zagotoviti njihovo sodelovanje pri krojenju lokalne politike. Sicer pa glede na to, da je naša stranka še mlada, sem zelo vesel, da se lepo razvija. Okoli 60 lokalnim odborom stranke SMS se je priključil še lokalni odbor v Kidričevem, kjer sem bil še posebej vesel mladih zagretih obrazov, ki so izrazili vso pripravljenost za delo v stranki in z mladimi."
M. Ozmec
Foto vki
HrvaŠka • (Poli) GSO-manija
Vodstvo Pipa ravnalo na svojo roko
"Pravila igre so v okviru našega koncerna točno definirana. Seveda je logično, da so tržni pogoji v posameznih državah različni, zato je določena mera fleksibilnosti in samostojnosti vodstva hčerinskega podjetja nujna, vendar pa to ne velja za morebitne spremembe dobaviteljev oz. proizvajalcev.
Kakršnokoli vgradno substanco v Poli salamo je možno spremeniti samo s pisnim soglasjem predsednika uprave koncerna. O tem bi moral direktor Krešimir Lovrencic torej obvestiti matično podjetje, pa tega ni storil," pravi direktor skupine PP in predsednik uprave dr. Roman Glaser.
Dejstvo je torej, da je hrvaško vodstvo hčerinskega podjetja z Lovrenčičem na čelu pri izbiri dobavitelja, ki je podjetju Pipo Čakovec izročil sporni sojin izo-lat s preveliko vsebnostjo gensko spremenjenih organizmov (GSO), ravnalo povsem na svojo roko in brez vednosti uprave ptujske Perutnine, kar sicer po veljavnih pravilih notranjega poslovanja Skupine PP ni dovoljeno. Tako bo za nastalo škodo odgovarjal Lovrenčič, ta pa že zdaj ni majhna. Po prvi oceni naj bi znašala dobrega pol milijona evrov, na daljši rok pa zna biti cifra še višja. Sporni sojin izolat so sicer v čakovskem Pipu zamenjali že pred tedni, takoj po objavi suma o GSO, salame Poli pa so s prodajnih polic umaknili po potrditvi o dejansko previsoki vsebnosti GSO. "Žal je bil do takrat neustrezni sojin izolat ho-landskega proizvajalca že v celoti uporabljen, dobrih 5 ton izdelkov je bilo že prodanih, razliko, gre za slabih petnajst ton, pa smo umaknili iz prodaje."
"Menim, da ni odločala cena!"
Ugibanj, zakaj so se v čakov-skem Pipu odločili za drugega dobavitelja in s tem posredno za drugega proizvajalca sojinega izolata, je precej, po mnenju Glaserja pa na to gesto ni vplivala bistveno nižja cena: "Tudi PP kupuje sojin izolat od različnih dobaviteljev, vendar mora biti ta izolat istega izvora. V poslovnem svetu navezanost na enega dobavitelja ni dobra, še manj pa
Dr. Roman Glaser.
GSO so danes pomemben del kmetijske tehnologije. Nastali so kot proizvod znanstvenikov, ki so avtohtonim rastlinam, da bi povečali njihovo odpornost ter proizvodne sposobnosti, spremenili genome. Take rastline imajo številne prednosti: manjša uporaba pesticidov, povečanje pridelkov, odporne so na insekte in viruse, po drugi strani pa njihova pridelava sproža etična in okoljevar-stvena vprašanja zaradi morebitne alergenosti, toksičnost in odpornosti na antibiotike. V komercialne namene so gensko spremenjene rastline prvič začeli gojiti leta 1994, med najbolj znanimi pa je gensko spremenjen paradižnik Flavr5avr.
pametna odločitev. Zakaj so se v Pipu odločili za nakup nepreverjene oziroma ne dovolj preverjene surovine, ne vem. Mislim pa, da so se zavedali, da je bil ho-landski sojin izolat le delno pokrit s certifikati. Imel je namreč le generalni certifikat, ki je zagotavljal generalno čistost izolata, ne pa tudi individualnega, ki bi dokazoval, da je prav vsaka pošiljka izolata neoporečna glede vsebnosti GSO. Šele to pomeni pravo kontrolo!" Res pa je, da je bil kupljeni holandski sojin izolat nekoliko cenejši od sicer preverjenega belgijskega, ki ga uporabljajo v PP: "Menim, da pri nakupu spornega izolata cena ni igrala bistvene vloge! Razlika v
Ptuj • Petovia avto z novimi načrti
Novi programi, novi trgi
V lanskem letu so v Petovia avtu, d.d., Ptuj, dobro poslovali. Prihodki so presegli tri milijarde tolarjev, dobička pa bo zaradi vlaganj nekoliko manj, kot so načrtovali.
Trenutno zaposlujejo 111 delavcev, število bodo še povečevali, zlasti v Mariboru, kjer računajo, da bodo obseg poslovanja, predvsem računajo na kupce iz Avstrije, v naslednjih letih še povečali.
Lani so odprli enoti v Ljutomeru in Pivki. Vztrajajo še v Ormožu, medtem ko so se iz Murske Sobote umaknili. S prodajnimi in servisnimi programi za osebna in tovorna vozila pa so prisotni tudi na trgih bivše Jugoslavije, v Beogradu in Novem Sadu ter v Bosni in Hercegovini.
Investicija v bivšo Jeklotehni-no avtohišo v Mariboru, kjer so uredili prodajo rabljenih vozil, trgovino z nadomestnimi deli za tovorni program in tudi servis za tovorna vozila, je stala 350 milijonov tolarjev. Ponudbo na tej lokaciji bodo dopolnili še s tehni-
čnimi pregledi za osebna vozila, hitrim servisom za tovorna vozila in kontrolo tahografov. V roku enega meseca bodo v Mariboru odprli še Citroenov servis, je povedal direktor Vili Cerovic, univ. dipl. ekon. Med lanskimi investicijami velja omeniti še posodobitev kleparske delavnice in vlaganja v opremo za tehnične preglede na Ptuju, da bi zadostili novim predpisom države o izvajanju tehničnih pregledov. V letu 2002 so poslovanje uredili skladno s certifikatom 9001-2000, da bi zadostili zahtevam po kakovostnem delu v vseh delih podjetja. V letošnji pomladi jih čaka drugo preverjanje.
Lani so pridobili tudi nekaj novih programov in zastopstev ter servisov za SV Slovenijo. Začeli so tudi s trženjem lahke gradbene
mehanizacije, ohranjajo pa eks-kluzivo v prodaji Renaultovih vozil, kjer so v SV Sloveniji ohranili 24-odstotni tržni delež.
Vstop v EU pričakujejo pripravljeni. ^"V naši dejavnosti je tako, če si dober, ti dela na manjka, tudi cene naših uslug so konkurenčne, zato se z vstopom na novi trg ponujajo nove možnosti, ki jih želimo tudi v največji meri izkoristiti. Tudi zato iz leta v leto vlagamo več v izobraževanje, v izobraževalne programe so vključeni vsi zaposleni, in investicije, ker želimo našim kupcem ponuditi kar najboljše storitve. Nadaljevali bomo z investicijami v Mariboru in na Ptuju, kjer bomo posodobili trgovino za tovorni program. Z letošnjim letom smo pričeli prodajati tudi kolesa."
MG
V svetu delež gensko spremenjenih rastlin narašča. Največ površin z gensko spremenjenimi rastlinami so imeli leta 2000 v ZDA, Argentini, Kanadi, na Kitajskem in v Avstraliji. Več kot polovico vseh gensko spremenjenih rastlin predstavlja gensko spremenjena soja, manj kot četrtino gensko spremenjena koruza, sledijo pa jima bombaž in s približno šestodstotnim deležem oljna repica. Samo v ZDA se je delež gensko spremenjene soje v celotni soji od leta 1997 do 2002 zvišal z 1,9 na 74 odstotkov. Nekatere države ZDA pa imajo delež gensko spremenjene soje v celotni soji celo več kot 90-odstoten.
ceni med obema izolatoma je bila minimalna, do 5-odstotna. Morda so hoteli le kontrolirati primarnega dobavitelja glede cene in ugotoviti, ali jim morda ne postavlja previsokih cen, kar je v poslu normalen pojav Seveda pa to nikakor ne opravičuje napake, za katero v tem primeru odgovarja človeški faktor!"
Zanimive slučajnosti?
V čakovski Mini poli salami je bilo po rezultatih bernskega laboratorija v enem odstotku vsebovanega holandskega sojinega izolata potrjenih 39 odstotkov GSO. Evropska in slovenska za-
konodaja dopušča vsebnost GSO do 0,9, Hrvaška pa na tem področju še nima urejene zakonodajne regulative.
V osiješkem laboratoriju, kjer so opravili prve analize izdelkov na vsebnost GSO, je bilo "sumljivih" kar 14 vzorcev, po dodatnem preverjanju se je dokazano prevelika vsebnost GSO izkazala le pri perutninini Mini poli salami, dva odvzeta vzorca pa sta po izjavah hrvaškega ministra za zdravje Andrije Hebranga še vedno sumljiva - rezultatov še ni. Zanimivo, da je bil javno doslej izpostavljen in linčan le primer Poli, čeprav, upoštevajoč veljavno hrvaško zakonodajo, so kršitelji vsi tisti proizvajalci, ki v hrani sploh uporabljajo GSO, ne glede na odstotek vsebnosti teh organizmov. Potemtakem so torej vsi ostali prehrambeni izdelki popolnoma brez vsakega (še najmanjšega promila) gensko spremenjenega organizma?!
Zanimiva je še ena "slučajnost": v Hrvaški vse do letos niso nikoli opravili kontrole oz. analize izdelkov na vsebnost GSO. Prvič se je to zgodilo prav po nakupu in uporabi spornega holandskega sojinega izolata v podjetju Pipo Čakovec ...
Strah ima velike oči ...
Čeprav doslej o nevarnosti in škodljivem vplivu gensko spremenjenih organizmov na človeka ni bilo nobenega dokaza, je strah potrošnikov pred tovrstno hrano prav neverjeten. Še posebej v primerjavi z večino ostalih prehrambenih artiklov, ki, prav "luštkano" prežeti z raznimi pesticidi, herbicidi, fungicidi ...,_dnevno polnijo želodce. Da o raznih vrstah krompirja in zgodnjih, okroglih, lepo rdečih in izjemno velikih paradižnikih, pa še o kakšnih vrstah raznovrstnega (južnega) sadja in zelenjave niti ne govorimo posebej. Pa menda kdo ne misli, da je vse našteto zdrav proizvod ekokmeto-vanja?!
"Ker smo in želimo biti kvaliteten proizvajalec hrane, bomo, normalno, delali v prid zaščite potrošnika ter v smeri njegovih želja in pričakovanj. Takšna je
tudi poslovna strategija našega podjetja. In če naši potrošniki želijo 'čiste' proizvode, bomo temu sledili. Zato tudi kontroliramo poreklo, izvor soje in koruze. Sojo uvažamo iz Južne Amerike, ker je tam še gensko nespremenjena že v primarni proizvodnji, enako velja tudi za koruzo, ki jo dobavljamo le še iz nekaterih predelov Južne Amerike in Evrope, iz Severne Amerike pa smo jo prenehali uvažati takoj, ko nam niso mogli več zagotavljati čistosti in so to tudi gladko povedali."
Američani z GSO namreč niti približno niso tako "obremenjeni" kot Evropejci.
Bo prihodnost brez GSO sploh možna?
Danes je že več kot 50 odstotkov svetovne proizvodnje koruze in soje gensko spremenjene. Omejena stopnja vsebnosti GSO v živilih (0,9 odstotka), ki jo je postavila Evropa, tako očitno nima prav dolge prihodnosti. Eden od manjših, a tehtnih pokazateljev sesipanja "vladavine strahu pred GSO" je tudi odločitev nemške kmetijske ministrice, sicer zaprisežene zagovornice eko kmetijstva, da se v nekaterih predelih Nemčije že lahko seje gensko spremenjena koruza in soja. Vrata pa je odprla tudi Španija.
"Definitivno bo v prihodnosti zelo, zelo težko ali sploh nemogoče zadržati tako nizko stopnjo vsebnosti GSO v prehrani. Ključen je namreč izvor soje, te pa je v čisti obliki vedno manj. Enako velja za koruzo. Poleg tega se v Evropi že dovoljuje setev posameznih gensko spremenjenih sevov obeh. Pravzaprav gre bolj za vprašanje časa, morda za obdobje treh, morda desetih let, ko se bo stopnja dovoljene vsebnosti GSO enostavno morala dvigniti."
PS.: Po zadnjih rezultatih analize izdelkov na vsebnost GSO, ki jih je v začetku tedna sporočil nacionalni laboratorij na ljubljanski biološki fakulteti, so slovenske Poli salame neoporečne.
SM
"Vsi proizvajalci klobas uporabljamo sojin izolat kot proteinski dodatek. Vsebuje 90 odstotkov proteinov in mnogo ljudi te proteine uživa kot hrano v sojinem mleku, kolačih ... V izdelkih se uporablja povprečno 1,3 odstotka tega izolata, oziroma en gram na kilogram zaradi boljše vezave mesnega testa. Sojin izolat bi lahko zamenjali z mlečnim kazinatom, vendar smo se praktično vsi proizvajalci temu kazinatu odrekli zaradi pojava BSE, saj je sledljivost morebitne prisotnosti BSE veliko težja. BSE pa je za človeka tudi bistveno bolj nevaren kot GSO!" pravi dr. Roman Glaser.
Na borzi
Potem ko so pred dvema tednoma nekatera najpomembnejša slovenska podjetja objavila poslovne rezultate za leto 2003, se je v preteklem tednu pričakoval odziv vlagateljev. Pa so bili dokaj zadržani, saj je izmed podjetij z pozitivnimi rezultati le delnica Mercatorja (MELR) zabeležila vidnejši porast. Ta je znašal 2,97 odstotka ob visokem prometu 443 milijard SIT. Delnice bodo verjetno dosegale večjo rast v prihodnjih mesecih, ko se bodo nadzorni sveti omenjenih družb odločali o razporejanju dobička.
Indeks SBI20 je v preteklem tednu nekoliko zrasel, do četrtka za odstotek. Najve~ trgovanja je bilo z že omenjenim Mercatorjem, ki je v petek tudi dosegel najvišjo vrednost v zgodovini delnice, 36.375 SIT. Vrednost predstavlja od najnižjega tečaja delnice pred skoraj osmimi leti (3.220 SIT) več kot 11-kratno zvišanje. V redni kotaciji je do četrtka največji, skoraj 7 odstotni porast zabeležila delnica Salusa (SALR), kar je v skladu z objavo 21,4-odstotna donosnost kapitala podjetja. Donosni sta bili tudi delnici Radenske (RARG) in Kompasa MTS (MTSG), prva 4,89 in druga 3,50 odstotka. Ostalim pomembnejšim delnicam se tečaji niso bistveno spremenili. Nadaljuje se padanje vrednosti Term 3000 (ZMTG), katerih delnice bodo verjetno kmalu umaknjene iz redne kotacije, saj bo njihov novi, več kot 95-odstotni lastnik Sava Kranj (SAVA) podjetje preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo. Terme 3000 so tako zabeležile padec za 10 odstotkov, dobre 3 odstotke pa se je, po polletni hitri rasti, zmanjšala vrednost delnic Etola (ETOG). Delnice Žita (ZTOG) so padle za dva odstotka, pri ostalih dveh živilskih podjetjih, Drogi (DRPG) in Kolinski (KOLR), pa se tečaj ni bistveno spremenil. Delnica Droge je z 0,61-odstotnim porastom tako prekinila negativni trend iz preteklih tednov, medtem ko je Kolinska zrasla za 0,82 odstotka. Glasne govorice o napovedanem združevanju slovenske živilske industrije so v teh dneh potihnile, kar se odraža tudi na tečajih obeh glavnih akterjev.
Z dokapitalizacijo in preimenovanjem družbe Elgor, d.o.o., sta družbenika Gorenje, d.d., (GRVG), in članica Skupine Is-trabenz (ITBG), Istrabenz Energetski Sistemi, d.o.o., postala lastnika polovičnih kapitalskih deležev družbe Istrabenz - Gorenje, d.o.o. Osnovni kapital nove gospodarske družbe znaša 300 milijonov tolarjev. Novoustanovljeno podjetje bo trgovalo z električno energijo, predvidoma z do štiri tisoč gigavatnimi urami elektrike na leto. Nastopati želijo predvsem na trgih Nemčije, Avstrije, Slovenije, Češke, Slovaške, Hrvaške in BiH. mag. Roman Jeras, MBA Ilirika, BPH, d.d.
Roman.jeras ^ilirika.si
Sp. Podravje • O sklepanju zakonskih zvez
Ena uradna in več neuradnih dvoran
Sklepanje zakonskih zvez na Ptujskem poteka po novem v eni uradni in večih neuradnih poročnih dvoranah, pri čemer pa so poroke v obeh primerih veljavne. Novosti je prinesel pravilnik o sklepanju zakonske zveze, ki je pričel veljati 22. julija lani.
Preden so ga pričeli v upravnih enotah uresničevati, se je minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimov-ski sestal z načelniki. Sprejeli so načelni dogovor, da ima upravna enota samo en uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez, izjema sta lahko le Maribor in Ljubljana, kjer sta praviloma dovoljena dva uradna prostora. Kot je povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah, je za ptujsko območje uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez poročna dvorana na Ptuju, ker pa ta nima urejenega dostopa za invalidne osebe, bodo skušali z vlogo pridobiti tudi drugi uradni prostor, in sicer na sedežu UE na Slomškovi 10, kjer je od lani urejen dostop za invalide, vendar je malo verjetno, da bodo zanj dobili dovoljenje, ker mora imeti uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez najmanj 40 m2 površine.
Eno matično območje - ena poročna knjiga
Za vsako poročno dvorano je upravna enota morala doslej voditi posebno poročno matično knjigo. Lani pa je pričel veljati
tudi zakon o matičnem registru, ki je ukinil matična območja. Upravna enota Ptuj je postala eno matično območje, ki tudi vodi samo eno poročno matično knjigo, s sedežem na Ptuju. Za sklepanje zakonskih zvez na območju upravne enote Ptuj je načelnik mag. Metod Grah pooblastil 12 oseb. Javno in slovesno sklepanje zakonske zveze poteka v uradnih prostorih, ki so določeni za sklepanje zakonskih zvez.
Kljub temu da bo upravna enota Ptuj imela oziroma ima en sam uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez, pri sklepanju zakonskih zvez zunaj Ptuja ne bo bistvenih sprememb, poudarja mag. Metod Grah. Še naprej se bodo ljudje lahko odločali za poroke na Borlu, v Zavrču, Vidmu, Majšperku, na ptujskem gradu, v Markovcih. Sklepanje zakonske zveze zunaj uradnih prostorov se od sklepanja zakonske zveze v uradnih prostorih razlikuje po stroških in datumu prijave. Ob poroki v uradnem prostoru zakonca nosita samo stroške uradne takse v višini 7650 tolarjev. Če pa je sklenjena zunaj uradnih prostorov (tudi na ptujskem
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Metod Grah: "Dovolimo vsako sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, če le prostor ustreza pogojem ..."
V l^tu 2003 je bilo na Ptujskem 162 porok ali 15 manj k^^ v letu 2002. V poročni dvorani na Ptuju jih je bilo 122, v Vidmu 8, v Majšperku 4, v Zavrču 2, na Borlu 13, na ptujskem gradu 12 in v Markovcih 1.
gradu na primer), znašajo povprečni stroški 21 tisoč tolarjev pri upravni enoti, stranka pa se mora sama dogovoriti z lastnikom prostora, kjer naj bi potekala sklenitev zakonske zveze, pridobiti si mora soglasje za poroko oziroma odločbo o sklenit-
vi zakonske zveze zunaj uradnih prostorov in tudi plačati stroške za najem prostora.
Niso pa samo visoki stroški tisti, ki na nek način "otežujejo" poroko zunaj uradnih prostorov, k temu je potrebno dodati še nekaj dodatne birokracije. Vsakdo,
Ljutomer • 10. redna seja občinskega sveta
Letošnji proračun sprejet
Na prvi redni letošnji seji občinskega sveta občine Ljutomer, konec januarja, so v prvi obravnavi sprejeli odlok o proračunu za leto 2004, ki je tako v prihodkovnem kot tudi odhodkovnem delu prvič v zgodovini prleške prestolnice presegal dve milijardi tolarjev.
Prihodki so bili takrat ovrednoteni na dve milijardi in šest milijonov, odhodki pa na dve milijardi 174 milijonov tolarjev. Na tokratni, deseti redni seji, so odlok o proračunu obravnavali drugič, tako odhodki kot tudi prihodki pa so se znižali. Občina Ljutomer je namreč konec februarja od ministrstva za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije prejela terminski plan sofinanciranja izgradnje objektov infrastrukture na področju varstva okolja za obdobje 2004-2006, v katerega je zajeta tudi skupna čistilna naprava Ljutomer. "V tem termin-skem planu je navedeno, da bo za sofinanciranje skupne čistilne naprave Ljutomer v proračunu
Republike Slovenije v letu 2004 zagotovljeno 70 milijonov tolarjev, v letu 2005 pa 136.253.296 tolarjev. Zaradi navedene spremembe pri zagotavljanju sredstev v letu 2004 s strani Republike Slovenije je bilo potrebno od prvotnih 103 milijonov tolarjev prihodek zmanjšati na 70 milijonov, prav tako pa za 33 milijonov tolarjev zmanjšati tudi odhodek proračuna za letošnje leto," je v svojem amandmaju, ki so ga občinski svetniki podprli, zapisal ljutomerski župan Jožef Špindler.
Amandma, ki ga je predlagal župan, je bil tudi edini, ki ga je občinski svet potrdil, številni amandmaji s strani opozicijskih svetnikov pa so bili razumljivo za-
vrnjeni. Tako med drugim niso sprejeli, da bi se namenila sredstva za obnovo dotrajane zgradbe osnovne šole Stročja vas, ki so ji koalicijski svetniki v predvolilnem obdobju celo obljubljali novo prostore, prav tako ni bil sprejet amandma za vzdrževanje gasilskih orodišč, opozicija pa je še želela, da se obnovijo nekatere lokalne ceste ter ljutomersko mestno jedro. Koalicija, ki je odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 2004 že nekaj dni pred sejo na svojem usklajevanju dokončno potrdila, je amandmaje opozicije le bežno poslušala ter jih gladko zavrnila. Prihodki v proračunu za letošnje leto tako znašajo milijardo 949 milijonov, odhod-
ki pa dve milijardi 113 milijonov tolarjev. Največ denarja, okrog 734 milijonov tolarjev, je razumljivo namenjeno za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. Za skupno čistilno napravo, ki se bo v Ljutomeru gradila s pomočjo ministrstva za okolje, prostor in energijo, občin Ljutomer in Križevci pri Ljutomeru ter petih gospodarskih družb, bo v letu 2004 namenjeno 267,5 milijona tolarjev, za dokončno pokritje stroškov rekonstrukcije osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru 193 milijonov, za ureditev kanalizacijskega omrežja pa bodo odšteli 82 milijonov tolarjev.
Miha Šoštarič
ki želi zakonsko zvezo skleniti zuanj uradnega prostora, mora to sporočiti najmanj 60 dni pred sklenitvijo, za uradni prostor pa 14 dni prej. Čeprav naj bi za slovesno sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov imela bodoča zakonca pomembne razloge, med temi so taki, ki onemogočajo prisotnost bodočih zakoncev v uradnih prostorih, se tega, kot pravi načelnik upravne enote Ptuj mag. Metod Grah, ne držijo tako strogo. "Dovolimo vsako sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, če le prostor ustreza pogojem. Praviloma pa nikoli ne dovolimo sklenitve zakonske zveze v gostilnah ali hotelih. Doslej smo takšno izjemo naredili le enkrat."
Tudi pri sklepanju zakonskih zvez se zadeve vse bolj centralizirajo, ker kot pravijo v državi, je s tem dosežen lažji nadzor, ker se centralno vodijo tudi matične knjige, drugi razlog pa je v zniževanju stroškov. Če je en uradni prostor, so stroški manjši, kot če bi bilo teh prostorov več. Upravna enota iz materialnih stroškov zagotavlja sredstva za izpolnjevanje z zakonom in s pravilnikom o sklepanju zakonske zveze
določenih standardov urejenosti uradnih prostorov za sklepanje zakonske zveze. Poleg tega, da mora imeti najmanj 40 m2 površine, mora biti opremljen z mizo, podstavkom za prstane in okrasnim cvetličnim aranžmajem. Imeti mora tudi primerno število stolov za svate, v njem morajo biti skladno s predpisi nameščeni državni simboli. Ob prostoru za sklepanje zakonske zveze morajo biti zagotovljeni tudi toaletni prostori in prostor za pripravo na sklenitev zakonske zveze.
Ker pa pri porokah bodoči zakonci ponavadi ne varčujejo, se ni bati, da porok zunaj Ptuja v bodoče več ne bi bilo, kljub poskusom države, da bi državljane "centralizirala" tudi pri tej pomembni življenjski odločitvi. V kratkem jim bo omejila tudi dostop do krajevnih uradov. Na Ptujskem jih je ob Murski Soboti največ v državi, 15. V obeh primerih so ob občanih nejevoljni tudi župani, ki si pri ljudeh želijo ustvariti kar najboljšo podobo, tudi s približevanjem storitev države.
MG
Ptuj • Viktorinov večer
Po Jezusovih sledovih
V petek, 12. marca, ob 19. uri bo v refektoriju minorit-skega samostana na Ptuju Viktorinov večer. Predstavljen bo dokumentarni film "Po Jezusovih sledovih", ki je bil posnet leta 1992.
Na Viktorinovem večeru bosta sodelovala scenarist, režiser in novinar Franček Jauk iz Maribora in Tinček Ivanuša, ki je poskrbel za kamero in montažo filma. Strokovna zasnova filma je delo akademika dr. Jožeta Krašovca, izvršna producenta filma sta bila Milena Munda in Mirko Krašovec.
Film prikazuje pot Jezusovega življenja skozi vsa pomembna obeležja svete dežele. Spozali bomo Betlehem - kraj Jezusovega rojstva, Nazaret, Oljsko goro in kraj Jezusovega prijetja, Cerkev na pastirskih poljanah, Goro blagrov, Vio Doloroso in Križev pot, Božji grob, Židovsko Masado, Kumran -kraj, kjer so našli najstarejše zapise iz časa Jezusovega življenja, Zid žalovanja - kjer Judje žalujejo za izgubo templja in drugo.
Film je nastajal na skupnem romanju novomašnikov, duhovnikov in drugih. Spoznali bomo Jeruzalem, mesto v katerem se prepletajo poti Judov in Arabcev in seveda turistov in romarjev iz celega sveta.
V uvodnem delu Viktorinovega večera bo nastopila priznana violinistka Daša Savič, dijakinja Srednje glasbene šole v Mariboru iz razreda prof. Franja Peternela.
Smo v času posta, ko spoznavamo Jezusovo pot odrešenja preko življenja, križanja in vstajenja. Lepo povabljeni na Vikto-rinov večer, ki bo priložnost od blizu spoznati kraje, kjer so se odvijali dogodki Jezusovega življenja, ki nas povezujejo skozi 2000-letno zgodovino odrešenja.
Peter Pribožič
Zupani Mestne občine Ptuj med svetovnima vojnama
Od Orniga do Remca
Kotgerent MO je dr. Senear skrbel za afirmacijo slovenstva v mestu, in to v času, ko so si ptujski Nemci z grasko Sudmark prizadevali doseči priključitev ptujskega okraja k nemški Avstriji. Iz zapisnikov občinskih sej razberemo, da so tekli ostri protesti slovenskih sosvetnikov na Deželno vlado zaradi protidržavnega rovarjenja avstrijskih časopisov in dejavnosti ptujskih Nemcev. Njihov sosvetnik Janez (Johann) Steudte je
očitke zavračal in rovarjenja obdolžil "nepoklicane osebe", vlada pa je opozorila sprejela le na znanje.
Celo januarja 1921. leta je dr. Senčar v imenu mestnega sosveta protestiral pri Deželni vladi proti "avstrijskem nemškonacionalnem rovarjenju", ki je izhajal iz graške Sudmarke. Ta naj bi za Ptuj in okolico zahtevala plebiscit, ker je "večina življa" na tem območju "nemškega mišljenja in hrepeni po združitvi z
avstrijsko republiko".
Iz narodnih in političnih razlogov sije gerent dr. Senčar prizadeval uveljaviti slovensko glasbeno šolo. Nemško glasbeno društvo je sicer soglašalo z združitvijo svoje glasbene šole s slovensko, vendar pod pogojem, da bodo učenci razvrščeni po narodnosti in bo nov zavod vodil dotedanji ravnatelj nemške glasbene šole Karl Ettler. In ko so avgusta 1920. leta na občnem zboru zavrni-
li slovenske člane, je nastali splošni nered prekinil dr. Senčar. - Leta 1921 je Poverjeništvo za notranje zadeve Musikverein razpustilo; v mestni občini pa so se zaostrila narodnostna nasprotja.
Gerentstvo dr. Senčarja so spremljale ekonomske posledice prve svetovne vojne in z njimi socialna gibanja in revolucionarni nemiri. Ob 1. maju 1920je vladni komisar prepovedal zbiranje prebivalstva v mestu, vojska pa bi morala "najstrožje" nastopiti proti morebitnim "komunističnim" neredom. Za prvomajsko praznovanje v naslednjem letu je smela Krajevna organizacija JSDS organizirati shod na Florija-novem trgu in popoldansko veselico v Ljudskem vrtu. V nagovoru pa ni
smelo biti "protidržavne ali komunistične agitacije", prepovedan je bil tudi manifestativni pohod po mestu.
Življenje v mestni občini so seveda motila strankarska nesoglasja, izražena še posebej ob prvih povojnih občinskih volitvah 26. aprila 1921, ki jih je razpisal gerent dr. Senčar. Poslovni red mestne občine, ki se je obnovil komaj leta 1938, je še vedno slonel na mestnem statutu iz leta 1887, le da prejšnjega kurialnega sistema (davčni cenzus) v volilnem postopku ni bilo. Zdaj je obveljalo načelo splošne volilne pravice, vendar le za moške, stare nad 21 let.
Okrajno glavarstvo je ob občinskih volitvah na Ptuju potrdilo tri
kandidatne liste, in sicer: Krajevnih organizacij JDS (jugoslovanske demokratske stranke), NSS (narodno socialistične stranke) v povezavi z SLS (slovensko ljudsko stranko) in JSDS (jugoslovanske socialno-demokratske stranke). Strankarskepredvolilne spore je razkrival liberalni Ptujski listpredvsem z ostro gonjo proti nemškutarsko naravnani JSDS (predvojni vplivi avstromarksizma) s poudarkom, da so nemškutarji zakrivili gospodarsko nazadovanje mestne občine in da le demokrati kot narodno socialna stranka in kot čuvarji zasebne lastnine lahko uredijo razmere v občini.
Nadaljevanje prihodnjič Dr. Ljubica Šuligoj
Spodnje Podravje
Ogorčen boj za učence
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo pisali o nekaterih problemih pri vpisovanju učencev v prvi razred osnovne šole na Ptuju, pri čemer smo ugotovili, da se demografski oziroma statistični podatki o številu otrok, ki naj bi se vpisali v osnovno šolo, bistveno razlikujejo od dejanskih, saj je običajno dejanskega vpisa vsaj za deset odstotkov manj, kot kažejo statistični podatki. Na Ptuju je bil ta odstotek še večji.
Poklicali smo ravnatelje oziroma pedagoge ali socialne delavce na šole, ki delujejo na področju upravne enote Ptuj, in ugotovili, da pravzaprav na vseh teh šolah, razen na Hajdini, beležijo letos manjši vpis od pričakovanega in na splošno manjši vpis od prejšnjih let.
V Cirkovcah se je v prvi razred vpisalo 17 učencev, v Cir-kulanah samo 12, letos pa prvi razred obiskuje 23 učencev, v Zavrču, ki deluje v sklopu šole Cirkulane, 14 učencev. Na De-strniku bi po statističnih podatkih morali vpisati 27 učencev, vpisalo se jih je zgolj 18 - po mnenju ravnatelja mnoge šole ne upoštevajo šolskih okolišev, nekaj iz destrniškega šolskega okoliša se jih je vpisalo v Grajeno oziroma v Voličino; na podružnici v Trnovski vasi se je vpisalo 13 učencev, v Dornavi na matični šoli 20 učencev, na podružnici Polenšak 13, od teh pa bi nekateri želeli v Dornavo - včasih so se v dornavsko šolo vpisovali tudi učenci iz dela Po-dvincev in Spodnjega Velovle-ka, letos beležijo samo en tak primer. V Gorišnici so, razen na Ptuju, vpisali največ učencev, in sicer 43. Res pa je, da je Gorišnica včasih vpisovala tudi po tri prve oddelke. Na Hajdini bodo naslednje šolsko leto imeli zopet dva oddelka, saj se je vpisalo 38 prvošolčkov, in kot smo že zapisali, tokrat med vsemi šolami edini beležijo več vpisanih, kot so jih imeli lani ali leta nazaj. V Juršincih so vpisali 24 učencev in bodo torej imeli močan prvi razred. Kidričevo ima po vpisu v prvi razred en močan oddelek, vpi-
sanih je 27 učencev, na podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju pa 11. V Maj-šperku na matični šoli letos beležijo številčno nizek vpis, samo 14 učencev, v Stopercah 7 in na Ptujski Gori 8, kar je po predvidevanjih, na teh šolah že imajo kombinirani pouk. V Markovcih bodo imeli dva oddelka v prvem razredu, vpisalo se je 32 učencev, kar je sicer manj kot prejšnja leta.
V Podlehniku se je vpisalo prvošolcev za en oddelek, tudi Videmčani se leta 1989 niso kdove kako potrudili, v tri šole: Videm, Leskovec in Sela se je vpisalo zgolj 39 učencev. V Vitomarcih, ki so podružnica Cerkvenjaka, imajo vpisanih 13 učencev za prvi razred, v Žeta-lah pa 14.
Vpisi v osnovno šolo kažejo vsesplošno upadanje slovenske natalitete, obenem pa sprožajo tudi mnoga vprašanja, ki so povezana s pogoji dela na šolah in postavljajo tudi vprašanja, če so bile novogradnje šol tako bistveno potrebne, oziroma se v mnogih sredinah ni razmišljalo o tem, da bi se adaptirale stare šolske zgradbe in bi se pridobili zgolj dodatni potrebni objekti, kot so telovadnice, kuhinje, knjižnice in podobni prostori. Mnoge bivše šole so se prelevile v občinske zgradbe (Dornava, Markovci, Trnovska vas, Vitomarci, Žeta-le), mnoge pa propadajo (Žeta-le — spodnja, Naraplje, Rodni Vrh). Za potrebe delovanja občin bi se najverjetneje dalo uspešno urediti tudi bivše prostore krajevnih uradov, ki so po vseh sedanjih občinah.
Franc Lačen
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Vabijo vos:
Slovenske železnice
Križevci • Občinski svet
Upočasnili največji projekt
Osrednja točka 11. redne seje občinskega sveta Križevci pri Ljutomeru je bila druga obravnava proračuna, za katero so svetniki predlagali številne amandmaje, v katerih so zahtevali predvsem povečanje sredstev za kmetijstvo in gasilstvo.
Župan Feliks Mavrič je zato že pred začetkom razprave opozoril na obljube, ki so jih dali občanom v predvolilnem boju, zdaj pa kot stranke lobirajo in sprejemajo odločitve, ki koristijo predvsem posameznikom, ter s svojimi zahtevami rušijo program izgradnje kanalizacijskega omrežja. Po precej burni razpravi so svetniki vse amandmaje podprli - za subvencije v kmetijstvu so tako milijon in pol vzeli iz postavke ureditve parkirišča, tri milijone in pol pa iz postavke izgradnje kanalizacijskega omrežja. Iz te postavke so prerazporedili tudi osem milijonov za nakup novega vozila za gasilsko društvo Boreci, čeprav je župan temu ostro nasprotoval. Po sprejetem proračunu v celoti je bil izredno razočaran: "Sredstva smo vzeli iz postavk, ki so namenjene za izgradnjo kanalizacije in razvoj občine, s tem pa smo prizadeli občane z malimi prihodki, ki bodo težko plačevali prispevke za priključitev na kanalizacijski sistem. Določeni posamezniki pa si bodo iz tega naslova vzeli levji delež in ga na-
menili kmetijstvu. Kar se tiče nabave gasilskega avtomobila, vem, da gasilci potrebujejo opremo, vendar imamo v občini sedem cistern, določena gasilska društva pa še kupujejo nova vozila. Zato menim, da je na seji šlo za 'kupčkanje' med strankami po načelu 'ti za mene, jaz za tebe'. Zato želim, da v bodoče ti svetniki stopijo pred občane in razložijo, zakaj so se tako odločili, saj v predvolilni kampanji takšnih dogovarjanj ni bilo - vsi smo zagovarjali skupne projekte."
Kar se tiče nadaljevanja izgradnje kanalizacijskega omrežja, je Mavrič pojasnil, da ta zaenkrat še ne bo ustavljena, saj občina letos še ima sredstva, namenjena izgradnji skupne čistilne naprave, vendar se boji, da bodo letos in naslednje leto zbrali premalo sredstev, da bi lahko nadaljevali z izgradnjo povezovalnega kanala od Ključarovcev do Luka-vcev in Noršincev, ki bi pomenil pripravljenost občine Križevci na začetek obratovanja skupne čistilne naprave v letu 2005.
Natalija Škrlec
Zetale • Skrb za osnovnošolce
Dodatni prevozi za 10 otrok
V občini Žetale so prvega marca uvedli dodatne prevoze za šoloobvezne otroke iz naselij Globočec in Prekože.
Iz Globočca je šest otrok, iz Prekož pa štirje otroci, ki se bodo od marca, namesto dolgega pešačenja do prve avtobusne postaje, do šole pripeljali v kombiju. "Ti otroci imajo do šole skupaj približno šest kilometrov. Doslej so se vozili z avtobusom, vendar je bila že pot do avtobusne postaje zelo dolga. Zato bo odslej zanje organiziran poseben prevoz, za katerega bo občina letno namenila približno 3 milijone tolarjev iz proračuna," je povedal direktor občinske uprave Jože Krivec.
Pobudo za dodatni šolski prevoz so seveda dali občani oziroma starši otrok iz omenjenih zaselkov Odločitev občine pa, glede na vedno manjkajoča sredstva, ni bila lahka. ^"V občini si prizadevamo zagotoviti normalen dostop do šole za vse učence in ta naša odločitev izhaja prav iz tega sklepa. Po drugi strani imamo novo šolo, ki ji moramo zagotoviti prihodnost, in če bi naši otroci imeli boljše prevozne možnosti drugam, bi bilo to težko!"
SM
Na Ylak zvestobe so povabljeni:		
Rozalija Kos	LočkiVrhSO	2253 Destmik
Janko Vičar	StrejaciS	2252 Domava
Janez Taciga	Jurovci15	2284 Videm pri Ptuju
Srečko Fošnarič	Z^c>ji£i3	2272 Gorišnica
Mariga LipavSek	Zg. Hajdina 80	2251 Ptuj
Veronika Zdauc	Čennožiše 91	2287 Žetale
Danijel Menoni	Vitomarci30/b	2255 Vitomard
Roman Vinter	Goričak39	2283 Zavrč
Franc Serdinšek	TibolciZO	2272 Gorišnica
Matjan Selinšek	Pobre^e 64/a	2284 Videm pri Ptuju
Anica Ber	Jirsovci 36	2253 Destmik
ZinkaBratušek	Cirkulane 45	2282 Cirkulane
Marija Capur	Kraigherjeva 22	2250Ptifl
Marija Bombek	Placar51	2253 Destmik
Ana Belec	Janežov8kiVrh4/a	2253 Destmik
Marjana Križ^	Mestni Vrh 68	2250 Ptuj
Boris Bavdek	Apače 194	2324 Lovrenc na Dr. pofju
Janez Prelog	Z^ojiči 20/a	2272 Gorišnica
Darja Krabonja	Cvetkovci63	2273 Podgorci
Čestitamol Nagrajeni bralci in poslušalci bodo vozovnice za vlak prejeli po pošti konec aprila. Vozovnice so prenosljive.
POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE Z VLAKOM ZVESTOBE!
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
CITROEN XSARA PICASSO 1,8	2001	2.790.000	KOVVÉNJA
FLffl MAREA 1,8 ELX KAR	1998	1.280.000	KOV SV. MODRA
HYUNDAI lANTRA 1,8 GLSI	1995	740.000	KOVVUOLA
OPEL VECTRA 1,6 IGL	1992	340.000	BELA
FORD ťlESlA 1,25 FIAIR	1996	700.000	RDEČA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2002	1.520.000	KOV MODRA
PEUGEOT 1061,0 XN	1998	790.000	RDEČA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 a KARAVAN 1991		450.000	BELA
RENAUURSFIVE	1994	370.000	MODRA
HA PRIDE 1,3	1998	640.000	ZF,T,FNA
EMT PUNTO 1,2 SX	2002	1.620.000	KOV MODRA
FORD FIES'IA 1,3 AMBIENTE	2003	1.940.000	KOVmFNA
FORD FOCUS 1,6	1999	1.720.000	BELA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI115 KAR. 1999		2.560.000	KOV SREBRNA
KIASEPH1A1,8GS	1998	970.000	KOVVIJOLA
RENAUITCU01,2	2002	1.690.000	KOV MODRA
VOLKSWAGEN POlO 45	1996	760.000	RDEČA
FORD FlESTA 1,25 16V	1997	690.000	KOV MODRA
CrrR0ENXSARAl,4lSX	1998	1.290.000	KOV SREBRNA
KIASEPHIA1,8	1998	970.000	KOV PEŠČENA
ŠKODA FAVORIT LXI	1994	190.000	BELA
VOLKSWAGEN CADDY 1,6	1997	880.000	KOV SREBRNA
FIAT BRAVO 1,4 S	1998	1.020.000	RDEČA
FORD MONDEO 1,8 GLX	1995	940.000	KOV SWA
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	3.970.000	KOV SV. MODRA
FMT BRAVA 1,412V	1996	1.020.000	KOV ČRNA
SUZUKI BALENO 1,3 GL	1996	690.000	KOV RDEČA
FIArTIP01,6lESX	1993	295.000	BELA
AUDI A41,6	1995	1.320.000	KOVmFNA
MEGANESCENIC1.6ERT	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
PONUDBA
RABUKiMII
VOZIL
Znomko
FIAT PUNTO 75 RENAULT CLIO 1,4 RT ALFA ROMEO 145 1,6L FIAT STILO JTD DYNAMIC RENAULT SAFRANE ST 2,2 SI LANCIA KAPRA 2,0 TURBO BMW 325 COUPE FIAT UNO 1,0 FIAT TEMPRA 1,6 KIASEPHIA1,5SLX4v FIAT PUNTO 1,2 SX CITROEN XANTIA 1,8 DAEWOO NUBIRA 1,6 KIA PRIDE 1,3 GLXi FIAT MAREA WEEKEND JTD
sa^a
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
SX, srebrn CZ, ES, 5V el. paket, SV DCZ, avt. klima 5V
SV, avt. Klima klima, ABS srebrne barve mentalna barva I ABS, prvi lastnik servo, alarm el. stekla CZ ES, CZ El. stekla a, CZ, EPS
1997
1993 1995 2002
1994 1999
1993 2001
1994
1998 2001 1993 1998 1998 2001
790.000 430.000 670.000 2,990.000 890.000 1,990.000 1,290.000 890.000 360.000 910.000 1,390.000 490.000 850.000 630.000 2,450.000
Ugoden bančni kredit - leasing Storo zo nove - store zo storo

Rabljena vozila
TIP 1	ETNIK CENA		
			OBUUBA KUPCU:
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	650.000	- Brezplačen
FIAT PUNTO 1,2 3V SX	2000	1.280.000	preizkus
FORD IVIONDEO 1,8 KAR.	1994	700.000	-105 točk
MEGANE AUT. CONF 1,6/1 SV	2003	3.290.000	kontrole
MEGANEAUT. C0NF1,9 dCi	2003	3.650.000	na vozilu
R LAGUNA 1,9 dCi	2003	4.690.000	- Tehnična
R LAGUNA EXP. 1,9 dCi	2002	4.090.000	kontrola
R SCENIC 1,8 Al I7F	2000	2.340.000	po 2000
RCLIO DINAM. 1,2/16V	2003	2.150.000	prevoženili
ŠKODA OaAVlA KAR.	2000	1.590.000	kilometrih
VW POLO VARIANT 1,6	1998	1.660.000	- Pomoč na cesti,
			vleka ali
Testna vozila			popravilo
			- 3 mesečna
			
LAGUNA GRA.PRIV. 2,0 16V	2002	4.400.000	tehnična
IVIEGANE SEDAN 1,9 dCi	2003	4.010.000	garancija
CLIO DINAMIQUE 1,5/65 Kl\1	2003	2.556.331	(za določena vozila)
CLIO DINAMIQUE 1,5/80 KIVI	2003	2.470.000	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tek: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
www.radio-tednik.si
Ptuj • Tiskovna konferenca poslanke Lidije Majnik
^"Trofenik škodi svoji občini!"
Poslanka v državnem zboru Lidija Majnik je na tiskovni konferenci v ponedeljek, 8. marca, v svoji poslanski pisarni na Ptuju predstavila svoja in strankina stališča v zvezi z zakonom o skladnem regionalnem razvoju ter o novostih v cestnih in železniških povezavah.
Foto: M. uzmec
Majnikova je pojasnila da je zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki ga je vlada sprejela že prejšnji mesec, že vložen v zakonodajno proceduro, vendar do vstopa Slovenije v Evropsko uni-
jo najbrž še ne bo sprejet, saj je Socialdemokratska stranka Slovenije zahtevala javno razpravo. Ko se je o tem pogovarjala s poslancem SDS Francem Pukšicem, naj bi ji ta dejal, da so v SDS
to storili zaradi tega, ker naj bi njihova stranka prva predlagala model 14 razvojnih regij. Sicer je v razpravah omenjeni zakon doživel več sprememb, zadnja varianta, ki so jo predlagali v LDS v
Ormož • 13. seja občinskega sveta
Podražili najemnine in vodo
Tokratna seja ormoškega občinskega sveta je bila s svojimi 23 točkami bolj formalnega značaja. Župan Vili Trofenik je namreč s spretno potezo - za prihodnji ponedeljek je napovedal 14. sejo z osrednjo točko Stališče občinskega sveta o predlogu zakona o skladnem regionalnem razvoju - za teden dni preložil burne razprave.
Sprejeli so kar nekaj odlokov -o lokacijskih načrtih za krajevna središča Kog in Ivanjkovci, o načinu urejanja gospodarske javne službe urejanja javnih parkirišč, ki se bo po novem urejalo s koncesijo, ustanovili so Mladinski center Ormož.
Med zanimivejšimi točkami je bilo soglasje k letnim stopnjam za oblikovanje neprofitnih najemnin. Vsi prisotni so se strinjali, da gre za zelo občutljivo temo, pri kateri pa nima nihče vpliva, saj gre za odločbo Ustavnega sodišča. Lani so v občini sicer že oblikovali neprofitne najemnine po letnih stopnjah, niso pa dvignili vrednosti točke z 1,92 na 2,63, kar pomeni 37 % dvig najemnin. Da ne bi prišlo do prevelikega nenadnega zvišanja najemnin, so se odločili, da bodo predvideno podražitev postopno izvedli vsake tri mesece, tako da bo cena decembra dosegla predpisano raven za leto 2004. Zaradi postopnega dviga v občini ne bo uspelo pokriti vseh stroškov, predpisanih v strukturi najemnine z odlokom. Izpad ocenjujejo na 3,25 milijona to-
Politika je okrogla
Za politiko veljajo čudne prispodobe, kakšna da je. Kljub temu pa ima svojo lepoto in dar. Politika je tudi polje, kjer se krešejo različna mnenja, kjer lahko posamezniki pokažejo svoje znanje in prepričevalne sposobnosti. Je kraj retorične bravure ali katastrofe posameznika, kjer vladata beseda in glas. Politika kroji življenje, prinaša napredek, vidi dalje od običajnih, za številne informacije prikrajšanih smrtnikov. Politični parket je čudovita arena mačizma, kjer lahko v duelu intelektualno, osebnostno in manirsko doraslih partnerjev zares uživamo. Žal na 13. seji občinskega sveta nismo bili deležni prav nič od tega. Predstavo politikov lahko brez slabe vesti primerjamo še z eno tipično moško igro - nogometom. Tudi v nogometu lahko občudujemo taktične zamisli, odlično kondicijo, pripravljenost igralcev in njihovo sposobnost lucidnih odločitev, ki v trenutku nagnejo tehtnico v drugo smer. Ce prevedem v nogometni jezik, smo v ponedeljek v Ormožu doživeli kaotično, nervozno igro, oropano vsakršne taktične zamisli. Igralci vseh ekip so igrali pod nivojem in krona njihovih dosežkov so bili vlačenje za dres, pljuvanje, udarjanje, brcanje in spotikanje nasprotnika ter druge "možate" geste.
Ce v imenu zdolgočasene publike povzamem dogajanje, lahko mirno zaključim: v ormoškem občinskem svetu si zabijajo avtogol za avtogolom!
Najboljša šala 13. seje
Trofenik je v enem svojih monologov Soku očital, da ni nikoli nič naredil za občino in za kraj, in mu položil na srce, naj o tem razmisli. Cez čas ga je obtoževal, da je v času službovanja v KS naredil nekajmilijonsko izgubo. Sok mu je na to odgovoril: "Vidite, da sem le nekaj naredili'
larjev.
Svetniki so dali svoje soglasje tudi k spremembi cene za odvajanje odpadnih voda zaradi uvedbe nove storitve. Tako bo poslej cena za gospodinjstva 29,12, za negospodinjstva in gospodarstvo pa 30,64 SIT/m3.
S sklepom so pokrili tudi stroške za letni bazen, ki letos znašajo 6 milijonov SIT. Prihodki od prodanih vstopnic pokrivajo namreč le 59 % vseh obratovalnih stroškov, svetniki pa so z nizko vstopnino zavestno želeli spodbuditi povečanje obiska in dostopnost kopanja čim večim družinam. Na ta način občina pri vsaki vstopnici občanom podari 351 SIT, kolikor sicer znaša razli-
Veržej • Seja občinskega sveta
Brez soglasja za letališče
člani občinskega sveta Veižej so na 13. redni seji občinskega sveta obravnavali odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 in družbenega plana za obdobje 1986-1990, ki so ga "podedovali" od občine Ljutomer, od katere so se pred šestimi leti odcepili.
Omenjeni odlok so v Veržeju že dopolnjevali leta 2001, zaradi potreb v prostoru, ki so nastale v zadnjih štirih letih, in razdružitve z občino Ljutomer pa so še enkrat pristopili k spreminjanju in dopolnjevanju, ki se nanašajo na vzpostavitev dejanskega stanja in
uskladitve z državo. Območja za poselitev so definirana iz individualnih pobud in terenskega ogleda, želje občine Veržej pa so seveda povezane s pridobitvijo komunalno urejenih stavbnih zemljišč na strnjenem območju. Skupaj s strokovnjaki so pripravili sedemnajst
ka do realne cene.
Podražili so tudi Uradni ves-tnik občine Ormož na 3400 in Poročevalec občine Ormož na 5000 SIT in rešili kopico premoženjsko pravnih zadev ter izjav volje v postopku denacionalizacije. Med vprašanji svetnikov je bil tudi letos izpostavljen problem neizplačanih honorarjev sodelavcem Radia Prlek, kjer novi pogodbenik očitno nadaljuje slabo tradicijo. Svetniki so protestirali tudi proti skrajšanju delovnega časa pošte in krajevnega urada na Kogu. Zaradi zdravstvenih težav je mandat svetnika občine Ormož vrnil svetnik Teodor Zorko.
viki klemenčič ivanusa
sprememb plana, vendar so jim pristojna ministrstva zavrnila šest predlogov. Med drugim ne dovoljujejo	izgradnje
poslovno-proizvodno-stanovanjskega območja ter letališke pristajalne steze, ki jo sedaj uporablja Aeroklub Prlek Ljutomer za motorne zmaje ter ultralahka letala. Zaradi zavrnitve so že definirali območja za dopolnitev za letališko pristajalno stezo ter za poslovno-proizvodno-stanovanjsko območje, obe dopolnitvi pa bodo še enkrat posredovali v presojo. Ko bodo prejeli dokončno mnenje, bodo omenjeni odlok v drugi obravnavi tudi sprejeli.
Miha Šoštarič
sprejem, naj bi bila tako že sedma.
Majnikova je dodala, da je pri snovanju tega zakona intenzivno sodelovala že od vsega začetka in, da si je ves čas prizadevala, da bi bilo območje Podravja zaključena celota oziroma funkcionalno zaključena regija. Pri pripravi razvojnih programov se je to potrdilo, razvojna agencija je izoblikovala vse programe in jih posredovala ministrici Zdenki Kovačič. V stranki LDS so skupaj z njo vložili veliko truda, da so vse prepričali, da je Slovenija razdeljena v 14 razvojnih regij, osebno pa se je zavzemala tudi za to, da postane statistična regija Podravje z Mariborom kot osrednjim centrom.
Ob upoštevanju strogih zahtev Evropske unije v zvezi s tem je bilo v omenjenem zakonu najprej predlagano, da naj bi Slovenijo razdelili v 3 kohezijske regije, vendar je bilo stališče vlade, da je bolje, da ostane enotna. Največ težav so pa imeli prav s Podravjem, pri čemer je pojasnila, da so bila Ormožu vrata v razvojno regijo Spodnje Podra-vje na stežaj odprta, saj sta si Ptuj in Ormož bila vedno blizu in ju še danes povezuje mnogo skupnega, ne pa kot želijo danes nekateri prikazati. Po mnenju Majnikove je problem v poslancu Viliju Trofeniku, ki je nasproto-
val funkcionalno zaključeni regiji, zato sta bila ves čas dokaj trda pogajalca. Namere o povezovanju občin Prlekije je ocenila kot novi poskus miniranja zakona, s katerim se očitno ne strinja Vili Trofenik, sicer tudi ormoški župan, ki mu nečlenitev statistične regije Podravje očitno prinaša več koristi.
"Prepričana sem, da je Trofe-nik pričel delati napake in škodo svoji lastni občini," je poudarila Majnikova, saj naj bi bil prav zaradi njega po zadnji delitvi Ormož dodeljen v Prekmurje. Majniko-vo motijo tudi Trofenikove izjave, da naj bi Ptuj Ormožu vedno nekaj "odžiral", denimo državne in druge javne službe ter s tem delovna mesta, in da se Ptuj obnaša do Ormoža kot "veliki brat". Zato od njega pričakuje, da odkrito pove, kaj zahteva za občino, ki jo že nekaj časa vodi.
V najdaljevanju je Majnikova z velikim veseljem povedala, da so Pyhrnsko avtocesto oziroma odsek od Slivnice do Dražencev uspeli spraviti v resolucijo o izgradnji avtocest ter da naj bi se njena izgradnja pričela leta 2007. Veliko srečo imamo, da je EU za izgradnjo te ceste zainteresirana, zato je Majnikova prepričana, da bo zgrajena do konca leta 2013. Do tega leta naj bi bila dokončana tudi izgradnja hitre ceste Slovenska Bistrica - Ormož,
Poslanka Lidija Majnik.
ki je prav tako zajeta v omenjeni resoluciji. V letošnjem letu tako že poteka gradnja dveh odsekov te povezave - obvoznica na Pra-gerskem ter odsek proti Ptuju.
Manj obetavna pa je za Ptuj z okolico vest o predvidenih železniških povezavah. Majniko-va je pojasnila, da je bil v februarju v evropski parlament vložen amandma Avstrijcev, Italijanov ter koordinacije ljudskih strank o spremembi trase železniške povezave med Lyonom in Kijevim, saj naj bi namesto trase Pragersko - Ptuj - Ormož - Murska Sobota - Hodoš - Budimpešta njihov amandma predvideval progo mimo Ptuja, to je traso Pragersko - Maribor - Gradec -Budimpešta. Majnikova je izrazila bojazen, da se nam s tem ponavlja problem južne železnice iz leta 1848, ko je železniška povezava zaobšla Ptuj, vendar je izrazila prepričanje, da tokrat ne bo tako. Slovenska vlada je namreč to že obravnavala in sprejela stategijo ter protestno noto, saj si prizadeva, da omenjeni amandma v evropskem parlamentu ne bi bil sprejet.
Ob koncu pa je Majnikova pojasnila še nekaj novosti, ki jih prinaša nov program investicij v šolstvu; vlada ga je sprejela konec prejšnjega tedna.
M. Ozmec
letale • Minister Bohinc z župani sedmih občin
Obdržati krajevne urade
Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc se je v ponedeljek, 8. marca, v Žetalah sestal z župani občin Majšperk, Zavrč, Podlehnik, Gorišnica, Kidričevo, Videm in Žetale, z direktorjem PU Maribor mag. Jurijem Fermetom ter načelnikom Upravne enote Ptuj Metodom Grahom ter se z njimi pogovarjal o delovanju krajevnih uradov in izvajanju sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju.
Ko so govorili o delovanju krajevnih uradov, so bili župani enotnega mnenja, da jih je potrebno obdržati, še posebej tiste v najbolj oddaljenih obmejnih občinah. Celo več, menili so, da bi lahko država na občine prenesla še več svojih pristojnosti.
Minister Bohinc temu načeloma ni nasprotoval ter je pojasnil, da je ena od prioritet njihovega dela čimbolj približati javno upravo vsem ljudem. Doslej so izdali 12 dovoljenj za ustanovitev 37 krajevnih uradov po Sloveniji, dodatno pa je v fazi obravnave še 22 vlog. V kratkem naj bi dokončno preučili tudi vloge iz območja Upravne enote Ptuj, ki naj bi bile po mnenju Bohinca rešene pozitivno. Strinjal se je tudi, da bi morali na občine prenesti še več pristojnosti, a za to jih je potrebno primerno usposobiti.
Ko so razpravljali o izvajanju meddržavnega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), so župani in predstavniki obmejnih občin opozorili na nekatere še nerešene probleme na lokalni ravni. Največ negodovanja je zaradi težav v primerih
dvojnega lastništva ter infrastrukturnih in drugih objektov v ob-menjem pasu. Načelnik upravne enote Ptuj Metod Grah je pojasnil, da so za večjo obveščenost občanov v obmejnem območju izvedli že več okroglih miz, najodmevnejši pa sta bili v Cirkula-nah in Zavrču..
Jernej Golc iz Lokalnega pospeševalnega centra Haloze je
Foto: M. Ozmec
Minister za notranje zadeve. dr.. Rado Bohinc med obiskom v Žetalah.
pojasnil, da je bila leta 2000 podpisana listina o čezmejnem sodelovanju med slovenskimi in hrvaškimi občinami. Te dni je v zaključni fazi postavitev turistične cone Haloze - Zagorje, v katero je vključenih 6 obmejnih občin iz Slovenije in Hrvaške.
Minister Bohinc pa je izvajanje SOPS-a ocenil za dokaj dobro, ob tem pa zagotovil, da po 1. maju vsaj na tem področju ne bo sprememb. Čutili jih bomo le zaradi uvajanja shengenskega pravnega reda.
Kljub vnaprejšnji napovedi se v pogovoru z ministrom Bohincem niso lotili poteka izgradnje mejnih prehodov, saj je Bohinc menil, da to ni v pristojnosti notranjega ministrstva. Sicer pa smo slišali, da poteka gradnja policijskih objektov v Podlehniku, Gorišnici in Ormožu nemoteno, končana pa naj bi bila do konca leta 2006. Čeprav naj bi bili do takrat pripravljeni tudi za odpravo policijskega nadzora na mejah s članicami EU, načrtujejo, da bo v sedmih letih na meji dodatno 551 policistov.
M. Ozmec
Ormož • Novi prostori
Z davčnimi napovedmi na Ptujsko 8
Od sredine februarja je ormoška izpostava davčnega urada Ptuj na novi lokaciji. V naslednjih dneh pričakujejo vložitev čez 9.000 davčnih napovedi, ki jih lahko poslej osebno oddate na Ptujski cesti 8.
Vloge lahko zavezanci oddajajo vsak dan, ne glede na uradne ure, v času med 7.00 in 15.00, v sredo do 16.30 in petek do 14.00. Dav~ne napovedi lahko zavezanci pošljejo tudi s priporo-~eno pošto, vendar vsako napoved posamično, opozarja mag. Stanka Premuš, direktorica davčnega urada Ptuj. Najbolj veseli bodo pa davčnih napovedi, ki jih bodo zavezanci izpolnili preko spletne strani http://edavki.durs.si. Zavezancem svetujejo, da dobro preberejo navodila za vložitev napovedi, se z morebitnimi vprašanji obrnejo na uslužbence, podatki pa so zelo pregledno na voljo tudi na	spletni	strani
www.sigovsi/durs.
Novi prostori davčne uprave se nahajajo na površini 186 kvadratnih metrov, v drugem nadstropju nove poslovno stanovanjske zgradbe, kjer je v pritličju že sodišče, v prvem nadstropju pa sodnik za prekrške. Urejen je dostop za invalide in druge manj mobilne ljudi, saj je v zgradbi vgrajeno dvigalo, dovolj široka vrata, izogibali pa so se tudi pragom. V izpostavi je zaposlenih pet oseb, vodi pa jo Anica Škri-njar. Mag. Premuš je povedala, da bi sicer potrebovali več zaposlenih, vendar omejeno zaposlovanje v državni upravi velja tudi za njih. Trenutno jih pestijo tudi
Foto vki
V vložišču novih davčnih prostorov v Ormožu vas bo sprejela Danica Trop; na fotografiji v družbi direktorice dav~nega urada Ptuj, mag. Stanke Premuš.
zdravstvene težave, tako da pri zagotavljanju nemotenega dela na pomoč priskočijo tudi sodelavci s Ptuja. Vendar je nemogoče predvideti, kateri dan bo še posebej velika gneča, zato prosijo stranke za kanček potrpežljivosti. V novem, lepo urejenem prostoru za stranke ne bo težko počakati, čas pa bodo skrajšale tudi informacije na oglasni deski. Za počasnejše delovanje je kriva tudi preobremenjenost omrežja vlade skupnih služb, preko katerega deluje izpostava. Hitro komunikacijsko omrežje za prenos informacij se včasih odziva prepočasi in je potrebno kakšno mi-
nuto počakati, preden je sploh omogočeno delovanje. V izpostavi je mogoče urediti vse, kar se tiče fizičnih oseb, tisti, ki opravljajo kakšno dejavnost, pa lahko tukaj oddajajo obračune, tako da načeloma ni treba iti na Ptuj.
Trenutno so aktualne tudi razprave o reformi davčne zakonodaje, vendar mag. Premuš zagotavlja, da nas zaenkrat še ne zadevajo kaj dosti, saj bomo napovedi dohodnine za leto 2004 vlagali na podlagi zakonodaje, ki je veljala 1. 1. 2004, torej enako kot letos.
viki klemenčič ivanusa
Sedem (ne)pomembnih dni
Nove vrednote?
V Vatikan odhajajoči ljubljanski nadškof dr. France Rode se je v nedeljo v televizijskem pogovoru diplomatsko izognil direktnemu odgovoru na vpra{anje, kak{en je zdaj njegov odnos do narodne sprave in domobrancev. Če sem ga prav razumel, je glede sprave spoznal, da je to vprašanje bolj zapleteno, kot se zdi, in ga zato ni mogoče kar tako rešiti oziroma spraviti z dnevnega reda. V zvezi z domobranstvom in vlogo nadškofa Rožmana pa se je skliceval predvsem na nova "razkritja" in "objektivnost" najnovejše knjige zgodovinarja Mlakarja, pri čemer je voditelj oddaje (Ambro-žič) utemeljeno opozoril, da je to le eden izmed "zgodovinskih" pogledov na problem domobranstva, njegove kolaboracije z okupatorji in odnosov med njimi in partizanstvom. Končno je nadškof nekako dejal, da se ne opredeljuje niti glede ene niti glede druge strani ...
Seveda to ni edina izjava ljubljanskega nadškofa o spravi in domobranstvu. Prav zaradi tega je zanimivo, da tokratni njegov nastop ni bil tako "agresiven" in
izključujoč kot ob različnih priložnostih v preteklosti. Nadškofova "umirjenost" in večja uravnoteženost je še posebej značilna glede na čas, ki sicer na Slovenskem zaznamuje ponoven izbruh in ponovno politiziranje dogodkov iz obdobja slovenskega narodnoosvobodilnega boja, še zlasti glede značaja in ciljev tega boja in tako imenovanega revolucionarnega obdobja po vojni.
Novost v najnovejših prepirih (in narodovih delitvah) je ta, da nastajajo na podlagi povsem konkretnih izdaj del posameznih zgodovinarjev in tako imenovanih zgodovinskih oddaj na nacionalni televiziji. Upoštevaje to se zdi, da niti zgodovinska stroka niti televizijsko programsko vodstvo nista pokazala niti sposobnosti niti zavzetosti, da bi eno in drugo ustrezno umestili v prostor in čas. Hočem reči, da tako pri enih kot pri drugih ni blo zaznavnih naporov, da bi, denimo, izid nove knjige o domobranstvu postavili v vrsto z doslej objavljenimi spoznanji (in tudi dilemami) v zvezi s to problematiko, da bi o posameznih vprašanjih organizirali
dopolnilno razpravo in dopolnilno razjasnjevanje in tako preprečili, da bi delo postalo zgolj predmet lahkotnih (in tudi samovoljnih) političnih interpretacij in manipulacij. Podobno velja za "zgodovinske" televizijske oddaje, še zlasti tiste, ki se lotevajo tako imenovanih "neprijetnih tem", posameznih ekscesov in vprašanj, ki so bila morda doslej preveč enostransko prikazana in enostransko utemeljena. Seveda ne gre za to, da bi kdorkoli vnaprej preprečeval takšne oddaje, prav tako pa se je treba zoperstaviti tudi drugi skušnjavi, da bi takšne oddaje kar vnaprej proglašali za "edino resnico", za nasploh nedotakljive, kar - žal - v nekaterih krogih kar na veliko počnejo. Vsekakor to ni tematika za neizkušene, premalo strokovne in nedobronamerne avtorje. Seveda je tudi težko verjeti v verodostojnost avtorja, ki se vedno znova proslavlja zgolj s črnim, lahko bo rekli celo sovražnim prikazovanjem nekega dogajanja, določenega gibanja. Predvsem pa bi morali pri odločanju za zgodovinske oddaje na nacionalni televiziji še posebej upoštevati, kdo
Lenart • Občni zbor območnega združenja veteranov
Udeležencem vojne zbornik
V petek, 27. februarja, so se na rednem občnem zboru zbrali člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart.
Pregledali so narejeno v preteklem letu. Predsednik združenja Peter Leopold je leto ocenil kot pestro in uspešno, saj so posebno pozornost namenili nalogam, ki so območno združenje popeljale iz anonimnosti. Tako so izdali zbornik Čas odločitve 1990-1991, organizirali spominski pohod in se udeležili pohodov v sosednjih združenjih. Veliko pa so naredili tudi pri urejanju evidence članstva. Udeležencem vojne so podelili zbornik, ki so ga lani izdali s pomočjo občin Benedikt, Cer-kvenjak, Lenart, Sv. Ana in Gornja Radgona. Zbornik je zraven občin financirala tudi Zveza veteranov vojne za Slovenije.
V letošnjem programu dela so si zastavili pomoč pri urejanju statusa veterana, sodelovali bodo s sorodnimi organizacijami (Se-
Poročilo o delu združenja je podal predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Peter Leopold
ver, ZZB NOB, Zvezo časnikov itd.). V juliju se bodo udeležili pohoda veteranov Gornja Radgona - Radenci, odpravili se bodo na Triglav in organizirali spominski pohod Po poti generala Maistra. V septembru se bodo udeležili
tudi veteranskega srečanja s športnimi igrami na Pokljuki, udeležili se bodo svečanosti ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JA iz Slovenije in izvedli številne druge aktivnosti.
Zmago Šalamun
Destrnik • Svetniki sprejeli zakiju~ni ra~un
Zakopana bojna sekira med občino in Optejem
V petek je zasedal destrniški občinski svet. Občina spada v ekonomsko šibko območje, območje s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo ter problemi v kmetijstvu.
V občini imajo možnost dostopa do vode vsi prebivalci, dejanska pokritost pa je 92-odstotna, ima 88 km občinskih cest, 1300 metrov kanalizacijskega omrežja v centru Destrnika, s tem pa ima možnost priklopa okrog 70 gospodinjstev, a je priključenih 50. Javna razsvetljava je pokrita na okrog 60-odstotnem delu občine, pokritost z elektriko pa je skoraj 100-odstotna.
Svetniki so med drugim razpravljali o zaključnem računu za leto 2003. Prihodki so znašali skoraj 370 milijonov tolarjev, so pa manjši, kot so planirali, saj je bilo kar za 75 milijonov manj transfernih sredstev, ker ni prišlo do realizacije plana posameznih ministrstev - prvenstveno gre za vrtino v Janežovcih.
Največ prihodkov, 59 odstotkov, dobi občina preko transfer-skih prihodkov, 12 odstotkov je od davka na dohodek in dobiček, manjši odstotki pa so od drugih nedavčnih prihodkov, kapitalskih prihodkov, domačih da-
vkov na blago in storitve, na premoženje, udeležbe na dobičku in dohodku od premoženja ter od taks in pristojbin ter denarnih kazni.
35 odstotkov vseh sredstev je bilo porabljenih za nakup in gradnjo osnovnih sredstev, za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo porabljenih 22 odstotkov, za izdatke za blago in storitve 17 odstotkov, za plače in druge izdatke zaposlenih 12 odstotkov, ostalo pa za prispevke delodajalcev za socialno varnost, plačilo domačih obresti, subvencije, transfere neprofitnim organizacijam ter za investicijske transfere.
Za investicije je bilo v letu 2003 namenjeno nekaj manj kot 110 milijonov tolarjev, kar 43 odstotkov cestni infrastrukturi, 24 odstotkov pa za sanacijo Rogoz-nice. Občina je kupila tovorno vozilo ter osnovna sredstva za režijski obrat, kupila je nekaj zemljišča, uredila spominsko obeležje na pokopališču in na-
vse se ta čas zbira pred televizorji. Televizijska "zgodovina" ni več namenjena zgolj ljudem, ki so bili živa priča dogajanjem, o katerih se govori in ki so tudi drugače razmeroma vsestransko poučeni o njih, ampak generaciji, ki ji je vse skupaj bolj ali manj "nejasna" in "neznana" preteklost. S tega vidika je seveda še posebej pomembna "uravnoteženost" pri obravnavanju te tematike, kar v našem primeru pomeni, da ukvarjanje zgolj z "zgodovinskimi ekscesi" ne more biti prevladujoče ali celo edino, čeprav je seveda tudi to nujno. Ali povedano ne-
koliko poenostavljeno: ne morejo biti glavni problem ekscesi v ravnanju s kolaboracionisti, kolaboracija pa nekaj bolj ali manj normalnega ali opravičljivega.
Za našo podobo (in našo zavest) bi bilo zelo slabo, če bi poskušali postavljati nekakšne nove vrednote, ki jih sicer ne priznava nihče v civilizirani Evropi. Sodelovanje z okupatorjem se povsod šteje za zavrženo, umazano dejanje, za izdajo in nobenih razlogov in opravičil ne more biti, da bi bilo glede tega v Sloveniji drugače.
Jak Koprive
daljevala z javno razsvetljavo v Doliču. Občina ima manj kot 10 milijonov dolga za gradnjo šole, ki pa ga bo odplačala do leta 2006.
Na seji občinskega sveta je precej dolgo trajala razprava v zvezi z nakupom oziroma pridobitvijo zemljišč na področju glinokopa v Janežovcih in ob koncu razprave so svetniki dali mandat županu Francu Pukšiču, da z Opte Ptuj podpiše pogodbo o prodaji nepremičnin in pogodbo o prodaji gline; s tem bo občina postala lastnik zemljišč in nepremičnin na območju gli-nokopa, kar je zanjo velikega pomena, saj bo pridobila zemljišča za gradnjo in za aktualizacijo prostorskega načrta, obenem pa bo možno glinokop sanirati tako, da bo stanje ustrezalo tudi vsem naravovarstvenim pogojem.
Očitno bo občina zakopala bojno sekiro glede Opte Ptuj, kar je nedvomno zelo pozitivno za nadaljnji razvoj občine in opekarne.
Svetniki so sprejeli tudi sklep, da Destrnik postane soustanovitelj Javnega zavoda Lekarne Ptuj ter dali soglasje k imenovanju Darje Potočnik za direktorico te ustanove, potrdili so tudi Dragico Toš Majcen iz Juršincev za članico sveta Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju kljub pripombam nekaterih članov, da si Juršinci tega mesta ne zaslužijo, saj niso sofi-nancerji bibliobusa.
Odloka o plakatiranju in oglaševanju v občini Destrnik niso sprejeli, saj so menili, da morajo čimprej določiti in urediti oglasna mesta. Mladim pa bodo uredili učni prostor za delo v računalništvu.
Kmetijstvo • Ubijajoča kmetijska zakonodaja
Vedno novi pravilniki vse bolj nezivljenjski
Zadnji med njimi, s katerim so se seznanili kmetje na nedavnem dnevu prašičerejcev, ki ga je organiziral ptujski KGZ, se nanaša na medicirano krmo, brez katere rejci, ne glede na panogo, danes pravzaprav ne morejo več. Po določilih pravilnika pa so pogoji za ureditev domače mešalnice in vsa potrebna papirologija z dovoljenji takšni, da zaenkrat še niti ena kmetija v Sloveniji nima registracije za obrat Živalske prehrane.
Pravilnik o medicirani krmi in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati obrati na področju živalske prehrane, je številnim udeležencem srečanja predstavil eden njegovih soustvarjalcev, magister Ivan Ambrožič z veterinarske uprave RS (VURS). Ambrožič je že pred pričetkom predstavitve poudaril, da se slovenska zakonodaja mora uokviriti v evropsko zakonodajno sliko in da je ma-nevrirnega prostora za morebitno slovensko ""kmečko specifiko" zelo malo, da pa novi pravilnik vendarle ni posebno zahteven. Po dobri uri in pol predavanja se je izkazalo, da temu vendarle ni tako, piko na i tej trditvi pa je pribilo še priznanje Ambrožiča, da doslej v državi še ni kmetije, ki bi imela po novem pravilniku zahtevano registracijo za obrat pridelave medicirane krme.
Medicirana krma, ki je, poenostavljeno, zdravilna krma za živali, se bo namreč odslej lah-
ko mešala le v ustrezno urejenih mešalnicah in prostorih na tistih kmetijah, ki bodo za to pridobile državno licenco. Pogoji za pridobitev te licence pa so, kar ni nič novega, hudo zahtevni, še bolj zapleteni in predvsem, kot so ugotavljali kmetje, hudičevo neživljenjski, saj - če ne drugega - zahtevajo spet ogromna finančna vlaganja. Pogoji pravilnika namreč točno opredeljujejo tako prostor in opremo kot izobrazbo rejca, potek proizvodnje, kontrolo kakovosti proizvoda, skladiščne prostore in potrebno dokumentacijo, pri čemer praktično ni razlik med velikimi, specializiranimi mešalnicami in majhnimi kmetijami. Glede na zahteve pravilnika je tako pridelava medicirane krme rentabilna le za velike obrate - mešalnice, ki jo bodo odslej lahko imele tudi na zalogi. Kmetje naj bi sicer po pravilniku medicirano krmo za lastne potrebe lahko izdelovali
Direktor Veterinarske bolnice Ptuj Emil Senear: "Vse skupaj meji na katastrofo!"
tudi v domačih mešalnicah, če bodo seveda za to registrirani, in v tem primeru jim bodo veterinarji lahko izdajali odobrene predmešanice za prizvodnjo te krme. Če pa takšne registracije rejec ne bo pridobil, bo seveda
Split • IMednarodni sejem GAST 2004
Nagrajen Cvitaničev laski rizling
Bojan Lubej, član Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, je v zbirko svojih odlikovanj in priznanj za vrhunska vina pred nedavnim dodal še eno veliko zlato medaljo (o tem smo Ze poročali), v kategoriji predikatnih vin, zlato medaljo pa je, v isti kategoriji, za laški rizling (pozna trgatev 2002) dobil tudi Jurij Cvitanič.
Tako Lubej kot Cvitanič sta zlati priznanji odnesla že z lanskega splitskega sejma. Med vinogra-
dniki velja splitski sejem, letos je bil organiziran deveto leto zapored, za pravo malo olimpiado
Vinogradnika Bojan Lubej in Jurij Cvitanič z ledenim vinom, ki je prejelo veliko zlato medaljo GAST 2004.
Repisce • Zelo pozna trgatev
Trgatev - ne rez
Sin Beno je mami za rojstni dan izročil sparon.
Foto: Miran Krajnc
vina, kjer se je predstavilo kar 600 razstavljavcev iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Avstrije, Madžarske, Italije in Srbije.
Sicer so se vsi slovenski vinarji - že po tradiciji - na sejmu odlično odrezali, kar dokazuje kvaliteto slovenskega vina. Največ naslovov šampiona in velikih zlatih medalj si je menda v svoje vinske hrame sicer odpeljal mariborski Vinag (predstavljal se je z desetimi različnimi vzorci vin), vendar pa kot zanimivost velja povedati, da je Vinagov jagodni izbor v kategoriji predikatnih vin, po oceni kakovosti oziroma glede na dodeljene točke, za Lubejevim nagrajenim vinom zaostal kar za enajst mest.
SM
Nekdaj je na domačem hribu Marija Vidovič iz Repišč v tem času rezala vinograd. Prav na svoj 83. rojstni dan, 6. marca, pa je prvič tako pozno (ali pa rano) trgala grozdje.
Za presenečenje je poskrbel sin Beno, ki že nekaj let prisega na vina posebne kakovosti. Tokrat je bila trgatev v družinskem krogu. Trgali so chardonnay - suhi jagodni izbor, katerega sladkost je bila kar 240° Oe. Delo je nadzoroval strokovnjak Miran Reberc s KGZ Ptuj.
Ime novega vina je gospodar prepustil trgačem. Poimenovali so ga mamino ali materino vino. Pa naj bo, kot pravijo trgači, sam pa si želi, da bi dozorelo v kar se da dobro vino. O pravi pokušnji pa se bomo pogovarjali šele čez dve leti.
Ur.
ostal brez možnosti za domačo izdelavo medicirane krme. Če bi bilo to možno kupiti pri velikih posrednikih ali proizvajalcih v manjših količinah, verjetno ne bi bilo posebnih težav. Rejci so celo ugotovili, da bo ob strik-
tnem uvajanju pravilnika zanje bolj ekonomična pomoč veterinarjev kot nadaljnja domača pridelava medicirane krme.
Tudi veterinarji so slabe volje
S težavami pa se v prehodnem obdobju uvajanja vedno novih pravilnikov in vse bolj zapletene zakonodaje srečujejo tudi veterinarji. V uporabi, velja tudi za medicirano krmo in krmne pre-dmešanice, so namreč lahko le nacionalna registrirana zdravila, ne pa tudi zdravila, ki so registrirana v sosednjih državah (če niso tudi v registru naše države). Emil Senear, direktor veterinarske bolnice Ptuj, je v zvezi s tem povedal: "Doslej so lahko kmetje tudi brez registracije mešali predpisane antibiotike v krmo po danih navodilih. Zdaj pa so nam inšpektorji do nadaljnjega prepovedali izdajo vseh zdravilnih preparatov za pripra-
vo predkrmne mešanice, razen seveda ob predložitvi dokumenta o registraciji. Izdajajo se lahko le vodotopna zdravila in čisto nič drugega. Niti teh vodotop-nih zdravil pa kmetje ne morejo dobiti brez ustrezno urejene dokumentacije, torej hlevske knjige. Dejstvo je, da je vodotopnih zdravil zelo malo, saj so zelo redka. Velika težava pa je tudi v tem, da smo ostali skoraj brez polovice zdravil za uporabo v veterini, saj so umaknjena vsa zdravila, ne glede na to, ali so v državnem registru ali ne, če niso označena s.t. MRI! Vse skupaj že meji na katastrofo! Redno se srečujemo z očitki kmetov, da zdravil nočemo dati, pa to sploh ni res. Gre za to, da jih ne smemo predpisovati. Nejasnost in nedorečenost zakonodaje na tem področju je absolutno prevelika in tako prav gotovo dolgo ne bo šlo več!"
SM
Slov. Bistrica • Obmo~ja z omejenimi dejavniki
Okrogla miza razburila kmete
V Slovenski Bistrici je v začetku meseca Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z odborom izpostave KGZ Slovenska Bistrica in občino organizirala okroglo mizo na temo "Območja z omejenimi dejavniki."
Kakih 250 kmetov se je zbralo v Slomškovem kulturnem domu, razočarani pa so bili že takoj na začetku, saj so težko pričakovali ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franca Buta, pa je udeležbo odpovedal zaradi drugih službenih obveznosti, prišel pa ni tudi Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
V uvodu je Helena Kapun, vodja Odbora izpostave KGZ Slovenska Bistrica, predstavila kmetijsko območje Upravne enote Slovenska Bistrica, v katero spadata občini Slovenska Bistrica in Oplotnica. Po statističnem popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 je v občini Slovenska Bistrica 1630 kmetij na 16.647 hektarjih zemljišč v uporabi in 287 kmetij v občini Oplotnica na 2.607 hektarjih zemljiščih v uporabi, skupaj torej 19.254 hektarjev zemljišč v uporabi. Polovica zemljišč je gozdnatih površin, beležijo 233 sadovnjakov (največ jablana), 344 vinogradov, na 6.722 hektarjih pa prevladujejo travniki in pašniki, ki zadovoljujejo vodilno panogo v Upravni enoti, govedorejo. Kar 650 kmetij je velikih od dva do pet hektarjev, nad deset hektarjev pa meri 261 kmetij. Starostna struktura kmetov ni vzpodbudna, v starosti pod 35 let jih kmetuje le 136, na kar 529 kmetijah pa so kmetovalci stari nad 64 let. Glavna dejavnost je prireja mleka, saj 272 kmetovalcev odda
na leto skoraj 15,5 milijona litrov mleka, kar pomeni 56.820 litrov mleka na proizvajalca. V letu 1996 je bilo teh kmetovalcev občutno več, kar 690, vendar so proizvedli le 9985 litrov mleka na proizvajalca. Predvsem se s to panogo ukvarjajo kmetovalci, ki jim po vstopu v Evropsko unijo zaradi tega, ker so izpadli iz območja z omejenimi dejavniki, subvencije več ne bodo pripadale.
Nekatere katastrske občine so zaradi izpada z območij z omejenimi dejavniki izpadle že leta 2000, v letu 2004 pa iz tega območja zaradi prilagajanja Evropski uniji izpadejo še Dravinjske gorice, ker po statističnih podatkih prebivalstvo na tem področju prepočasi upada. Po novi uredbi je izgubilo subvencije v občini Slovenska Bistrica že 213 kmetij, če pa prištejemo še Dravinjsko dolino, ki po novi uredbi tudi izpade, to pomeni z ostalimi občinami, ki mejijo na to dolino, še dodatnih 400 do 500 kmetij brez možnosti subvencij. Z razpravo je ostro začel župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, nato pa se je usul plaz vprašanj kmetov.
Milan Rigler iz Poljčan je povedal, da se ne more strinjati s tem, da Dravinjska dolina izpade iz tega območja, medtem ko okolica Ljubljane ostaja v območju z omejenimi dejavniki. Zanimalo ga je, zakaj se Dolina ni vpisala v register kot poplav-
na, saj v najboljših letih Dravinja prestopi bregove 23 krat. Martin Obrul iz Bezine pri Slovenskih Konjicah je povedal, da so ga izločili iz območja višinske kmetije, ker so Slovenske Konjice v celoti opredelili kot nižinsko območje. Ivan Pučnik s Črešnjevca je povedal, da so peljali na ogled tudi sedanjega premiera Antona Ropa in mu pokazali območja in kmetije na področju Dravinjske doline, kjer še sploh nimajo vode in elektrike. Milan Unuk s Kidričevega je dodal, da bi tudi njihovo območje moralo biti v območju z omejenimi dejavniki. Franc Bohak iz Globokega je povedal, da je Dravinja ponekod odnesla 30 arov zemlje in več. Jelka Brdnik iz Vrhol pri Slovenskih Konjicah je povedala, da je njihova katastrska občina izpadla iz teh območjih že leta 2003 — to so izvedeli komaj pri vlogi za subvencije - saj se ministrstvo sklicuje na to, da se na Vrholah kmečko prebivalstvo povečuje, kar seveda ne drži. Naseljujejo se predvsem ljudje iz mest na svoje vikende, saj je na Vrholah skoraj 70 hiš vikendašev.
Kmetje so se čutili ogoljufane in so bili enotnega mnenja, da bodo ponovno dobili največ kmetje iz Ljubljane in okolice. Želeli pa so, da se sestavi komisija, ki bo poiskala možnosti uvrstitve v območja z omejenimi dejavniki na podlagi poznavanja terena v naravi.
Nataša Pogorevc
Foto SM
Ptuj • Gledališče v marcu
Gostovanji in lutkovni abonma
Dve pomembni gostovanji sta pred ptujskimi giedaiiščniki: najprej ljubljansko, nato reško.
Foto: arhiv gledališča
Reško gledališče bo gostovalo v Ptuju s Sartrovo mojstrovino Za zaprtimi vrati v režiji Reneja Maurina.
Ormož • Razstave Š. Hozyana
Kaj izginja?
Minuli petek so v prostorih Zavarovalnice Maribor, predstavništvo Ormož, na Kerenčičevem trgu 3, odprli novo razstavo z naslovom Kaj izginja.
Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane prihaja z avtorsko predstavo "Ni~ igranja, prosim!" režiserja Tomija Janežiča, ki jo plemenitijo otroškost, improvizacija, sreča, mir, minimalni zavestni nadzor, ko se po mučnih 21 minutah na oder vsuje razcapana, podivjana, obsedena, ego-manska tolpa igralcev Nobene zgodbe, junaka, psiholoških odnosov, nobene teze, ideje ali vnaprej začrtane dramaturgije ni, takte daje Norcem samo glasba. Janežičev teater je angažiran, političen in intimen hkrati. To pa zato, ker teži k poštenosti, k popolni demokratičnosti in iskrenosti.
Iz Hrvaške pa prihaja predstava HKD Teatra iz Reke Iza zatvorenih vrata, mojstrovina francoskega pisatelja eksistenci-alista J. P Sartra v režiji Reneja
Maurina, za katero je kritika na Hrvaškem zapisala: ^"Vodeni s skrajno precizno režisersko roko so igralci v tej predstavi ustvarili prepričljive igralske kreacije in dosegli visoko stopnjo igralske uigranosti ... in ta, seveda kot skupen rezultat vseh igralcev, je na koncu koncev privedla do visoko napetostnih silnic v smislu gledališkega preseganja te scensko čiste in rafinirano raziskujoče predstave.
Tukaj je še naš lutkovni abonma, ki ga bomo ta mesec popestrili s predstavo O miški, ki si je raztrgala trebušček, v izvedbi društva Kinetikon. Predstava je obogatena z otroškimi ljudskimi pesmimi, ki so jih člani društva ponovno oživili in tako približali otroški publiki.
Rok Vilčnik, dramaturg
Prostori zavarovalnice so postali redno razstavišče za najrazličnejše umetnine. Tokrat svoje fotografije razstavlja domači fotograf Stefan Hozyan. Za razstavo je izbral motive razpadajočih in izginjajočih klečaj in preš. Nekaterih razstavljenih motivov v naravi ni več, saj so se morali umakniti napredku. Nekaj fotografij je razstavljenih v izložbenih
oknih zavarovalnice, ki so s svojo centralno lokacijo na ogled vsem mimoidočim in so neke vrste galerija na prostem. Nekaj pa jih je razstavljenih tudi v poslovnih prostorih.
Na otvoritvi razstave so zapele ljudske pevke s Huma in kot po navadi, je bila otvoritev zelo dobro obiskana.
vki
foto vk
Avtor razstave Štefan Hozyan (z desne) v družbi s podžupanom Brankom Kukcem in Tonetom Luskovičem je nazdravil z zbranimi. Čudovite papirnate rože ljudskih pevk s Huma pa so v počastitev 8. marca odnesle domov ženske obiskovalke razstave.
Trnovska vas • Kulturno društvo Mursec - Zivkov
Premiera "Najmlajši zasebni detektiv"
Kulturno društvo Muršec - Živkov je bilo ustanovljeno leta 2001. V njem delujejo odrasla gledališka skupina, likovna sekcija s poletnimi likovnimi delavnicami, od lani pa tudi mladinska gledališka skupina.
Društvo ima v svojem kratkem delovanju tudi nekaj gostovanj v tujini. Odrasla gledališka skupina se po vseh Slovenskih goricah predstavlja s komedijo Janč,
v nedeljo, 7. marca, pa se je pred domačim občinstvom premierno predstavila mladinska dramska skupina z mladinsko igro Gorana Gluvica Najmlajši zasebni de-
tektiv. Igro sta režirala Romana Breznik in Tomaž Salamun, glasbo je prispeval Maks Kurbus, sceno so pripravili igralci kar sami. Mentorstvo pa je tokrat prevzel
Mladinska dramska skupina KD Muršec - Zivkov
režiser odrasle gledališke skupine Rajko Vrečar.
Zgodam in prigodam najmlajšega zasebnega detektiva Zdrav-ca je z zanimanjem sledilo 180 gledalcev, ki so napolnili kulturno dvorano v Trnovski vasi. Po komentarjih prisotnih so mladi gledališki zanesenjaki predstavo odigrali zelo dobro, sami pa so dodali, da si želijo veliko igrati, zato bodo z veseljem sodelovali na medobčinski reviji mladinskih dramskih skupin, veseli pa bodo tudi kakšnega povabila na gostovanje.
Zbranim je pred predstavo spregovoril predsednik KD Muršec - Živkov Danilo Muršec, se zahvalil vsem, ki so pri predstavi pomagali, hkrati pa poudaril, da si v društvu prizadevajo pridobiti čimveč mladih, saj se zavedajo da jim tako ponujajo kvalitetno preživljanje prostega časa. Prizadevajo pa si, da bi ljubiteljska dramska dejavnost v Trnovski vasi postala spet tisto, kar je bila pred dvajsetimi in več leti, pa je žal razen redkih poskusov zamrla.
Zmago Šalamun
Tednikova knjigarnica
Kakor napravi stari, je zmerom prav
Ta zapis namenjam včerjašnjemu prazniku, štiridesetim mučencem. Tudi zato, ker moški pravzaprav nimajo poštenega praznika — pa bi si ga zasluzili. Ce ne iz tehtnejših razlogov, pa zaradi ravnotežja.
Ženske imajo dve zapovedani praznovanji: dan žena in materinski dan, pa še babice, se mi zdi, imajo od nedavna poseben dan. Kaj pa možje? Nič manj neprijetnosti in obveznosti, če so ta pravi dedci, s tem seveda mislim može in očete in partnerje, jim ne prinaša življenje kakor ženskam. Zraven tega pa se morajo izkazovati po moško, mačistično: močno in trdno. Moškim je nespodobno kloniti, jokati, padati v depresije in podobno, pa tudi na telesne cikluse se ne morejo zgovarjati ... In nikoli ne bodo občutili poštenega ženskega principa, ne materinstva, četudi se bodo še tako trudili in se jim bo družba prilizovala s porodniškimi dopusti. Ata ne bo nikoli mama, tista mitska mama, ki je opevana in orisana v literaturi, glasbi, likovni umetnosti... In zelo težko bodo vrli očetje dokazovali, da bi po prenehanju partnerstva ali zakonske zveze bolje skrbeli za otroke kot mati. Ej, kako daleč daleč je enakost med spoloma! Kdo si je sploh enakost izmislil? A ni po zakonih narave, da enakosti pravzaprav ni?! Naravna zakona sta različnost in ravnotežje - ta dva pojma bi morali udejaniti ljudje.
Torej: ženskam in moškim, vseh starosti in stanov, priporočam branje Andersenovih pravljic. Ker niso ne moške, ne ženske, ampak obojim nudijo slasten, kratek bralni užitek o čustvovanju, o odnosih, ki se jim bistvo, čeprav je forma drugačna, ni spremenilo.
Recimo pravljica Kakor napravi stari, je zmerom prav v izdaji iz leta 2001 Prešernove družbe in njene koledarske zbirke. Pričujoča knjiga je slikanica, primerna za otroke, a še bolj za odrasle. Ilustriral jo je imenitni Rudi Skočir. Besedilo pravljice teče na levih straneh, na desnih pa so celostranske, vse likovne hvale vredne slike. Besedilo je s posebno pozornostjo oblikoval Edi Berk: vzklične in nosilne povedi je postavil večje, opisne dele s poševnimi črkami, samemi besedilu je dodal prijeten grafični izraz z lomljenjem stavkov, z večjim in manjšim tiskom besed... Takšna vizualizacija besedila ni ravno pogost pojav ter tudi zato deluje prijetno, zabavno na bralca. Sicer pa je taka tudi Andersenova pravljica.
Žena pošlje moža na letni sejem v mestu. Bila sta prej revna, kot spodobno premožna, bi rekli danes. Žena je možu lepo zavezala rutko okoli vratu in mu naročila, naj pametno, kot zna le on, zamenja konja, ki si ga nista več mogla privoščiti. In mož je šel s konjem. Konja je mož zamenja za kravo — mleko in sir bi bila prava in redna poslastica za reveža. Toda kravo je zamenjal za ovco, da bosta imela zraven mlečnih izdelkov še volno. Ovco je zamenjal za gos, da bosta imela, kar si je žena že dolgo želela ... Vse te menjave je mož opravil že na poti v mesto, dan pa je bil vroč in brez oblačka na nebu. Zato je mož najprej stopil v gostilno, kjer je naredil poslednjo menjavo... Domov seje vračal z vrečo jabolk, ki si tega imena niso več zaslužila. V gostilni seje še stavil, da ga bo žena z vrečo gnilobe vesela, saj on, mož, vedno naredi vse prav. Bogatun mu ni verjel in je bil prepričan, da bo žena možu preštela vse kosti, zato je stavil krepko mero denarcev ... Ne boste verjeli, dragi bralci knjigarnice, kako je mož, ki ga je žena vdano ljubila, zafrknil naduteže in si prislužil denarce.
Pravljico Kakor napravi stari, je zmerom prav je prevedel Rudolf Kresal. Ce pa vas zamika več Andersenovih pravljic, pa sezite po odlični izdaji z ilustracijami Marije Lucije Stupica v zbirki Veliki pravljičarji založbe Mladinska knjiga (iz danščine prevedla Silvana Orel Kos. Ljubljana, 1998.308 strani).
Liljana Klemenčič
Sv. Tomaž • Letna produkcija
Sola se predstavi
Minuli petek je bila telovadnica oS Tomaž pri Ormožu polna nastopajočih in njihovih gledalcev.
Na letnem koncertu zborov in folklore z naslovom Prava pesem se poje sama so nastopili zbor vrtca (Zlatka Kaučič), otroški zbor 1. in 2. razreda devetlet-ke, otroški zbor 2. in 4. razreda osemletke, mladinski zbor (vse Dalibor Bedenik). Povedali so nam, da so se učenci mladinskega zbora pravkar vrnili z intenzivnih vaj, ki so jih imeli v zdravilišču Radenci, kjer so v dvorani hotela Radin izvedli zelo uspešen koncert. Na petkovi produkciji so nastopile tudi tri folklore - folklora vrtca, folklo-
ra razredne stopnje (obe Katarina Pondrk) in starejša folklorna skupina (Jožica Rep). Med njihovimi nastopi so se predstavili mladi recitatorji Matej Munda, Davor Lovrenc, Klara Rakuša, Jasmina Dovnik in Tina Krajnc.
Ravnateljica Alenka Čurin Jan-žekovič je bila z nastopom in obiskom zelo zadovoljna. Povedala je, da je skoraj tri četrtine otrok sodelovalo v nastopu. Ob tej priložnosti so voščili mamicam tudi vse lepo ob 8. marcu.
vki
Pa brez zamere
Limone
Mali bogovi
V naravi nas ljudi je, da za stvari, ki se nam ne zdijo preveo komplicirane, mislimo, da so same po sebi preproste, lahke in popolnoma transparentně. Skratka, da jih lahko opravlja vsak bebec. In kot skoraj zmeraj se tudi pri tej stvari pokaže, da prehitra in preveč površna sodba udari hudo mimo. In to ne velja samo za nas, zunanje opazovalce, ampak tudi za tiste, ki vso zadevo "šibajo". Pojasnimo na primeru, za kaj sploh gre.
Ko nek mlad, nadobuden s.p. odpre kafič sredi mesta, prvi mesec vse štima. Natakarji/ce so prijazni, kofe, sokovi, čajčki, pir, ta kratki in vse ostalo je po zmernih, če ne celo popularnih cenah, gost, ki vstopi v lokal, pa je deležen prijaznega nasmeha ter pozdrava. Krasno. A ponavadi ta idila traja zgolj kakšen teden ali dva, najdlje mesec dni, se pravi, dokler je establišment svež in v porodnih krčih. A kaj kmalu se ta idila neha. Ko stvari enkrat preidejo v normalen tek, ko zadeva začne prinašati dobiček, se to tihožitje konča (s svetlimi izjemami, seveda). Kaj hočem s tem povedati? Povedati hočem to, da potem, ko se posel enkrat umiri oziroma usede, ti novopečeni gostinci kot po pravilu pozabijo na vse tiste vrednote, ki so jih še pred kratkim obešali na veliki zvon. Gostoljubje, prijaznost, fleksibilnost, nasmehi in kaj je še teh zadev naenkrat postanejo daljna preteklost. Da o tistem, sicer res malce pretiranem načelu, da je gost kralj, niti ne govorimo. Odločitev, ali so za to krivi lastniki sami ali pa zgolj zaposleno osebje (ponavadi kakšna o svoji lepoti in nenadkriljivi privlačnosti ter modrosti prepričana dekleta, ki delajo preko študentskih napotnic), prepuščam cenjenemu bralstvu. A epizoda, ki bo na kratko opisana, daje precej bolj slutiti drugo možnost—se pravi varianto, pri kateri se tisti (tiste), ki so plačani za to, da ustrežejo tebi, ki si prišel na pijačo, obnašajo tako, kot da si ne vem kakšen nebodigatreba, ki jim kratiš meditacijski čas za šankom.
Na kratko: spodaj podpisani je pred kratkim s prijateljem ali dvema pristal tam, kamor bomo vsi šli prvega maja. Sicer vsa čast lastniku tega establišmenta, a ta je pri vsej zgodbi bolj kot ne marginalnega pomena. Nista pa marginalnega pomena dotični dekleti, ki v tem obratu točita pijačo — ti sta namreč na naše vljudno naročilo še ene runde gladko in oholo odvrnili, da to ni mogoče, saj naj ne bi bilo več limon (ki so za to določeno pijačo pomembne). Meni nič tebi nič. Ti tukaj sploh nisi pomemben. A ko je spodaj podpisani stopil do drugega šanka v istem lokalu ter pobaral za njim stoječega možaka, ali slučajno ima kje še kakšno limono, je le ta segel pod šank ter presenečenemu avtorju tega sestavka v izbiro ponudil celo gajbo limon (dobesedno) ter ga prijazno povabil, da naj si kar izbere tisto, ki mu je najbolj všeč. Lahko si predstavljate izraz, ki ga je takrat ugledal ta kelner na drugi strani gajbe z limonami.
Razlaga? Očitno se omenjenima deklicama pač ni več ljubilo (po)streči nekih za njiju nepomembnih "dedov", ki jima ne sežejo niti do kolen ter sta ta svoj prezir zapakirali v "nevtralno" trditev, da pač limon ni več (beri: da se z nami, ki nismo dovolj kul, ne mislita več ukvarjati). Tudi potem, ko smo ju hoteli priklicati ter pobarati, kako je mogoče, da limon več ni, ko pa jih deset metrov vstran v istem lokalu imajo celo gajbo, sta se odzvali zgolj s prezirom ter očitno samovšečnostjo. [koda, kajti lokal sam po sebi bolj kot ne zasluži pohvale, saj ob vikendih ohranja mesto vsaj malo živo.
No, morda pa jaz oholega ravnanja omenjenih gospodičen ne razumem, ker nisem dovolj kul. Tudi možno. V tem primeru se tudi vam, cenjeno bralstvo, iskreno opravičujem, ker sem vam jaz, brezveznež, težil.
Gregor Alič
Vitomarci • Gledališčniki gostovali v Berlinu
"Caj za dve" za zdomce
Odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci je za letošnjo sezono pripravila izvrstno gledališko predstavo Caj za dve. Doslej so komedijo uprizorili v Ptuju in okolici, nedavno pa so bili povabljeni tudi v Berlin, kjer so igrali zamejskim Slovencem.
KUD Vitomarci se lahko pohvali s sedmimi sekcijami, v katerih deluje okrog 70 članov. Zraven treh gledaliških skupin deluje v Vitomarcih tudi ženski pevski zbor, tamburaški orkes-
ter in recitatorska sekcija.
Vse od leta 1895, ko so Vito-marčani prvič v svojem gledališču uprizorili predstavo Krojač lipe, pripravljajo letno eno ali dve predstavi. Igralci in režiser-
Gledaliska skupina iz Vitomarcev med nastopom v Berlinu.
Ormož • Izobraževalni forum
ji so ves ta čas bili domačini in službujoči učitelji. Režiser gledališke predstave Čaj za dve je Milan Černel, ki že petnajsto leto igra, že peto leto pa tudi režira v KUD-u Vitomarci.
Letošnja predstava je peto delo Toneta Partljiča, ki so ga Vitomarčani postavili na oder. Doslej so se namreč zraven komedije Čaj za dve predstavili tudi z predstavami Moj ata socialistični kulak, Ščuka, da te kap, Štajerc v Ljubljani in Politika, ljubezen moja. Zadnjo predstavo Čaj za dve so uprizorili tudi v Berlinu, kamor so jih povabili zamejski Slovenci, ki živijo tam. Kot je povedal Černel, je bila za igralce to neponovljiva izkušnja. "Nepopisen užitek je videti Slovence, ki živijo zunaj meja Slovenije in komaj čakajo na vsako slovensko besedo, ki jo kdo izusti." Kot je še dodal Černel, se je
Več osebnih stikov
Na forumu z naslovom Vzemimo razvoj izobraževanja za delo v svoje roke, so se srečali organizatorji - sodelavci Ljudske univerze Ormož in predstavniki gospodarskih subjektov v lokalnem okolju in pretehtali možnosti za medsebojno sodelovanje. Zbrane je v imenu ustanovitelja pozdravil župan Vili Trofenik.
Na začetku sta strokovni sodelavki Andragoškega centra Slovenije Sonja Klemenčič in mag. Tanja Možina predstavili projekt Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje, v katerem kot ena izmed desetih v Sloveniji sodeluje tudi LU Ormož. V okviru projekta so na LU izvedli samoevalvacijo kakovosti na področju izobraževanja odraslih. Rezultati ankete so pokazali, da gospodarski su-
Markovci • Kako veselo bo igrala godba?
Občina varčuje
Zmanjšanje proračunskih sredstev v občini Markovci povzroča vse več negodovanj.
Na račun varčevanja za večnamensko dvorano Markovci se zmanjšujejo številne proračunske postavke, kar med društvi, ki delujejo v občini, in posamezniki povzroča vse več nezadovoljstev. In tako je bilo tudi na nedavnem zboru Godbe na pihala.
Društvo Godba na pihala občine Markovci je bilo ustanovljeno pred štirimi leti. Prvo leto je godba delovala pod okriljem folklornega društva, nakar so godbeniki po letu dni ustanovili svoje društvo. Danes ima društvo 31 članov, med katerimi je 29 aktivnih godbenikov.
Minuli konec tedna pa so se člani in članice markovske godbe sestali na tretjem rednem občnem zboru, kjer so med drugim v svoje vrste sprejeli pet mladih nadebudnežev, ki se že poskušajo v igranju med godbeniki. To so Katja Bezjak, ki je z devetimi leti tudi najmlajša članica godbe, Smiljana Foštnarič, Jan Meznarič, Jure Majerič in Marko Kukovec.
Kot je uvodoma dejal predsednik markovske godbe Mirko Janžekovič, je v delovanje takšne godbe, kot jo imajo v Markovcih, vloženo veliko dela, prizadevanja, vaj, sestan-
Foto: MZ
Predsednik markovske godbe na pihala Mirko Janže-kovič in dirigentka Helena Bezjak.
kov in pa dobre volje ter sposobnosti dirigentke. Kot je v nadaljevanju v svojem poročilu navedla dirigentka Helena Bezjak, nastopa markovska godba na večjih občinskih prireditvah in farnih praznikih, sicer pa so v minulem letu izvedli tudi tri večje samostojne nastope. To so bili igranje prvomaj-
bjekti, učitelji in župan dobro poznajo njihove programe in so zadovoljni s sodelovanjem. Za njih večinoma izvajajo verificirane programe za pridobitev izobrazbe, manj pa specialnih programov, po meri podjetij. V 12 letih so za potrebe okolja razvili 7 programov izobraževanja, ki segajo od znanj tujih jezikov do osnov pokušanja in ocenjevanja vina, usposabljanje skupinovodij v posameznih
ske budnice, parada pihalnih godb v mesecu juniju in Miklavžev koncert v začetku decembra. Po podatkih dirigentke so v lanskem letu med drugim nastopili tudi v Kostanjevici na Krki in v Avstriji, gostovali pa so tudi na nogometni tekmi ptujskega prvoligaša. Po podanih poročilih se je v razpravo vključil tudi župan Franc Ke-kec, ki je godbenike razžalostil z novico, da bo občina v letu 2004 zaradi zmanjšanja proračunskega dohodka za kulturo godbenikom namenila manj sredstev kot doslej. V proračunskem letu 2004 bo občina po županovih besedah godbi namenila okrog 400.000 tolarjev. Takšen podatek sicer med godbeniki ni bil najbolje sprejet, saj so se vsi z dirigentko na čelu strinjali, da znesek, ki ga bodo deležni, ne bo zadostoval niti za osnovno delovanje godbe.
podjetjih, usposabljanja za turistične vodiče in proizvodnje izdelkov, storitev podeželskega turizma in dopolnilnih dejavnosti na podeželju. To je po oceni direktorja LU, Ernesta Vodopivca, premalo. Zbrane j espomnil, da so vsi na trgu in si niso konkurenca, da pa s pomočjo LU lahko izboljšajo svojo konkurenčnost.
Žal so predstavniki LU in AC S za prezentacijo sebe in svoje dejavnosti potrebovali kar uro in tričetrt, zato so udeleženci foruma, ki se je odvijal v petek popoldne, strnili svoje misli. Marija Kralj (Reanult) je pozdravila to iniciativo. V njihovem podjetju imajo ljudi z izobrazbo, ki so učljivi in si nenehno nabirajo neformalne oblike
devet igralcev kar dva meseca in pol pripravljalo, preden so predstavo prvič postavili na oder. Odlična devetčlanska, sicer generacijsko zelo raznolika igralska zasedba, pa je tudi v gledališčih Ptuja in okolice polnila dvorane.
"Zelo sem zadovoljen z odzivom gledalcev. Zdi se mi, da je Partljič tako nam kot tudi gledalcem zelo blizu, saj je tudi sam živel v naših krajih. Takšne predstave gledalce sprostijo in jim dajo občutek domačnosti," je dejal režiser komedije Milan Černel. Dodal je tudi, da je zelo zadovoljen z uprizoritvijo predstave in meni, da se zasebno razumevanje med gledali-ščniki izraža tudi v predstavi.
Če vam torej primanjkuje smeha, si vzemite kak večer zase in se ob komediji Čaj za dve nasmejte do solza!
Dženana Bećirović
znanja, le da morajo po ta znanja v Ljubljano. To je povezano z velikimi stroški, saj je poleg visoke kotizacije treba računati še dnevnice in potne stroške. Na seminarjih pa se potem v Ljubljani srečujejo s kolegi iz okoliških krajev. Zato je mnenja, da bi lahko te kvalitetne vsebine tudi pripeljali v naš konec Slovenije in jih naredili tudi cenovno dostopnejše. Poleg tega je povedala, da pogreša druženje, sodelovanje in izmenjavo idej različnih gospodarskih subjektov in našega okolja, saj se ljudje med seboj ne poznajo in se srečujejo le še v Ljubljani.
Tudi Tone Luskovič (Jeruzalem VVS) se je zahvalil za ponujeno roko sodelovanja. Povedal je, da bo najprej potrebno razbiti stereotip, da je LU primerna le za pridobivanje manj zahtevnih znanj, za dokončanje osnovne šole ali da gre za na hitro pridobljena znanja. Povedal je, da so drugi organizatorji izobraževanj iz osrednje Slovenije veliko bolj agresivni in spretni v navezovanju stikov in ponudbi programov. Zato si je za v bodoče zaželel osebnega sodelovanja in ne preko anketnih vprašalnikov.
vki
Sodelavci univerze in uporabniki so izmenjali mnenja ter povedali svoje predstave in želje.
Ormož • Z blatne Lente
Povabilo na kavo v ribiških skornjih
Nedavno sem z Lente dobila dokaj nenavadno povabilo. Povabili so me na kavo, ampak v ribiških Skornjih, lepo prosim, da si ne umažem svojega obuvala na njihovem kolovozu.
Prebivalci enega najlepših predelov Ormoža, s katerimi sem se pogovarjala, ne želijo biti imenovani, pravijo pa, da so potrkali že na vsa vrata, pa ni zaradi tega njihov problem nič manjši.
V zadnjih letih se je vzporedno s Ptujsko cesto na Lenti oblikovala Novakova ulica, kjer so na levi in desni strani zrasle lepe nove hiše. Kot se za takšno naselje spodobi, imajo lepo urejeno tudi okolico hiš, celoten vtis pa močno kvari cesta. Zanimivo je, da je začetek in konec Novakove ceste asfaltiran, vmes pa je kakšnih 100-200 metrov neasfaltirane ceste, ki se od jeseni do pomladi kopa v blatu, kar seveda lahko opazijo le tisti, ki cesto uporabljajo peš. Poleti pa se cesta obupno praši in je tako treba zapirati okna, na vrtu pridelana zelenjava pa je tudi pokrita s prahom. Asfalt na začetku ulice je bil narejen v času gradnje ormoške obvoznice, ko so gradbeniki koristili del ulice za dovoz do gradbišča in so jo tudi asfaltirali.
"Zakaj pa smo potem občini plačali komunalno urejeno parcelo, plačali smo tudi komunalni prispevek, kot se plačuje v mestni občinah, kaj pa ima-
mo od tega? Na neasfaltiran del ceste ni nihče že deset let pripeljal ene samokolnice gramoza, da se o asfaltu sploh ne pogovarjamo!" se jezijo prebivalci Lente. Poudarjajo, da se ne želijo prepirati, vendar tako ne gre dalje. Že nekajkrat so menda bili na seznamu občinskega proračuna za asfalt, pa za njih vedno zmanjka sredstev. To je, roko na srce, tudi precej čudno, saj gre za malenkostno razdaljo, na kateri je veliko uporabnikov. Gotovo je precejšnja razlika, ali se asfaltira 100 metrov ceste od enega do drugega soseda ali pa je na teh 100 metrih 10 sosedov.
Seveda sem o blatni zgodbi povprašala tudi na uradu župana, kjer so v svojem sporočilu zapisali, da je "problematika mestne ceste 304-010 na Lenti bistveno drugačna, kot jo poskušajo posamezniki s pomočjo medijev plasirati v javnosti. Ureditev omenjene ceste je sestavni del komunalne opreme stavbišč naselja Lenta, stroške katere bi morali v celoti pokriti investitorji. Neurejeno stanje je posledica nespoštovanja pozitivne zakonodaje v preteklosti, saj so investitorji oziroma lastniki stanovanjskih zgradb organizirali delno komunalno
I na Lenti res ne izgleda tako, da bi ji lahko rekli mestna ce> prihajajočo pomladjo pa bo gotovo postala pravi kolovoz.
ni ustrezno saniral cestišča po zaključku del. Kdaj bo cesta asfaltirana, v svojem odgovoru niso odkrili. Treba pa bo menda na "novo izdelati tehnično dokumentacijo za ureditev cestišča in hodnikov za pešce. Po pridobitvi dokumentacije pa bo potrebno zagotoviti potrebna sredstva oziroma bodo lastniki oziroma investitorji morali poravnati stroške komunalne opreme v skladu s predpisi. Posebno težavo bo predstavljala sanacija priključkov oziroma vhodov v garaže, ki so izvedeni neustrezno, in sicer tako, da posegajo v telo cestišča."
Kako je s plačilom oziroma
neplačilom komunalnega prispevka, bodo morali razčistiti župan in prebivalci, ki sicer vztrajajo, da so vse plačali. Povedali so tudi, da je eden od prebivalcev pri nakupu parcele menda celo moral posebej plačati okrog 380.000 SIT za asfalt.
Glede na to, da na občini v svojem odgovoru niso navedli nobene pripravljenosti in roka za sanacijo ceste, se bodo prebivalci Lente še nekaj časa sprehajali po blatu, mi pa hodili na kavo v ribiških škornjih. viki klemenčič ivanusa
opremljanje svojih stavbišč preko krajevne skupnosti Ormož. Na podlagi dostopne dokumentacije je možno ugotoviti, da so k delni komunalni ureditvi prispevali različne prispevke, in to delno v denarju, delno v delu oziroma v materialu. Komunalni prispevek sta do sedaj v celoti poravnala samo dva investitorja, ki sta kupila parcele s strani občine, večina investitorjev je kupila kmetijsko zemljišče v privatnem prometu."
Za slabo stanje ceste na občini krivijo izvajalca priključkov na električno omrežje, ki
za vsak primer.
v Renaultu na prvo mesto vedno postavimo varnost. Varnost v vsakem avtomobilu, varnost na vsaki poti, varnost za vsak primer. Zato bomo v marcu vaše rabljeno vozilo katerekoli znamke ocenili po sistemu Eurotax ter vam za novi, varni Renault prišteli do 600.000 tolarjev popusta!
^ www.renaiult.sl
za vaše rabljeno vozilo katerekoli znamke in starosti ob menjavi za novi, varni Renault!

Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška c. 23,2250 Ptuj, tel.: 02 749 35 46
Ljutomer • Podelili priznanja ob dnevu CZ
Mirku Lebariču srebrni znak
Namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Branko Dervodel ter poveljnik Civilne zaščite Pomurja Martin Smodiš sta ob mednarodnem dnevu civilne zaščite podelila srebrne in bronaste znake civilne zaščite ter nagrade otrokom, ki so sodelovali v regijskem natečaju "nevarne snovi".
Srebrni znak civilne zaščite kot priznanje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so z levega brega reke Mure prejeli Mirko Lebarič iz Pre-cetincev v občini Ljutomer ter prostovoljni gasilski društvi Bunčani iz občine Veržej in Cezanjevci iz občine Ljutomer.
Peter Cvetkovič iz Gornje Radgone in Franc Heric iz Branoslavcev v občini Ljutomer sta letošnja dobitnika bronastega znaka civilne zaščite, iz Prlekije pa prihajajo številni prejemniki nagrad v regijskem natečaju "nevarne snovi". Prejeli so jih: Žan Žnidarič (vrtec Stročja vas), Matej Grnjak (vrtec Ljutomer), Uroš Rous (vrtec Apače), Damjan Benkič (VIZ Veržej), 3. a razred OS Radenci, Nina Mikl (OS Križevci pri Ljutomeru), Tobi Dvoršak (OS Sveti Jurij ob Sčav-nici), Helena Fašalek (OS Radenci) in Sandra Zadravec (OS Cezanjevci).
MŠ
Namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Branko Dervodel ter poveljnik Civilne zaščite Pomurja Martin Smodiš (od leve) sta podelila srebrne in bronaste znake civilne zaščite.
Ptuj • Počastitev dneva žensk
Večer s Tonetom Partljičem
V ponedeljek je v organizaciji Ženskega foruma ZLSD Ptuj, Območne izpostave JSKD in Zveze kulturnih društev Ptuj bil v stari steklarski delavnici na Ptuju večer s pisateljem in poslancem državnega zbora Tonetom Partljičem.
Večer je bil posvečen mednarodnemu prazniku dnevu žensk, 8. marcu, ki je, kot je dejala voditeljica večera Nataša Petrovič, dan, na katerega nekateri želijo pozabiti, drugi ga bolj sramežljivo obeležujejo, tretji pa ga želijo obuditi.
O tem je tekla beseda z gostom večera Tonetom Partljičem, ki v svojih pogledih na odnose med moškimi in ženskami zastopa in zagovarja absolutno enakost med spoloma (menda ja, saj je vendar tudi politik), obenem pa je izrazil svoje videnje, ki ga opaža v vsakodnevnem delu (predvsem v parlamentu) izredno aktivnost žensk, ki čestokrat presega aktivnost (napadalnost) moških, pri čemer je kar nekajkrat omenil tudi svojo poslansko kolegico Lidijo Majnik, ki je
na večeru tudi bila prisotna. Sicer pa je dejal, da je odraščal v družini, kjer je hlače nosila mama (Moj ata, socialistični kulak je zgodba Tonetovega otroštva).
Tone Partljič je na večeru pred-
stavil tudi odlomke iz svoje knjige Golaž, reka in mostovi, kjer opisuje predvsem svoje politične sodelavce. Knjiga je izšla konec lanskega leta v založbi Pisanice.
FI
Tone Partljič v pogovoru z Natašo Petrovič
Iz žlvlnozdravnlkovega dnevnika
Včasih je treba pacienta najprej uloviti ...
Bolezni in po{kodbe, ki pestijo živali, niso kaj prida drugačne od teh, s katerimi imamo opraviti ljudje. Ne verjamete? Pa je res! Recimo, svinje imajo slabo srce, psi imajo težave s prostato, mačke se otepajo z ledvičnimi kamni, ribice se prenažirajo, kače pa se lahko tudi prehladijo ...
"Najpogostejše v zimskem času so razne oblike viroz, pljučnice, vnetja, pa seveda še sto drugih večjih in manjših težav, ki pestijo tako hišne ljubljence kot velike živali po hlevih na kmetijah," pravi Branko Veselič, eden od petih veterinarjev ptujske veterinarske postaje.
Čakalnica veterinarske ambulante je v teh zimskih mesecih nabito polna. Štirinožni kosmati bolniki, pa tudi kakšen pernati je vmes, večinoma mirno in brez javkanja čakajo na vrsto. Odzivi živali so ob obisku zdravnika sicer različni, nekatere podivjajo, druge so povsem umirjene.
Veterinarji delajo v ambulanti, kjer imajo še operacijsko sobo in manjšo bolnišnico ter na terenu, kjer se zdravijo večje živali. Trend sodobne veterine, kot pove Branko, je namreč v približevanju zdravljenja živali v domačem okolju. Pet veterinarjev, zaposlenih v ptujski veterinarski bolnišnici, opravlja tudi stalna 24-urna dežurstva. Nočna urgen-ca je namenjena kritičnim primerom, ampak včasih se izkaže, da ima strah lastnika živali prevelike oči.
Lučka najraje gleda parlament in Jelinčiča
V času nočnega dežurstva so živinozdravniki vedno dosegljivi na številki prenosnega telefona. "Ko telefon zazvoni, ura ni važna, in lastnik živali pove, da je nekaj hudo narobe, ne moreš vedno oceniti, ali gre res za življenje in smrt, zato je treba takoj odpreti vrata ambulante. Neke noči, bilo je okrog enajstih, so me tako obvestili, da pes umira in da je potreben takojšnjega pregleda. Seveda sem bil takoj v ambulanti, prižgal računalnik, kjer se vodijo vsi podatki o stanju živali in čakal na pacienta. Lastnikov avto je bil pred ambulanto, povedal mi je, da je pes od strahu pobegnil in začeli smo ga loviti, najprej vsi, potem pa lastniki sami. Jaz sem čakal. Pol ure, uro, pa nič. Pes je bil še očitno zelo pri močeh, saj ga zdravi ljudje v dobri uri kroženja okrog bolnišnice niso mogli uloviti."
Lovljenje štirinožnega pacienta pa se velikokrat odvija tudi v sami ambulanti in takšni prizo-
»No, poglej, vnetje tetive in živca se lepo zdravi. Še malo, pa bo spet poskočen kot prej!«
Foto: SIV
ri, ko zdravnik, tehnik in lastnik divjajo okrog mize za preglede, malo po dveh in malo po štirih, vmes pa je potrebno prijeti še omaro z zdravili, da se ne prevrne, niti niso tako redki. Tudi kakšen ugriz ali praske so del živinozdravnikovega vsakdana: "Psi bi morali prihajati na preglede z nagobčnikom, vendar, če tega niso vajeni, mu ga nima smisla natikati pred pregledom, saj je žival že itak razburjena. Največkrat gre pri takšnih živalih za prave miljenčke, ki so povrhu še gospodarji v hiši. Najbolj je vidna velika navezanost na živali pri starejših ljudeh, ki se nikakor ne morejo in nočejo ločiti od njih, čeprav so te živali pogosto že zelo stare in komaj še živijo. Da bi jih rešili muk, bi jih morali uspavati, ampak na zahtevo lastnikov jih pač maksimalno dolgo nekako vzdržujemo pri življenju, čeprav znajo biti takšna zdravljenja zelo draga. Pa v takih primerih denar ne igra vloge, čustvena vez med živaljo in človekom, ki se je spletla v več letih, je premočna."
Zdravljenja živali niso poceni, terapije trajajo večinoma več dni, vsaka žival ima svojo "zdravstveno izkaznico", lastniki pa se pred pregledom podrobno pogovorijo z zdravnikom - kot mame ali očetje o svojem otroku: "Veste, gospod doktor, že dva dni se praska po ušesu, verjetno ima
vneto ... naš Muki pa danes noče nič jesti, kaj bi lahko bilo narobe ... Žuža že od včeraj šepa na desno nogo, vse smo pregledali, če bi se mogoče kje pičila, pa ni ranice ..." itd. Medtem ko zdravnik preglejuje žival, določa diagnozo in terapijo, se razpletajo zanimivi pogovori o navadah živalskih pacientov, ki so včasih prav posebne in neverjetne. Kot pri muci Lučki, ki sama sicer ni povedala nič, očitno pa se je strinjala z izjavo svoje lastnice: "Ja, zdaj že vem, da ji gre na bolje. To pa zato, ker spet budno spremlja prenose z našega parlamen-
Foto: SM
Nekateri »pacienti« se dobro zavedajo, da morajo biti čisto pri miru ...
ta, kar je v času bolezni sploh ni zanimalo. Zdaj pa spet dvigne glavo in sploh, ko spregovori Jelinčič, ne trene z očmi in ne umakne pogleda. Takrat je čisto prevzeta!" In to je, verjemite ali ne, čista resnica.
Tragični labodi in
srečni mačkoni
Poleg psov in mačk, ki so najpogostejši obiskovalci ambulante, je v zdravniški evidenci še veliko hrčkov: "To so so zelo tragični primeri, saj imajo kratko življenjsko dobo, tja do dve leti in pol, otroci pa jih imajo strašno radi in se težko sprijaznijo z izgubo." Med pogostejšimi pacienti so še razni ptiči, ki prav tako
prvi pogled težko pripisal. Med takimi je prav gotovo težava s prostato, ki največkrat prizadene nemške ovčarje po osmem letu starosti. Voli, recimo, teh težav ne morejo imeti, saj gredo "premladi" v zakol, tudi med konji je malo takih primerkov, mačkoni pa takšnih "moških" problemov, zanimivo, sploh ne poznajo. Zato pa jih večkrat mučijo ledvični kristalčki oziroma kamenčki ...
Od zobozdravnika in kirurga do administratorja
Poleg dela v ambulanti je Branko Veselič tudi "terenec". Med obiski posameznih kmetij, ka-
do šestkrat, a tele še vedno lahko umre. Ena injekcija pa stane od 2 do 8 tisoč tolarjev. Teliček, ki ga je Branko cepil ob najinem obisku, bo verjetno preživel, saj se že popravlja. Pri mladi kmetiji Janeza Mahoriča imajo težave s svinjo prvesnico. Štirje izjemno veliki pujski že skačejo okoli ležeče matere: "Svinja je nekoliko prevelika za prvi porod, del plodov je še vedno v njej in če porod ne bo končan v dveh dneh, bo sledilo zdravljenje z antibiotiki, plodovi v maternici pa bodo odmrli. Za carski rez se pri svinjah ne odločamo, ker operacijo zaradi slabega srca težko preživijo." Mrtva plemenska svinja pa je velika izguba za rejca.
Potem sledi cepljenje krave zaradi mastitisa, na naslednji
zbolevajo za pljučnico, pa drobni ježki, ki nimajo možnosti preživetja, če ne tehtajo vsaj 40 dkg, najtežje pa je zdravljenje labodov: "Teh je pri nas zaradi bližine jezera kar nekaj, največkrat pa gre za poškodbe kosti, zaradi česar ne morejo več plavati ali leteti. Vendar je zdravljenje izjemno težko, saj imajo cevaste kosti, ki jih je težko mobilizirati, prav tako pa so zelo nedovzetni za antibiotike." Velikokrat se na mizi znajdejo tudi v prometnih nesrečah poškodovane živali: "Rešujemo vse vrste poškodb, tudi operativno, če ne gre drugače.
Foto: Črtomir Goznik
V zimskem času so vnetja ušes kosmatih ljubljencev zelo pogosta, podobno kot pri otrocih.
Majhne prašičke, kot je tale, je potrebno po nekaj dneh cepiti.
Le poškodba hrbtenice je takšna, kjer živali nima smisla zdraviti, saj takšna poškodba pomeni paralizo okončin, uhajanje vode in blata, invalidna žival se ne more več premikati in bi le trpela!" Eksotičnih živali ni prav veliko, je pa imel Branko že opraviti z opico, kačami in legvanom: "Pri plazilcih so najpogostejše prebavne motnje pa tudi viroze, prehladi. Specialist za bolezni plazilcev je v Muti in ko gre za kakšno težav-nejšo zadevo, ljudi napotimo k njemu."
Čeprav so viroze (prehladi, pljučnice), poškodbe in zastrupitve med najpogostejšimi vzroki za obisk pri živinozdravniku, pa so živali dovzetne tudi za bolezni, ki bi jim jih človek na
mor se odpraviva z dodobra napolnjenim karavanom, kjer je spravljena prava "ambulanta v malem", se ves čas oglaša njegov mobilnik in urnik dela z obiski se sproti veča. "Danes vozimo s seboj skoraj vse, od opreme za kirurške posege do zdravil, pa še kovček z dokumenti, saj je birokratskega dela tudi za nas vedno več." Manjše operacije se opravljajo kar v hlevih, brez pomoči asistenta, pri večjih je ta potreben. Do vsake kmetije tudi vedno ne gre z avtom; takrat je pač treba oprtati torbo in peš v hrib: "S seboj vzamem tisto, kar glede na posredovane podatke predvidevam, da bo potrebno. Se pa zgodi, da potem manjka ravno takšna reč, ki je ostala v avtu in potem je pešačenje podvojeno."
Razlike med obiskanimi kmetijami, kjer je bilo tisti dan treba obiskati obolele živali, so velike: "Kmetje se bojijo vstopa v EU. Večji rejci, ki hočejo preživeti, zato velikokrat pretiravajo s številom živali v strahu, da ne bi propadli. Po drugi strani pa je še zmeraj precej majhnih hlevov z nekaj glavami živine za domačo porabo. Nasploh pa so kmetje danes izjemno izobraženi, zavedajo se pomena zdrave črede, sicer nimajo prihodnosti."
Letošnjo zimo po hlevih razsaja prava epidemija pljučnice. Pri Arnuševih, kjer imajo čez 80 glav govedi, je zaradi tega od novega leta pomrlo že 12 telet. Bolna teleta, prvi znaki so tresenje, odklanjanje hrane in vročina, se morajo cepiti večkrat, tudi
kmetiji je treba pregledati, kako napreduje zdravljenje vnetja tetive in živca konja, v hlevu pa na svojo registracijsko številko čaka še mlad teliček: "Ko označim žival, je potrebno izpolniti še potrdilo o označitvi z vsemi podatki o živali. Kmetje pa morajo voditi hlevsko knjigo." Zvrsti se še nekaj obiskov in cepljenj svinj v manjših hlevih, na koncu pa se ustaviva še na vrhu enega od završkih hribov, kjer Branko opravi cepljenje majhnih pujskov: "Takšni pujski dobijo dve injekciji, eno vitaminsko in drugo z železom, potem pa jih označimo še z rdečo barvo, da se ločijo od tistih, ki še niso bili cepljeni, saj je dvojna doza lahko smrtna." Branko se tukaj prelevi še v zobozdravnika in cvilečim pujskom s posebnimi kleščami od-ščipne drobcene čekane: "Da ne poškodujejo vimena. Ti prvi zobje sicer kasneje itak odpadejo."
Branko Veselič je živinozdrav-nik že skoraj 20 let in pravi, da mu, kljub številnim težkim trenutkom in stresnim situacijam sploh ni žal: "Seveda moraš imeti živali v prvi vrsti rad, potem je važen smisel in občutek za delo z njimi, da o pomembnosti pristnega stika z ljudmi ne govorim. Pogovor in razumevanje ljudi in njihovih težav je pravzaprav osnova uspešnega dela. Živinozdravnik je dober le, če ob strokovnem znanju zna prisluhniti ljudem!"
Podlehnik • Srečanje obmejnih policij
Ko policisti pešačijo
Drugače kot peš po mejni liniji, ki razmejuje Slovenijo in Hrvaško po najbolj hribovitih predelih Haloz, pravzaprav niti ne gre. Skupen pohod predstavnikov podlehniške in varaždinske mejne policije, ki so prejšnji teden gazili sneg od Zgornjega Gruškovja do cerkve sv. Avguština, pa postaja že tradicionalna oblika sodelovanja, druženja in spoznavanja težko dostopnega terena.
Akcija je na pobudo podlehniške mejne policije prvič stekla pred tremi leti. Lani so v pohodu sodelovali policisti iz Krapine, letos je skupino hrvaških policistov vodil načelnik postaje mejne policije Varaždin Ivan Go-lubič, slovensko pa komandir mejne policije Podlehnik Moj-mir Simunič. Sodelovanje med obema mejnima policijama na skupnem območju varovanja je po zagotovilu obeh komandirjev zgledno, vsi pohodniki pa so, kljub dobršni meri kondicije, ki je potrebna za takšno večur-no pot, navdušeni nad tovrstnim načinom druženja.
"Poleg tega, da se na takšen način krepijo vezi in dobro sodelovanje s kolegi onstran slovenske meje, je pohod namenjen tudi podrobnemu pregledu mejne črte, kar je bistvenega pomena za dobro in učinkovito pokrivanje mejnega področja ter določanju lokacij za postavitev patrulj. Obenem pa na teh srečanjih določimo smernice sodelovanja za tekoče leto, se dogovorimo za skupne oblike dela, za izmenično in skupno pokrivanje določenih kritičnih točk, izmenjamo si informacije in izkušnje ter se pogovarjamo z domačini na obeh straneh meje," pravi Simunič.
Policisti so se sicer na tokratnem pohodu dogovorili, da se bodo srečali letos še enkrat, predvidoma v roku enega meseca, ko bodo prehodili še preostali del skupnega mejnega področja od Malega Okiča naprej.
"Moram reči, da smo hrvaški policisti z veseljem pozdravili to-
Foto: SM
Del pohodniške skupine policistov z obema komandirjema v ospredju pred zadnjim vzponom do cerkve Sv. Avgu{tina.
vrstno obliko sodelovanja in druženja in zamisel takoj podprli, tudi v prihodnje pa ni dvoma, da se bomo teh skupnih pohodov še udeleževali. Nasploh pa,
vsaj na našem skupnem območju nadzora obmejnega pasu, ni nobenih težav ali nesporazumov," je potrdil tudi načelnik Golubič.
SM
Priznanja za prleška vina
V Splitu na Hrvaškem se je minulo nedeljo končal deveti sejem prehrane, pijač in hotelske opreme "GAST 2004". V okviru sejma so podelili priznanja najboljšim pridelovalcem vina, med dobitniki pa so tudi vina pridelovalcev iz Prlekije.
Naziv šampion so podelili Radgonskim goricam, d.d., iz Gornje Radgone za zlato radgonsko penino — jubilej 150, velike zlate diplome pa so prejeli Radgonske gorice, d.d., za zlato radgonsko penino — suho in polsuho ter za trami-nec, Ljutomerčan, d.d., Ljutomer za ranino, Steyer Vina, d.o.o., za traminec in penino, Vinogradniška kmetija Curin — Praprotnik s Koga za šipon ter Vinogradniška družina Kos iz Ključarovcev za šipon. Zlate diplome so prejeli Ljutomer-čan, d.d., Radgonske gorice, d.d., Steyer vina d.o.o., Vinogradniška kmetija Curin-Praprotnik ter Albina in Avgust Bobnjar iz Veržeja.
Miha Šoštarič
Kicar • Zlata poroka
Ponovila zaobljubo
Pred matičarja in oltar sta 28. februarja po petdesetih letih skupnega življenja ponovno stopila Jelka in Ludvik Arnuš iz Kicarja. Srečne trenutke sta delila s sorodniki, sosedi in prijatelji, okrog sto jih je bilo.
Zlato nevesto pa je še najbolj veselilo, da se je 50-letnice njene poroke udeležila tudi mama Katarina Hojsk, ki bo letos praznovala 95. rojstni dan.
Prvič sta si prstane nadela 22. februarja 1954 na Ptuju. Zlati ženin se je rodil v Kicarju, zlata nevesta pa v Beretincu na Hrvaškem. V Slovenijo se je z družino preselila leta 1938, odraščala je v Spodnjem Velovleku. Zlatopo-ročenca sta si topel dom zgradila v Kicarju. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, ena hčerka in štirje sinovi. V jeseni življenja ju razveseljujejo štiri vnukinje, štirje vnuki in dva pravnuka. Ludvik je delovno dobo oddelal v TGA Kidričevo, Jelka je bila gospodi-
nja, ki je nesebično ob moževi polni podpori skrbela za številno družino. Oba sta družno delovala v društvenem in družabnem življenju kraja. Zlati ženin je še danes aktiven v domačem gasilskem društvu, je tudi ustanovni član gasilskega društva Kicar. Zlata nevesta pa še vedno peče kruh za gasilske praznike, prav tako pohodnike ob 27. aprilu.
Arnuševa sta še čila in zdrava, to ju najbolj veseli, če je pri hiši zdravje, gre vse lažje od rok, pravita.
Zlatoporočencema vse najlepše tudi iz uredništva Štajerskega tednika.
MG
Zlatoporo~enca Jelka in Ludvik Arnuš
Foto: Langerholc
Ormož • Rotarijanska dobrodelnost
Prispevek za Sožitje
V ormoškem hotelu se na pustnem plesu tradicionalno srečujejo člani Rotary cluba Ptuja in Ormoža. Letos so plesali že osmič in tudi tokrat zbrali sredstva v dober namen.
Pri izvedbi so jim pomagali sponzorji Terme Ptuj, GP Rimljan, Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, VDC Sožitje Ptuj, Oro-tech trgovina , Art A Vanja Meglič in Orožarna. Pomagal je tudi Hotel Ormož, izkazal pa se je tudi ansambel Kompromis, ki je daroval četrtino svojega prihodka. Na plesu se je vrtelo 80 mask, izkupiček pa je navrgel 302.620 SIT, ki so jih namenili Sožitju - Medobčinskemu društvu za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Ptuj za njihovo delovanje. Simbolni ček je v imenu društva sprejel njegov predsednik Janko Suman. Ob tej priložnosti je članica izvršnega odbora Marina Krajnc predstavila delo društva, ki je v zadnjih letih močno preraslo svoje prvotne okvire in ima danes 5 zaposlenih in 3 osebe iz javnih del. Deluje z več programi in poskušajo zabrisati meje in predsodke, ki vladajo med osebami z motnjo v razvoju, ki potrebujejo več pozornosti in drugimi, ki zmorejo brez tega. Zadovoljni so z ustanovitvijo VDC, da jim je tako uspelo dvigniti vključenost oseb z duševno motnjo v organizirane oblike delovanja v našem okolju na 40%, čeprav je to še vedno zelo malo. Težava je predvsem v tem, da so invalidnine pogosto edini prihodki za številne družine in si
dobrodelni
OTARX
maskalj,
«SIT
Predsednik Rotary cluba Stanko Meglj~ je predal ~ek za 302.620 SIT predsedniku Sožitja Janku Šumanu.
preprosto ne morejo privoščiti, da dajo otroka, pogosto že odraslega, v varstvo, saj tako izgubijo edini vir preživetja. Tudi starši se pogosto ne morejo ločiti od otrok, za katere so dolga leta skrbeli, saj jih je strah samote. Pripravljajo se na nove programe, v katere bi se vključevali varovanci na kmetiji. Trudijo se tudi za ureditev bivalne skupnosti, kar pa terja veliko energije in dela.
Ob tej priložnosti so rotari-janci predstavili še svoj spomladanski načrt, ko bodo 1. maja, na dan vstopa Slovenije v EU, pripravili dobrodelni koncert v
SNG Maribor. Izkupiček koncerta bodo namenili za izgradnjo lesenih hiš v okolici Srebrenice, kjer živijo ljudje, s katerimi smo nekoč živeli v skupni državi, v velikih težavah. S tem se bodo vključili v širši projekt pomoči žrtvam vojne, ki ga pripravljajo Rotary klubi iz Avstrije in Nemčije.
Seveda pa je prvenstvena naloga rotarijancev pomagati v okolju, v katerem živijo. Spomladi bodo napeljali vodovod Frančiški Ozvaltič iz Stanovna, ki so ji pred časom uredili že priklop za elektriko.
vki
MARCA V AKCIJI: ^
VSLOVENIJALESOVIH SALONIH POHIŠTVA, V MESECU MARCU, NE ZAMUDITE:
VRTNO POHIŠTVO
10 % predsezonski popust za nakup garnitur.
KUHINJE
DARILO ob vsakem nakupu.
KOPALNICE
10 do 15% popusti. Velja tudi za keramične ploščice.
SPALNICE
Do 15% ceneje.
Širok izbor razstavljenih eksponatov.
Lj - Dunajska, 01-474 42 29 Lj-Rudnik, 01-280 3Ó 10 Hoče, 02-618 13 31 SALONI Maribor, 02-251 68 61 POHIŠTVA Celje, 03-545 15 15
foto vkl
Iščete svoj stil
Svetle barve poudarjajo mladost in lepoto
Mateja Rožmarin je dijakinja 3. letnika ptujske gimnazije, doma iz Muretincev. Rada bere, sicer pa pravi, da ne počenja nič posebnega. Kaj bo študirala, se ne ve natanko, verjetno bo izbrala med farmacijo in pedagoško fakulteto. Za akcijo Iščete svoj stil, ki jo redno spremlja, se je prijavila iz radovednosti.
šlo do prelivanja. Po barvanju je na lase nanesel masko, da jih je nekoliko okrepil.
Make up je vizažistka Nina Šker-lak pričela s kombinacijo tekočega pudra in pudra v stiku. Z očrtan-jem vek je dosegla večji optični izgled oči, zunanje dele je osenčila s temnejšim senčilom, ki ga je zabrisala s svetlejšim tonom. Vse skupaj pa poudarila z maskaro. Poudarila je tudi lička, na ustnice pa nanesla rdečilo z glosom.
Modni strokovnjaki modnega studia Barbare Plavec so za Matejo izbrali oblačila v imitaciji usnja
kamelje barve, plašček po njano-vejših modnih zapovedih in krilo, ki so mu dodali črni bombažni pulover. Gre za kombinacijo, ki poudarja elegantno sproščeni stil. Tudi sicer ji svetujejo, da pri izbiri oblačil ne kombinira več kot dve barvi, s čimer lahko spretno prikrije nekaj odvečnih kilogramov. Peščeni in zeleni toni, ki so zapovedani v letošnji modni sezoni, so naravnost pisani zanjo, saj se mora
živim barvam izogibati. S svetlimi barvami bo tudi najlažje poudarila svojo lepoto in mladost.
V Športnem studiu Olimpic bo Mateja en mesec brezplačno vadila v hišnem programu Olimpic. S pridno vadbo bo lahko izgubila nekaj odvečnih kilogramov in prišla do želene telesne teže, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznil<
Mateja prej ...
in pozneje
V kozmetičnem salonu Neda so pri Mateji ugotovili mešani tip kože, ki je povrhu še občutljiva. Po pilingu in masaži so ji uredili še obrvi, s pomočjo testerjev pa bo ugotovila, kaj koži najbolj odgovarja. Ker je prvič obiskala kozmetični salon, so jo podrobneje seznanili s postopki nege kože
Popust Frizerstva Stanka v marcu
doma, predvsem pa ji položili na srce, da je od tega, kako bo kožo negovala v mladosti, odvisna njena kvaliteta v starosti.
Za novo Matejino pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbel frizer Denis Horvat, ki je tudi upošteval njeno željo, da bi dolžino las rada obdržala. Tehnika striženja je bila preprosta. Po vrhu je lase stanjšal za dobrih 5 cm, sprednji poni je precizno skrajšal malo nad očmi, zadnjega in stranske dele pa je stanjšal z globokimi rezi, da je postalo vse skupaj bolj resasto. Pri barvah se je odločil za naravne tone, zelo svetlorjavo in bakreno nianso. Ker so bili prameni predhodno beljeni, je pri-
Crtomir Goznil<
Mateja v modnih obla~ilih iz prodajalne Naf Naf na Ptuju.
Jur{inci • Znova pred oltar
Zlatoporočenca Kos
Po 50 letih skupnega življenja sta zakonsko obljubo potrdila Ivan in Ana Kos iz Grlincev 34.
Slovesnost zlate poroke je bila v soboto, 21. februarja, v cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih. Ob sodelovanju župana občine Juršin-ci Alojza Kaučiča je obred opravil župnik Štefan Casar.
Zlata nevesta Ana, z dekliškim priimkom Štebih, je bila rojena 25. junija 1927 v Grlincih in je poleg gospodinjstva dolga leta delala na šoli, zlati ženin Ivan pa se je rodil 9. marca 1924 v Čermožišah in je delal kot rudar. Poročila sta
se 21. februarja 1954 v Juršincih, vmes sta skoraj tri desetletja živela v Puli na Hrvaškem, pred leti pa sta se spet vrnila nazaj v rodne kraje. V zakonu se jima je rodila hčerka Anica ter sinovi Jožef, Ivo in Milenko. V najlepših, zrelih letih pa sta ponosna na šest vnukov ter dva pravnuka.
Zlatoporočencema iskrene čestitke tudi v imenu uredništva Štajerskega tednika.
-OM
Zlatoporo~enca Ivan in Ana Kos iz Grlincev.
Pogovor dveh voznikov: "Ali ve{, kak{na je razlika med avtomobilom in govedom?' "Kakšna?'
"Govedo ima brisalec zadaj."
***
Po vejah drevesa se prebija ptica in končno prileze do {torkljinega gnezda. Razpro-stre krila, želi poleteti, toda pristane na tleh. Zajoka, se pobere, spleza po vejah drevesa, zopet raz{iri krila, se spusti in ponovno pristane na tleh. Ponovno zajoka, se vrne na drevo in tako nadaljuje še nekajkrat. Na sosednjem drevesu dogajanje opazujeta dva goloba in eden reče drugemu: "Dovolj je že tega mučenja. Ne morem več gledati! Ptici grem povedati, da ni {tor-klja, ampak da je posvojena!"
***
"Jure, kaj veš o Eskimih?' je
vprašala profesorica geografije.
'Eskimi so ledeno mrzli tipi!"
***
"Kaj bi se zgodilo, če Adam in Eva v raju ne bi grešila," vpraša učiteljica verouka. "Človeštvo bi izumrlo!" odgovori Janezek.
***
Višja stopnja kemije. Profesor vpraša:
"V kateri povezavi se zlato zelo hitro loči?' "V zakonu, " odgovori eden
od študentov.
***
Mladoporočenka se je že po nekaj dneh s kovčki pojavila pri svoji mami: "Rekel mi je, naj se preselim k hudiču!"
"In zakaj si prišla ravno k meni?'
***
Razočarana žena je napisala pismo v rubriko 'Kramljamo s psihologom': 'Prosim, svetujte mi, ali imam vzrok za razvezo zakona zaradi krutosti. Vsak dan, ko se mož vrne iz službe domov, najprej poljubi psa, šele nato mene.' "Težko bi vam odgovorili, dokler ne pošljete vaše fotografije,' se je glasil odgovor.
Mladi dopisniki
Renato pri nas
Pretekli petek je bil za učence nase šole poseben dan, ki smo ga vsi komaj pri~akali. Obiskal nas je Renato Vugrinec, vrhunski rokometaš, ki ga vsi zelo dobro poznamo. Njegovega prihoda smo se zelo veselili. Za nekatere učence je Renato vzornik, drugi ga občudujemo zaradi njegovih odli~nih rokometnih predstav, a za vse je izreden človek, ki je vreden občudovanja.
Ko so nam učitelji povedali, da nas v petek čaka poseben obisk, nas je bilo veliko takih, ki sploh nismo verjeli, da je to možno. Prej niti pomislili nismo, da bi nas lahko obiskal športnik, ki ga pozna skoraj ves svet, in si vzel čas samo za nas in naša vprašanja. A naše želje so se uresničile.
Napočil je petek. Renato je obljubil, da pride ob dvanajsti uri. Učenci smo se pripravili na njegov prihod. Nekateri z listki ali slikami za podpise, drugi pa z vprašanji, ki so jih kasneje zastavili gostu. Ko je Renato vstopil v telovadnico, je vse zavreščalo. Napočil je čas, ko smo ga končno videli "v živo". Ker ni imel veliko časa, smo takoj začeli s
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo,
pogovorom. Najprej smo ga seveda pozdravili na svoj način. Na platnu smo prikazali nekaj utrinkov njegovih zmagovalnih rokometnih predstav na evropskem prvenstvu in tudi v dresu RK Celje Pivovarna Laško. Po izrazu na njegovem obrazu smo videli, da so mu bili utrinki všeč. Pozdravil ga je tudi župan, ki mu je izročil simbolično darilo občine Videm, in sicer knjigo Vseved, z namenom, da bo lahko v ključnih trenutkih svoje kariere poiskal nasvet tudi v knjigi.
Po pozdravu župana je napočil naš čas. Zastavili smo mu vprašanja, ki so bila povezana z njegovo kariero, kako in kje je začel, kdo so bili njegovi trenerji, kam se "seli" v naslednji sezoni ... Renato nam je z veseljem odgovarjal na vprašanja. Izvedeli smo veliko novega. Zanimalo nas je tudi, s kom se največ druži v prostem času. Presenetil nas je odgovor, da kar z vsemi soigralci v klubu, pa tudi v reprezentanci, če pa bi že moral nekoga izpostaviti, je to Uroš Zorman.
Čas nam je hitro tekel. Nikakor ni bilo konca našim vprašan-
izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA-
Renato Vugrinec med videmskimi osnovnošolci
Foto: Robert Murko
jem, a časa ni bilo več veliko, če smo hoteli dobiti še Renatov av-togram. Pozdravila ga je tudi ravnateljica Marija Šmigoc, ki mu je zaželela še veliko športnih uspehov in izrazila željo, da bi tudi kdo od učencev sledil njegovi športni poti. Spomnila se je tudi tega, da je Renato del otroštva preživel v naših krajih, in sicer v Dravinjskem Vrhu. Tudi sam je rekel, da ima lepe spomine na svoj rojstni kraj, čeprav danes živi v Celju in pride redko na obisk k svojim staršem. Nas-
IČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJAIČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega us-tvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 16. marca, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanka ustvarjalčkov v 9. številki Štajerskega tednika je:
Alja La~en, Meglova pot 3, 2250 PTUJ.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KAltAJlTAJXri.JA
vemo
ZA Že?!
LTOLJAUA: ETC, HAIA A IJOVO MESTO; BÏC MOVO MSSTO HOVA GOHIGA: DELFINOVA IS
lednjo sezono bo imel še manj časa za obiske, saj se seli v Nemčijo, kjer bo zaigral v novem klubu.
Ob koncu njegovega obiska smo vsi čakali na njegov podpis. Rad nam je ustregel. Pri podpisovanju se je pošteno namučil. Podpisoval se je na karkoli. Tako na liste kot na majice, roke, hlače in še bi se našlo. Pred slovesom smo izkoristili še nekaj trenutkov za fotografiranje. Oditi je moral nekaj pred eno uro, saj ga je čakal obisk pri zoboz-
Zanimivosti
dravniku. Pošalili smo se, če ga je kaj strah, vendar je odvrnil, da ga ni. Vsi smo mu pomahali v slovo, ko se je odpeljal.
Naši vtisi po odhodu so bili podobni. Tega dogodka ne bo nihče pozabil. Renata Vugrinca smo si zapomnili kot skromnega in prijaznega človeka kljub slavi, katere je deležen. Zdaj bomo še raje spremljali rokometne tekme in navijali za zmago Rena-tovega kluba ali reprezentance.
Mateja Vek, 8. a OŠ Videm
Poveži številke od 1 do 47.
S seksom proti stanovanjski politiki
Stockholm (STAJAFP) - Neki par brezdomcev je nedavno v {vedski prestolnici na nenavaden na~in protestiral proti vladni stanovanjski politiki - na najbolj prometnem trgu sredi mesta si je par~ek namre~ postavil posteljo in se na njej ljubil. Poleg "izvajalcev performansa" je stal velik plakat, na katerem je pisalo "Tudi brezdomci se želijo ljubiti', to pa sta tudi prakti~no pokazala. Kot je {e povedal predstavnik policije, sta ljubimca poleg postelje imela celo psa. Delno razgaljen par se je na trgu ljubil dobro poldrugo uro, vse dokler na poziv {okiranih mimoido~ih ni posredovala policija. Nekateri [vedi so se ob tem zabavali in nevsakdanji dogodek ovekove~ili s fotoaparatom. Ljubimca sta nadaljevala "crkljanje" tudi v policijskem vozilu na poti v sprejemni center za brezdomce.
Bodo ženske lahko nosile hlače?
Pariz (STA/AFP)) - Neki poslanec francoskega parlamenta je od vlade zahteval ukinitev zakona zza~etka 19. stoletja, ki ženskam prepoveduje nositi hla~e. Poslanec je dejal, da je lani na to temo poslal pismo ministrici, zadolženi za enakopravnost pri zaposlovanju, in napovedal namero, da bo to znova storil. "Zakon nalaga, da mora vsaka ženska, ki se želi oble~i kot mo{ki, na policijski postaji zahtevati odobritev, ki se izdaja samo ob zdravni{kem potrdilu.' Po letu 1909je Francija ublažila ta normativ in ženskam dovolila, da lahko nosijo hla~e pri kolesarjenju ali konjski ježi. Glede na to, da Francozi letos obeležujejo 200-letnico rojstva književnice George Sand, "kije tudi sama morala od prefekture iskati dovoljenje za no{enje hla~", francoski poslanec predlaga "usklajevanje zakona z nesporno prakso".
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Danica Marin
naslov:
Podgorci 18,2Z7Z Podgorci
ime in pkiimek
Milan Čuček
naslov:
Poljska cesta S, 8851 Pti\j
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Ptuj • Lokalnim vodniškim licencam na rob
Ovire si postavljajo sami
Letošnji svetovni dan turističnih vodnikov (21. februar), slovenski vodniki ga praznujejo od za~etka devetdesetih let prej{njega stoletja, je podobno kot v prej{njih letih minil neopazno za široko javnost. Ker je bila tudi pustna sobota, ga je večina ptujskih preživela na delovnih mestih.
V	prejšnjih letih smo ob tem dnevu skupaj s ptujskimi vodniki, vse niti so bile v rokah podjetja Ptujske vedute, ki ostaja vzor~no podjetje turisti~nih vodnikov v Sloveniji, in nekaterimi drugimi ptujskimi turisti~nimi podjetji pripravili oglede turisti~nih zanimivosti Ptuja in okolice. V 14 letih je bilo ogledov veliko, toliko pa je stara tudi rubrika "Nagradno turistično vpra{anje", ki je z leto{njim letom vstopila v 15. leto. Ob leto{njem dnevu turističnih vodnikov so bila pričakovanja velika, saj je napočil skrajni čas, da bi vsi tisti, ki so uspe{no končali usposabljanje za lokalnega turističnega vodnika v lanskem prvem polletju, prejeli tudi licence. Pa se to ni zgodilo.
V	podjetju Ptujske vedute so tudi prepričani, da bi sedaj morale biti aktivnosti ob prazniku vodnikov v rokah LTO Ptuj, kjer po odloku po novem organizirajo lokalno vodni{ko službo v mestni občini Ptuj. V Pokrajinskem muzeju so namreč skupaj z njimi za približevanje kulture naj{ir{emu krogu ljudi že naredili veliko, saj so brezplačni ogledi muzeja in zbirk v bistvu razporejeni že čez celo leto s tremi dnevi odprtih vrat (ob 8. februarju, 18. maju in 3. decembru).
Deset let do prvega odloka
Za odlok o lokalni vodni{ki službi so si ptujski vodniki prizadevali že dobro desetletje. Sprejet je bil na 41. seji sveta mestne občine Ptuj septembra leta 2002 kot ena izmed osrednjih aktivnosti ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov. LTO Ptuj bi morala v treh mesecih od uveljavitve odloka izbrati strokovno izobraževalno organizacijo, ki bo pripravila in izvedla izobraževalni program za izvajanje strokovne usposobljenosti vodnikov, oblikovati obrazec naloga za vodstvo
CRES,1.tnaj
Sončkov klub, izleti, mini klub... Mit lanskega letal do 2.572D/POL že za 12.900 ROGAŠKA SLATINA Sončkov klub, 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z Izleti
12.,19.3y2D/POL 13.990
POREČ. 1. maj
Sončkov klub, 3* hoteli, šport brez meja, turnirji, prireditve... 27.4y5D/POL i. za 22.500 RAFTING PO TARI Budva, Sarajevo, Cetinje, prîut v Njeguših, rafting z vodnikom
i.4y4D/Bus 39.990
NARODNI PARKI, 1. maj
Sončkov klub, bus; Komati, Slapovi Krke, Paklenica, Plitvice
27.4y5D/POL 37.900 GRâJA, Krf
Sončkov klub, 4* hotel, s prevozi In izleti, bus/ladja
24.4y8D/NZ 63.800
EGIPT, Sharm El Sheikh
4*+Coral Bay Oasis, polet z Trsta + transfer
i4.3y7D/Nz 69.900
KRIŽARJENJE PO NILU
5* hoteli In ladja, Kairo-Hurgada-Luxor-Asuan; polet iz Ljubljane
23., 30.4780 154.900
SONČEK
PTUJ,SloiiiikovaS Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK,02/33 00915
TUl potovalni center
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski turistični subjekti se vedno vsak na svojem bregu
ter obrazec evidence o opravljenih turističnih vodenjih, obvestiti vse subjekte, ki naročajo vodenje po mestu (turistične agencije, {ole) o sprejemu odloka in njegovi vsebini ter določiti obliko izkaznice. Oddelek za gospodarstvo mestne občine Ptuj pa bi moral v roku enega meseca od uveljavitve odloka že voditi register lokalnih turističnih vodnikov.
Na oddelku pravijo, da je register pripravljen, nimajo pa {e potrebnih podatkov za vpis, ker se mora vsak lokalni turistični vodnik, ki mu je bilo izdano potrdilo o strokovni usposobljenosti lokalnega turističnega vodnika, pred začetkom opravljanja dejavnosti vpisati v register. Pred pričetkom usposabljanja prve generacije lokalnih turističnih vodnikov skladno z odlokom o lokalni vod-
ni{ki službi so to delo doslej na podlagi temeljitega izobraževanja in temeljitega preverjanja znanja v okviru Pokrajinskega muzeja opravljali vodniki Ptujskih vedut. Poleg tega so vodni{ka znanja dopolnjevali v okviru dodatnih tečajev pri Dru{tvu turističnih vodnikov Slovenije. Eden tovrstnih tečajev je bila organiziran tudi na Ptuju v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj in Zavodom za zaposlovanje. Po novi zakonodaji pa ti izpiti več niso bili priznani, kar je povzročilo precej hude krvi, ker so bila ta usposabljanja in preverjanja zelo draga.
Če bi se spo{tovali dogovorjeni roki, bi se izobraževanje in podelitev licenc novim lokalnim vodnikom lahko opravila skladno z odlokom, tudi zato ker je program izobraževanja nastajal soča-
sno s pripravo odloka oziroma glede na večdesetletno tradicijo tovrstnega izobraževanja v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj, od koder je tudi največ predavateljev. Novi lokalni turistični vodniki bi lahko začeli delati že v začetku nove turistične sezone 2003. Večji naval organiziranih skupin se namreč ponavadi prične ob velikonočnih praznikih. Pravih razlogov za to, da se je izobraževanje pričelo {ele maja, v glavni turistični sezoni, končalo pa junija, in ne že pozimi, ni. Da bi bili že usposobljeni vodniki z licenco ovira za podelitev novih licenc, pa je vrhunec sprenevedanja, ker so bili organizatorji izobraževanja opozorjeni, da se v glavni sezoni vodniki podjetja Ptujskih vedut ne morejo izobraževati. Vodniki Ptujskih vedut so prvenstveno vodniki po muzejskih zbirkah, imajo pa tudi licence za vodenje po mestu, in si izobraževanja oziroma preizkusa znanja v maju, ko se obisk zaradi {olskih izletov in drugih organiziranih skupin močno poveča, niso mogli privo{čiti, ker bi potem z dejavnostjo, od katere je odvisen njihov obstoj, za to imajo tudi sklenjeno pogodbo s Pokrajinskim muzejem Ptuj, morali prenehati.
"Precej dolgo smo trdo delali, da smo si goste pridobili, zdaj pa bi jih izgubili zato, ker jim ne bi mogli zagotoviti strokovnega vodenja. Povedali smo, da bomo izpite oziroma preverjanje opravili, vendar ne v glavni sezoni. Negativnih odzivov na to ni bilo," je povedala direktorica Ptujskih vedut Sonja Krajnc.
Povrhu pa je lani Pokrajinski muzej Ptuj praznoval 110-obletnico in tudi to je bil razlog, da je moralo vse potekati brezhibno glede na veliko {tevilo eminentnih dogodkov na ptujskem gradu v tem letu in potreb po vodenju.
Vsako leto znova morajo vodniki Ptujskih vedut pred glavno sezono opravljati licence na novo, da lahko vodijo po zbirkah ptujskega muzeja. V začetku le-to{njega leta pa so tudi ptujski preizkus za lokalnega turističnega vodnika uspe-{no opravili, čeprav imajo nekateri tudi državne tovrstne izpite, kljub temu pa ptujskih lokalnih licenc {e vedno ni. To pa ni bila ovira za nekatere, ki so izobraževanje končali, da ne bi vodili turistič-
Nori, odbiti London (V.)
Brezčasni Shakespeare
Vidljivost odra z zgornjega balkona je ponavadi dobra, na vsak na~in pa vas bodo na blagajni opozorili, ~e ima cenejši sedež restricted view, ali, druga~e povedano, ~e s svojega sedeža ne boste mogli videti celotnega odra in vsega, kar se dogaja na njem. Pri mjuziklih se, paradoksalno, bolj spla~a kupiti cenejše sedeže na zgornjem balkonu, ker pridejo umetelne koreografije in scenografija prav do izraza le, ~e si jih ogledujete z višine.
Ko smo zamenjali voucherje ali potrdila o nakupu kart za prave karte na blagajni Comedy Theatra, smo se lahko posvetili spoznavanju britanske gledališke kulture, ki se drasti~no razlikuje od slovenske. Medtem ko imamo Slovenci ponižen in spoštljiv odnos do gledališ~ in vsemogo~ne "Kulture" v vseh pojavnih oblikah, predstavljajo gledališ~a Britancem samo še en vir razvedrila in zabave. Ste v Sloveniji že kdaj doživeli, da bi se kdo smejal komi~nim vložkom v Shakes-pearjevih tragedijah? Ali sploh veste, da je Shakespeare v svoje tragedije vklju~il komi~ne vložke? Kakorkoli že, v britanskem gledališ~u boste izstopali le, ~e boste sve~ano oble~eni. Med odmorom se ve~ina gledalcev nagnete pri šanku v sobici za dvorano, kjer je mogo~e kupiti vse od sladoleda za otroke do žganih pija~ za o~ete. Vse, kar je v ~asu odmora mogo~e kupiti pri baru ali od prodajalcev sladkarij v dvorani, lahko v miru popijete in pojeste na svojem sedežu v dvorani tudi po za~etku naslednjega dejanja.
O predstavi Sen kresne no~i v izvedbi ansambla Comedy Theatra lahko govorim samo v presežnikih. Fantje so dali
vse od sebe. V skladu s tradicijo, v Ska-kespearovih ~asih je bilo namre~ do-
voljeno igrati samo moškim, so tudi v moderni interpretaciji ene izmed najpo-
Veliki Brat vas opazuje (CCTV ali Close Circuit Television - če kamer ne opazite, to se ne pomeni, da jih ni tam)
nih skupin po mestu na lastno pest že lansko leto. Zapletlo se je pozneje, ko so v teh skupinah iskali potrdila za plačilo - kot je znano, je običajna tarifa za vodenje po mestu en evro po udeležencu v skupini. Za operacionalizacijo odloka o lokalni vodni{ki službi v mestni občini Ptuj bi LTO Ptuj tudi že moral pripraviti cenik vodenj, za katerega si mora predhodno pridobiti soglasje mestne občine Ptuj. Dve leto{nji redni seji in dve izredni seji so mimo, cenika pa tudi {e vedno ni.
V	podjetju Ptujske vedute so zato zelo nezadovoljni zaradi čudnih in zavajajočih izjav o vzrokih za dosedanjo nepodelitev licenc tistim, ki so končali usposabljanje za lokalne turistične vodnike. Morda pa se bojijo nove konkurence? Pravijo, da ne, ker je njihova prvenstvena dejavnost zagotoviti dovolj vodnikov za kvalitetno vodenje po muzejskih zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj. V sezoni dnevno obi{če muzejske zbirke več sto obiskovalcev, ki želijojo vodenje, in ob upo{tevanju, da vodenje traja uro ali pa celo uro in petnajst minut ali pa tudi več, je jasno, da jim ostaja malo časa za druga vodenja. Veseli jih, da se je {tevilo usposobljenih vodnikov povečalo, da bodo skupine, ki želijo kvalitetno vodenje po mestu, to tudi dobile. Glede na sodobne turistične trende jih bo vedno več. Upajo, da bodo z novimi vodniki dobro sodelovali, pri čemer pa poudarjajo, da pa se bojijo nelojalne konkurence. Tudi te je v tem okolju veliko. Novi odlok daje možnosti, da se jo omeji na najnižjo možno mero.
V	zadnjih desetih letih se je na infra-strukturnem področju v samem Ptuju marsikaj spremenilo na bolje. Še vedno pa mestu ne uspeva vzpostaviti oziroma zagotoviti povezanega sodelovanja med turističnimi subjekti tega okolja, ugotavljajo v podjetju Ptujske vedute. Prav tako se ne spo{tujejo sprejeti dogovori, večina jih sprejema s figo v žepu, samo da jim jih ne bi bilo potrebno spo{tovati. Prelaganje obveznosti in izgovarjanje na druge pa je že tako foklora tega okolja. Tudi v tem je iskati vzroke za počasne korake v razvoju ptujskega turizma.
MG
gosteje uprizorjenih Shakespearovih komedij vse ženske vloge odigrali mo{ki. Eden izmed razlogov, zakaj so Shakespearova dela brezčasna, se skriva tudi v dejstvu, da nam je veliki mož zapustil samo besedila, ki jih na odru recitirajo igralci, ne pa tudi opomb, ki bi bile namenjene režiserju predstave. Vsaka postavitev Shakespearove drame je torej interpretacija. In Sen kresne noči, ki smo si ga ogledali, je bil izjemno drzna, samosvoja in pronicljiva interpretacija, ki je docela izkoristila komični potencial Shakespearovih dialogov. S povsem abstraktnimi kostumi (ko smo pri{li v dvorano, so nas igralci oblečeni v bele bombažne pajace, ki so bili {e najbolj podobni staromodnemu spodnjemu perilu, pričakali zleknjeni na odru), skromno, vendar premi{ljeno scenografijo (v ljubljanski Drami je ponavadi ravno scena tista, ki re{uje predstavo) in neverjetno spontanostjo, ki jih ni zapustila niti sredi najbolj burka{kih in fizično zahtevnih vložkov, so me divje navdu{ili in pre-sunili. In ko sem se v odmoru hotela odpraviti po sladoled, sem naenkrat zagledala Hermijo pet korakov vstran od mene, kako se prebija skozi množico. Pa ne samo Hermije. Tudi Lisandra, Heleno in vse ostale. Sledila sem jim v avlo gledali{ča skupaj s tistimi gledalci, ki si niso privezovali du{e pri baru, in doživela pravi mali koncert. Z namenom, da bi zbrali nekaj denarja za projekt uvajanja dramskih krožkov v {ole iz deprivili-giranih socialnih okolij, so nam igralci iz ansambla najprej namenili nekaj besed, potem pa {e zapeli in na kitaro zaigrali l'm a Believer (poznate najbolj slavni hit skupine The Monkees?), potem pa {e neko malo manj znano, vendar pa prav tako živahno pesem. Kak{ni vokali! In kak{na tele{čka v tistih belih pajacih!
Nadaljevanje prihodnjič
Andreja Stajnko
©
Padec delniških indeksov! Realnost ali hipoteza?!
Pred kratkim sem srečal prijatelja - borznega posrednika -ćloveka, ki je s 1000% verjetnostjo napovedal 20-letno recesijo na delni{kih trgih ter rast zlata (cena ene unće je danes okrog 400 dolarjev in naj bi do leta 2008 narasla celo na 1000 dolarjev za undo). Vpra-{al sem ga, kako je lahko tako preprićan v svoje besede in s prav prero{kimi procenti reče kaj takega?! Odgovoril mi je z nasme{kom. "Mitja, to so izku{-nje zadnjih 15 let na borznem parketu". Poznam ga kot enega redkih date-traderjev. Ukvarjal se je s tako imenovanim dnevnim trgovanjem, kjer papirji večkrat dnevno zamenjajo lastnika. "Desetletni letni ciklus rasti delni{kih trgov se tako počasi približuje koncu, će nič prej, po ameri{kih volitvah« je rekel.»Američani {e nikoli niso bili bolj zadolženi oz. država {e nikoli ni imela tako velikega deficita — primankljaja, kot ravno v času Georga Busha. Na en dolar imajo Američani neverjetne 0,95 dolarja dolga. Njihova prva želja ob vstopu v leto 2004 je bila, kako se re{iti osebnega dolga?! In zakaj tako? Če bi npr. po enem scenariju dolar padel na 1,86 evra, bi to za Američane lahko pomenilo osebni bankrot. To pa že ni več mačji kašelj, kaj menite?!
Nekaj podobnega se lahko zgodi tudi pri nas, saj zadolženost prebivalstva in države same že presega razumne meje. Ker se na{a delovna sila draži, čedalje več podjetij razmišlja o selitvi proizvodnje na Kitajsko oz. cenejše države. S selitvijo se bo povečala brezposelnost, s tem pa {e večji pritisk na pokojnine. Trenutno razmerje je 1,6 delavca na enega upokojenca. Ta delež bi se lahko {e poslab{al, če država npr. ne bo omejila {tevila let, ki jih {tudentje porabijo za {tu-dij, ali pa, da bi npr. bolj aktivno zaposlovala prebivalstvo od 55. do 65. leta. Le 27% ljudi te starostne skupine je pri nas zaposlenih (razlog po mojem je - nekonkurenčnost v znanju), [vedska pa ima v tej starostni skupini zaposlenih kar 66% prebivalstva. Trenutno je v Sloveniji okrog 500 tisoč upokojencev, pričakovati pa je, da bo ta {te-vilka v prihodnjih letih (predvsem, ko se bo začela upokojevati "baby boom" generacija), narasla na cca. 750 tisoč upokojencev. Lahko si samo predstavljate, kaj bo to pomenilo za "penzionersko" vrečo. Zavod si že sedaj najema kredite za izplačilo dra-ginjskega dodatka pokojninam, kaj bo {ele v prihodnosti?! Upam, da bo sistemu uspelo posodobiti zastarelo in nekon-kurenčno znanje, ki ga na{i državljani imajo oz. ga {tudentje pridobivajo na fakultetah. In še slabše. Končajo fakulteto, pa ni zaposlitev.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@email.si, GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Šifra: Težave
Rojeni ste 31. v mesecu z naslednjo karmič-no postavitvijo: 17 + 35 = 52.
Vas datum rojstva (31) je energija, ki prinaša človeku vztrajnost, delavnost, originalnost, tudi morda ekscentričnost, predvsem pa nenadne spremembe v življenje. To ni energija, ki bi obetala mirno in stabilno življenjsko pot. Če se izrazim matematično, je to 50% vaše življenjske poti, na katero se ne da vplivati. Tukaj so združene vse mogoče energije (dedne, zemeljske in kozmične), ki človeka zaznamujejo že ob rojstvu. Tukaj so tudi vsi Vaši darovi, sposobnosti in talenti.
Ali boste te darove sposobnosti in talente odkrili in jih realizirali v življenju, pa je odvisno od drugih 50%. To pa je naša koda ali identiteta, ki se izraža skozi eno izmed najmočnejših energij, ki se pretakajo skozi človeka — skozi energijo našega imena. Seveda je potrebno vedeti, da se za energijo našega imena skriva energija naše duše ali podzavesti ali višjega jaza ali intuicije oz. duhovne inteligence. Vsi izrazi označujejo eno in isto. To je naša bit, ki je mnogo močnejša od izobrazbe in je mnogokrat ne moremo razumeti — jo pa zelo dobro čutimo, tako kot tudi Vi čutite, da se Vam kljub trudu in marljivosti težave ponavljajo.
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Vaše ime je energija (17), ki ne sme biti skupaj s številom 31 v analizi, prav tako pa tudi ne s številom 35 v priimku in še manj v skupnem številu imena in priimka (52). Energija Vašega imena je predvsem energija, ki ne prinaša prave ljubezni do človeka samega in seveda tudi ne do drugih. To je izrazita vibracija, sicer delavnosti in poslovnosti, ne pa topline in miru. Mir pa prihaja iz duše in zato tudi tisti, ki smo spremenili ime ali priimek, ta mir zelo dobro čutimo. Nismo ga pa prej, kajti če je človek blokiran na duši (to je ravno napačna energija imena ali pa priimka), potem tega seveda ne more čutiti.
Ta blokada se pri vas odraža tudi v energiji priimka (35), ki je sama po sebi vibracija polna nasprotij in prinaša težave praktično na vseh področjih življenja. Tudi vzdevek (12) ni vibracija, ki bi prinašala umirjenost in stabilnost, ampak prej izkoriščanje s strani drugih, ki pa je posledica šibke samozavesti in samozaupa-nja.
Energije, ki določajo Vaše življenje, res niso preveč dobre in tudi kažejo na težko otroštvo in mladost. Ime, ki bi Vam prinašalo stabilnost in umirjenost, je v Vašem primeru vibracija, ki se označuje s številom 19 (na primer: Kristina). V tem primeru pa je tudi potrebno menjati priimek na število 23. To pa prinaša povsem drugačno življenje, kot ga imate sedaj.
Šifra: D 29
Rojeni ste 29. v mesecu z naslednjim numerološkim prikazom: 22 + 25 = 47
Kot duša ste si izbrali državo, raso, spol, družino ter seveda telo z imenom in priimkom. Kot duša ste si izbrali osebo (s telesom in razumom), ki je bila rojena kot posledica vseh mogočih dednih, zemeljskih in kozmičnih energij 29. v mesecu. To je vibracija, ki prinaša kar precej težav (še najbolj se izražajo v konfliktu z nasprotnim spolom), ki pa so v bistvu le lekcije, ki jih moramo osvojiti, če želimo napredovati. To je energija, ki prinaša družabnost ter dober stik z denarjem po eni strani, pa tudi podrejenost, nestanovitnost ter spremembe po drugi strani.
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
TEŽAVE?
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE, DRUŽINSKE IN POSLOVNE NUMEROLOŠKEANAUZE.
^ tel.: 02 771 07 68
Izbrali ste si ime, ki se izraža s številom 22. To je energija, ki prinaša delavnost, vztrajnost, interes za glasbo; predvsem pa je to energija sprememb, ki so lahko tako dobre kot slabe.To je vibracija, ki kaže predvsem na pomanjkanje samozavesti, samozaupanja in gotovosti v samega sebe. To se v življenju v praksi največkrat vidi na ta način, da smo preveč dobri in da ne znamo reči čudovite besede, ki se ji reče: "NE". Kdor pa ne zna uporabljati tega izraza, ima v življenju vedno težave.
Vaš priimek (25) je energija, ki prinaša iskrenost, človekoljubje, smisel za okultno in tudi iluzije, prevare in slepila tako v osebnem kot v poslovnem življenju. To je izrazito duhovna energija, ki pa nima preveč ustvarjalne moči, zato si človek s to vibracijo često uredi življenje šele v zrelem obdobju, ko se na svojih napakah dovolj nauči.
Iz Vaše numerološke analize je moč videti, da imate nestabilno energijo datuma rojstva ter ime, ki sama po sebi ni najboljša vibracija, pa tudi skladna ni z njim. Sledi energija priimka, ki ne prinaša stabilnosti ter energija skupnega števila imena in priimka, ki pa je tudi izrazita energija težav. V vaši analizi se prepletajo predvsem vibracije nestabilnosti, pomanjkanja ljubezni do same sebe (samozavesti) ter težav v partnerstvu.
V kolikor hočete resnično nekaj bistvenega izboljšati v svojem življenju, potem vstavite v ime močno energijo števila 10 ali 19 (slednja je boljša), da Vas umiri in stabilizira. Potrebna pa je tudi korekcija v priimku. Na primer: 19 + 27 = 46. Ta kombinacija Vam prinaša precej več vedrine in sonca v življenje, kot pa ga imate sedaj.
Dan Sovina
Kondicijska priprava v športu
Pomen vadbe moči za starejše
Redna vadba moči je eden izmed najboljših načinov, da se poveča kvaliteta življenja pri starejših ljudeh. Obstajajo trdni znanstveni dokazi, da trening moči pri starejših ljudeh izboljša mišično moč, preprečuje zmanjšanje mišične mase, izboljša živčno (nevralno) aktivacijo mišic, vpliva pozitivno na ohranitev kostne mase, izboljša prehranjevanje starajočih se tetiv itd. Sinteza beljakovin pri starejših ljudeh postane postopoma počasnejša = > pospešimo jo lahko le z ustreznim treningom moči. Trening moči vpliva pozitivno na povečanje mišične mase starejših.
Moč je pri starejših ljudeh pomemben dejavnik neodvisnosti in aktivnega načina življenja. Moč posamezne mišice je odvisna neposredno od prečnega preseka in živčnega vzdraženja (aktivacije) mišice. Staranje pomembno vpliva na zmanjšanje (selektivna atrofija) hitrih (tip II) mišičnih vlaken. Iz tega lahko sklepamo, da je trening počasnih mišičnih vlaken (npr. hoja, tek) neustrezen pri preventivi pred izgubo moči = > obvezno moramo aktivirati tudi hitra (tip II)
vlakna — vadba na trenažerjih v fitnesu. Prvih 8 tednov redne vadbe pri starejših vpliva pozitivno na živčno aktivacijo mišice (vklop) in ne na povečanje prečnega preseka mišice. Zanimivo je vedeti, da ima vadba za moč lahko pomemben vpliv na ponovno oživčenje (reinervacijo) že od-mrtih mišičnih vlaken starostnikov.
Moč je največja v odraslosti med 20. in 30. letom, medtem ko se naslednjih 20 let še kolikor toliko ohranja. Prvo pomembno obdobje padca moči je 60 let, ko se prične pospešeno propadanje mišično-gibalnega aparata. Ta pojav je pogostejši pri ženskah. Mišice postajajo vse bolj »lene. Pomembno je vedeti, da je izguba moči nogpri starejših večja od izgube v moči rok. Posledica so številni nepredvidljivi padci, ki so s starostjo vse pogostejši in nevarnejši. Preventiva pred padci starostnikov je redna vadba moči, gibljivosti in ravnotežja.
V vadbo za moč je potrebno vključiti vse glavne mišične skupine in posamezne sklepe, da okrepimo celotno telo. Doziranje obremenitve pri starejših mora biti postopno in izredno previdno, da preprečimo bolečine v sklepih, poškodbe ter preutrujenost.
Robert Pal, prof. športne vzgoje Društvo kondicijskih trenerjev -DKT Ptuj
Duševno zdravje
Nasilje v družini
Dragica iz Dornave že vrsto let prenaša turturo pijanega moža. Ko je trezen, se da z njim mirno pogovarjati, tudi o tem, da potrebuje strokovno pomoč in zdravljenje. V pijanosti pa na vse obljube pozabi, pogosto je tudi agresiven. Odločila se je, da bo temu naredila konec, saj v takšnih razmerah trpita tudi otroka. Ne ve, kako bi se zadeve lotila, zato prosi za nasvet.
Dragica opisuje običajno vedenje bolnika s sindromom odvisnosti od alkohola in njegov manipulativni sistem.
Vedno najbolj učinkovit način je radikalen. Z otrokoma naj se odseli in se gre pogovorit na CSD, kamor lahko pokličejo tudi moža na skupni pogovor. Pri tem razgovoru naj mu jasno pove, da se je pripravljena vrniti z otrokoma nazaj in z njim skupaj živeti še naprej, če se bo zdravil zaradi odvisnosti od alkohola, spremenil vedenje itd. Ce tega noče, mu mora povedati, da se bo razvezala in živela z otrokoma sama, brez njega.
Lahko gre tudi skupaj z njim k njegovemu zdravniku, ki ju lahko napoti tudi v Ambulanto za zdravljenje odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Ormož ali Pohorski dvor. Možu lahko tudi ponudi priložnost, da se vključi v sistem zdravljenja Anonimnih alkoholikov in se za podrobnosti obrne na telefon Al-Anon (01 24199 99).
Vsak dan, ko bo odlašala, da bi kaj naredila glede tega, bo samo poglobil težave in bo v škodo tako nje kot otrok in tudi nenazadnje bolnega moža, ki propada in ona z otrokoma tudi.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Krvodajalci
9. februar - Franc Sovec, Novinci 24/a; Jože Kelc, Goricak 58; Stanko Arnuš, Orešje 115; Stanko Gorjup, Bresnica 67; Roman Horvat, Placero-vci 14/a; Roman Habjanic, Lancova vas 85; Roman Resman, Kraigherjeva 3, Kidričevo; Marjan Škofič, Formin 7; Janez Bratušek, Kicar 96; Andrej Plohi, Draženci 21; Ivan Kmetec, Špindljerjeva 8, Ptuj.
12. februar - Emil Pravdič, Ru-cmanci 6; Vesna Plut, Krčevina pri Vurbergu; Rafael Hronek, Stoperce 22; Radko Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; Majda Kidrič, Grdina 25; Silvester Be-denik, Kupčinji Vrh 3; Martin Horvat, Dornavska c. 15, Ptuj; Anton Egart-ner, Stoperce 34; Ivan Milošič, Jablo-vec 56/a; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16/a; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Jože Žnidarko, Stoperce 32; Marjana Dol-šak, Stoperce 52; Angela Ducman, Grdina 18; Alojz Galun, Stoperce 7; Angela Slodnjak, Zagorci 87; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Janez Pre-volšek, Tržec 2/b; Stanislav Rizman, Šinkova ul. 14, Središče ob Dravi; Štefan Zakelšek, Dol pri Stopercah 11; Urška Sledič, Stoperce 23; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Andrej Belšak, Podlehnik 2/d; Rajko Vrečar, Bišečki Vrh 18; Ivan Sledič, Stoperce 23; Cvetko Plavčak, Kupčinji Vrh 28.
16. februar - Stanko Potočnik, Sta-novno 17; Liljana Kralj, Pavlovski Vrh 29; Bojan Cimerlajt, Sv. Tomaž 16; Terezija Belšak, Turški Vrh 71/a; Roman Fras, Trnovska vas 30; Roman Sok, Moškanjci 124; Zdenka Vidovič, Velika Varnica 32; Ivan Sagadin, Cir-kovce 59/b; Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a; Andrejka Lazar, Turški Vrh 16/a; Nada Kukovec, Goričak 7; Peter Ku-kovec, Goričak 7; Kristina Kokot, Hrastovec 3/a; Alojzija Pohorec, Hras-tovec 80/c; Andelo Maračič, Volkmer-jeva 38, Ptuj; Vida Milunič, Gorenjski Vrh 21; Stanislav Ivančič, Hrastovec 73/a; Martin Korošec, Hrastovec 26/e; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Minka Kukec, Hrastovec 28; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Anton Belšak, Turški Vrh 71/a; Terezija Zebec, Hra-stovec 26/a; Jožef Belšak, Hrastovec 39; Matjaž Zelenik, Stojnci 59; Stanislav Škrinjar, Turški Vrh 14; Marjan Krajnc, Zavrč 3; Štefan Težak, Turški Vrh 5.
19. februar - Irena Laura, Formin 47/a; Neža Erjavec, Vičava 66; Terezija Milošič, Jablovec 56/a; Blaž Vajda, Orešje 124; Štefan Petrovič, Strajna 45; Alojz Gojčič, Starše 43; Peter Žni-darič, Dupleški Vrh 16; Miran Jaga-rinec, Spuhlja 108; Stanko Sakelšek, Gorca 61/b; Sergej Zorko, Moškanjci
2/d; Majda Vilčnik, Majšperk 32; Olga Hren, Gorca 13/a; Ivan Vidovič, Bari-slovci 11/a; Martin Prevolšek, Čermo-žiše 45/c; Leonida Ozimek, Anželova 11, Ptuj; Branko Frangež, Podlože 49/a; Branislava Svenšek, Žetale 105; Berta Pernat, Kozminci 19; Jože Koren, Sedlašek 119; Vesna Vajnko, Pod-lehnik 6/a; Ignac Skaza, Slovenja vas 42; Milica Jeza, Podlehnik 6/a; Tomaž Jurtela, Cirkovce 61/c; Pavla Vesen-jak, Kukava 61; Stanko Veldin, Ul. 5. Prekomorske 17, Ptuj; Marjan Arnuš, Kicar 108/a; Peter Liber, Drenovec 1; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Igor Radaš, Ul. 5. Prekomorske 15, Ptuj; Ivan Lesjak, Nova vas pri Markovcih 17; Slavko Ivančič, Belski Vrh 52; Jože Fideršek, Tržec 34/a; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Andrej Vidovič, Mez-govci 46/c; Jožefa Svenšek, Podlehnik 40/e; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Boštjan Rodošek, Prepolje 28; Drago Sakelšek, Videm 10; Martin Brec, Vol-kmerjeva 7, Ptuj; Bojan Vidovič, Bari-slovci 11/a; Sabina Hren, Gorca 13/a; Ivan Kukovič, Suha Veja 7.
23. februar - Jasna Pintarič, Velika Nedelja 8; Franc Marušič, Zg. Ve-lovlak 22; Tatjana Skoliber, Obrež 14; Zoran Bilic, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Anton Peršuh, Trnovec 4/a; Dušan Be-denik, Kočice 25; Franc Drevenšek, Gerečja vas 39; Stanko Rep, Nova vas 1; Jože Turk, Lovrenc na Dr. polju 2; Janez Kužner, Lovrenc na Dr. polju 6; Tomaž Zemljarič, Sedlašek 2; Jurček Lamot, Trnovec 1; Janez Kiseljak, Ge-rečja vas 112; Nejc Barovič, Pleterje 18; Zvonko Kolar, Apače 188; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Slavko Strelec, Granitna ul. 8, Oplotnica.
26. februar - Branko Mohorko, Apače 284; Štefan Samastur, Ježev Dol 26, Poljčane; Aleš Forštnarič, Sto-jnci 151; Brigita Pinter, Jelovec 21; Andrej Rožman, Sovjak 93; Štefka Kornet, Pestike 5/a; Milena Vogrin, Slavšina 37; Stanislav Kornet, Pestike 5/a; Davorin Lubej, Trniče 43; Viktor Leben, Moškanjci 46/e; Mateja Feguš, Mejna cesta 4, Ptuj; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Leon Pišek, Ho-tinjska cesta 75, Orehova vas; Franc Križan, Gabernik 52; Maks Dolenc, Podlože 80; Šte^n Ros, Kočice 36; Rastislav Vnuk, Gregorčičev dr. 8, Ptuj; Jože Lisec, Trubarjeva 6, Ptuj; Mirko Sambolec, Župečja vas 2/a; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Bogdan Šimenko, Gruškovje 11; Franc Hajšek, Prepuž 9; Silva Prezelj, Podvinci 51/a; Branko Prezelj, Podvinci 51/a; Bojan Merc, Soviče 12; Franc Hrga, Juršinci 75; Franc Majcen, Podlože 40; Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24/c; Drago Dobnik, Kungota 40; Danijel Sužnik, Jiršovci 15; Mirko Fruk, Apače 221; Jože Jan-čec, Kraigherjeva 14, Kidričevo.
Info
Glasbene novice!
Romska glasba ima v Sloveniji kar širok krog oboževalcev in ti bodo zagotovo prišli na svoj račun jutri, ko bodo v ormoškem kulturnem domu nastopili mojstri iz skupine Šukar!
Britanska glasbena etiketa SIMPLY RED je nah^lje^ za pevcem Mickom Hucknallom. Približno 20 let je skupina že na sceni in največji glasbeni pečat so zapustili v začetku 90. z veliko ploščo Stars. Produkcijsko sta je Mick in ekipa zelo približala omenjenemu izdelku na novi plošči Home, s katere smo že uživali ob skladbah Sunrise, Fake in You Make Me Feel Brand New. Začrtana pot se nadaljuje tudi s fino naslovno skladbo HOME (****), v kateri se prepletata melodičen pop in r&b!
WILL YOUNG najstnicam piha na dušo že dve leti s svojimi osladnimi popevkami, kot so Anything Is Possible, Evergreen, The Long And Winding Road, You And I in Leave Right Now. Pravi, in to pozitiven odmik je gospodić s pevsko napako naredil v srednje hitrem komadu YOUR GAME (***), ki vsebuje funky/pop prvine in sočno besedilo nekdanje pop dive Cathy Dennis.
Francoska pevka KATE RYAN je zmagovala na plesiščih s hiti Desenchaantee, Libertine in Scream For More. Kuj železo, dokler je vroče, je osnovna poanta simpatične pevke v sila povprečnem komadu ONLY IF I (***), ki ima standarden bum bum plesni ritem!
Nemška igralka in pevkaJEANETTE je najprej opozorila na sebe s komadom Go Back, medtem koje letos že bila na lestvicah, in sicer s komadoma RockinOn Heavens Floor in Telling You Goodbye. Ko imaš za sabo močno produkcijsko ekipo, uspešnice kar sledijo v nizu in naslednja je sladka popevka NO ETERNITY (***).
Bi radi vedeli, katera pevka me je do sedaj najbolj navdušila v letu 2004. Njeno ime je KATIE MELUA in poje kot angelček v pesmi The Closet Thing To Crazy. Komaj 19-letna vokalistka je dozorela zelo zgodaj in združuje klasično glasbo s popom v vrhunski uspavanki CALL OF THE SEARCH (*****), ki ima srčno besedilo in je naslovna tema njene magične zgoščenke. Priporočam!
Abrahamovec LUTHER VANDROSS je po lanski hudi bolezni letos dobil kar tri najvišje glasbene nagrade grammyjev. Najbolj prestižen je tisti za najboljši single leta Dance With My Father. Enak je tudi naslov njegove 15. velike plošče, s katero je prišel tudi prvič v karieri na vrh ameriške Billboardove lestvice! Glasbeni okusi so različni, a ljubitelji kvalitete boste le-to z lahkoto spoznali v čudoviti ljubezenski soul baladi BUY ME A ROSE (*****), katere avtorje znan pevec Richard Marx.
Radijske in televizijske postaje še zmaraj s "polnim šusom" predvajajo komad Superstar, ki ga izvaja JAMELIA. Čokoladi-ca od glave do pet je največji ženski r&b in soul adut v Veliki Britaniji in iz tega sledi izjemna medijska podpora za njeno novo spevno r&b melodijo THANK YOU (***).
Glavne potezen r&b glasbe v zadnjih letih v ZDA vleče produkcijski tim Neptunes. Ob raznih sodelovanjih pa občasno tudi sami kaj izdajo pod kraticami N.E.R.D., za katerimi se skriva zanimiva misel No One Ever Really Dies. Sveža ideja v groovy r&b muziki je komad SHE WANTS TO MOVE (****), ki vsebuje tudi nekaj sočnih rap sekvenc!
David Breznik
^ y A JÍUXIC - BritkBybDEàrsVX^V^ ^ZxlXdÍES night -AtPinic à-tA. N.
PERBTAR - Jamelia \ ING - George MifehsE
nrm-i ILT i ÍT »
SUNRISE - NorahWE I/- / B^REY YA- Dutka\t \ \ M
7.	SHE'BELIEVES IN ME - Ronan Keating
8.	RED RLDDDED WOMAN - Kylie Minogue g. NOT IN LDVE - Enrique Iglesias
ID. GOD IS A DJ - Pink
Vsab sreio mei 1^.10 in 20. uw
Kateri film je letos dobil največ oskarjev? Odgovor:_
K
"n
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Šmigoc Snežka, Tržeč 3,2284 Videm pri Ptuju. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do ponedeljla, 8. raarea, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Ralčeva B, 2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Ostro, prodorno in divje!
EVANESCENCE — FALLEN (2003 — Wind Up) www.evanescence.com
Velike založniške hiše morajo "zavohati" dolarcke ali pa kvaliteto, da ponudijo novincem priložnost. Sedaj se smejijo vsi, ki imajo vmes prste pri odkritju ameriške skupine Evanescence. Če zapišem, da so samo doma v ZDA prodali več kot štiri milijone primerkov zgoščenke Fallen in še dodatne tri po vsem svetu, je matematika ter s tem tudi računica popolnoma jasna! Kvartet je dobil od glasbenih strokovnjakov priznanji v obliki najvišjih glasbenih priznanj grammyjev. Brez presenečenja so dobili kipca v konkurenci novinca leta in za najboljšo metalno skupino. Kdo pa sploh so Evanescence? Band sestavljajo pevka Amy Lee, kitarist Ben Moody, bas kitarist John Compt in bobnar Rocky Gray.
Skupina je na zgoščenko Fallen uvrstila enajst pesmi, ki vari-irajo od akustičnih čutnih balad pa vse tja do ostrega, prodornega in divjega metalnega žaganja. Pred izidom te zgoščenke so posneli zgoščenko Origin
z desetimi avtorskimi skladbami, od katerih so tri Whisper, My Immortal in Imaginary našle svoj prostor tudi na zgoščenki Fallen. Mladina je kvartet vzela za svoje, že ko jih je prvič slišala v filmu Dare Devil. Ome-
njen filmski blockbuster oziroma po naše filmski hit je bil podprt z metalnim komadom Bring Me To Life. Komaj dvajsetletna pevka Amy Lee je pesem odpela tako, da so mnogi dobili kar kurjo kožo. V tem nihajočem hitu se je bandu pridružil še dodatni kitarist Paul McCoy, ki je svoje delo opravil vrhunsko, kar je slišno v nekaterih svežih kitarskih rifih. Besedilo je dvolično, saj je v njem
Filmski kotiček
Medvedja brata
Ste že kdaj pomislili, kakšen je videti svet skozi živalske oči? Ne le oči vaših domačih ljubljenčkov, za katere smo prepričani, da kar se da lepo skrbite in jim želite vse najboljše in najlepše, marveč predvsem oči divjih živali, katerih življenjski prostor tako brezobzirno in oholo krčimo iz dneva v dan, iz ure v uro? Novi animirani celovečerni film Medvedja brata vam bo v veliki meri odgovoril na to vprašanje, če mu boste, seveda, prisluhnili. Zgodba se odvija v ne tako davni preteklosti, ko so se človeška in živalska bitja na tem planetu počutila kot en sam živ organizem, tesno povezan z naravo na tem in onem svetu. Trije bratje odraščajo v krogu svojega plemena pod duhovnim vodstvom modre Tanane, ki slehernemu plemenskemu članu na pragu odrasle dobe podeli totem njegovega živalskega "dvojnika"; simbol, ki ga bo vodil skozi življenje in mu
Medvedja brata — Brother Bear
Walt Disney — 2003
Režija: Aaron Blais, Robert
Walker
Producent: Chuck Williams Scenaristi: Tab Murphy, Lor-na Cameron
Glasovi: Joaquin Phonix, Jeremy Suarez, Jason Raize, Rick Moranis, Dave Thomas
obilica optimizma, ki pa ga občasno prekrije kak pesimističen verz. Produkcijo debitantskega hita je prevzel mlad, a zelo talentiran in natančen studijski glasbenik Pete Matthews. Zanimivo je tudi dejstvo, da so radijske in televizijske postaje zelo dobro "absorbirale" to malo bolj ostro pesem, kar je nedvomno imelo za rezultat zmago oziroma No 1. na različnih svetovnih lestvicah. Pritisk se je po rockerski himni stopnjeval in sledila je logična poteza, ko je izšel drugi single Going Under. Čeprav naslov obeta veliko, je v njem skupina pokazala pravi jaz in v določenih delih zares nažiga po svojih instrumentih. A kaj zato, ko pa je to poanta pesmi, pravijo najstniki! Najboljša, in to daleč najboljša stvar na plošči je udarila proti koncu lanskega leta. Udarec je zelo pasiven, saj najboljša stvaritev bazira na lagodni melodiji in razkošnem vokalu v baladi My Immortal. Čeprav je zgodba pesmi temačna, je melodija tista,
ki prevzame še tako zahtevnega poslušalca. Arkansanški zasedbi je glede plošče kaj malo očitati, saj so vse pesmi korektno odigrane in odpete, a s svojo kvaliteto nedvomno izstopajo še My Last Breath, Imaginary, Whisper in Everybody's Fool. Ploščo pa dopolnjujejo za razred ali dva slabše pesmi Haunted, Tourniquet, Talking Over Me in Hello.
Neobremenjena mladina in ljubitelji sodobnega rocka in metala se lahko poistovetijo z zgoščenko Fallen, saj je na njej kar nekaj presežkov. Skozi ploščo vas bo vodila napetost, ki se ne bo zmanjševala niti po nekajkratnem poslušanju, in to je glavni pokazatelj kvalitete. Svež veter je zapihal s skupino Evanescence, ki izvaja ostro, prodorno in divjo glasbo!
David Breznik
pomagal premagovati vse ovire. Tudi Kenaj, najmlajši izmed bratov, končno dočaka zanj tako pomemben dogodek. Ko mu Tanana podari totem medveda in napove, da je njegovo vodilo ljubezen, se vsi ostali člani plemena, zlasti pa brata, hudomušno muzajo. Kenaj je razočaran; pričakoval je totem sabljastega tigra za drznost, na primer. Toda usoda hoče, da modrost plemenske šamanke preizkusi veliko prej, kot je mislil. Kenaja duhovi prednikov spremenijo v medveda in skozi njegove oči in v družbi malega medvedka Kode počasi spoznava, kako drugačen, a hkrati enak je svet živali in ljudi.
Medvedja brata je projekt, ki ga ustvarjalci studia Disney imenujejo kot "doma pridelanega". Že prva zamisel o njem je vznik-nila v njihovih vrstah in temelji na mitih in legendah ameriških domorodcev. Gospod Williams je odkril, da skoraj vsaka kultura tega sveta vsebuje zgodbo
o spreminjanju človeka v žival, takšno ali drugačno; zelo veliko pa jih pripoveduje o dečku, ki se v obrednem ceremonialu odraščanja v moža spremeni v medveda. Nekatere izmed teh zgodb govore o mladih fantih, ki se za določen čas pretvarjajo, da so medvedi, šele nato jih pleme sprejme medse kot polnopravne člane. "Naš prvi pos-
kus scenarija je pripovedoval o odnosu med očetom in uporniškim sinom, ki se je spremenil v medveda, in šele nato, ko se je pobotal z očetom, mu je bilo dovoljeno, da se spremeni nazaj v človeka," se spominja Williams.
Miti o spreminjanju so se pojavili in obdržali skozi stoletja s prenašanjem iz roda v rod prav zato, ker učijo življenjske resnice in vcepljajo mladim nauke neprecenljivih vrednosti. Njihova prostorska neomejenost sloni na tesni povezavi in prelivanju živalskega v človeški svet in obratno. Miti učijo, da so živali ljudje v različnih preoblekah. Disneyjevim ustvarjalcem se je prav ta možnost prehoda iz enega v drug svet, iz ene v drugo kulturo, zdela najboljša in vredna svoje zgodbe tudi na animiranem filmu.
TM/DB
CID
Petek, 12. marec, ob 20. uri: jazz koncert Jure Pukl Quartet, featuring Primož Grašič (Jure Pukl - tenor saksofon, Primož Grašič - kitara, Nikola Matošič - bas, Gašper Bertoncelj - bobni). Kvartet se predstavlja z enim od najboljših slovenskih jazz kitaristov, Primožem Grašičem in enim večjih talentov na bobnih v Sloveniji, ki trenutno tudi študira v New Yorku, Gašperjem Bertoncljem.
Petek, 12. marec, ob 16.30 v CID: okrogla miza Mladega foruma ZLSD Istospolna usmerjenost.
Sreda, 17. marec, ob 18. uri: odprtje razstave fotografij Marjana Senice Orhideje.
NOVO V CID:
aerobika - ponedeljek ob 18.30
tečaj risanja pod vodstvom Tomaža Plavca - zbiramo prijave
tečaj kaligrafije - umetnosti lepopisja - zbiramo prijave Informacije o BlOkibernetskem poligonu CID in Biotehnologiji G-ALFA ter preizkus poligona — vsak petek od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure v CID-u. Center interesnih dejavnosti je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan na tel. 780 55 40 ali 041 604 778.
Kuharski nasveti
Golaži
Priprava golažev sem nam včasih zdi sama po sebi dokaj enostavna oziroma preprosta, ker nenazadnje vaja dela mojstra in tako ima vsaka hi{a kak{en svoj tipični golaž. Vendar moramo za dober golaž upoštevati kar nekaj osnovnih pravil in v vsakem primeru se nam ne sme muditi preveč.
Golaže na splošno razdelimo v več skupin oziroma po različnih kriterijih. Tako govorimo o mesnih in zelenjavnih go-lažih, golažih, ki jih pripravimo iz mesa in zelenjave, ter golažih, ki jih izboljšamo s kašami. Glede na barvo pa poznamo rdeče in rjave golaže.
Golaž velikokrat zamenjamo z golaževimi juhami. Za golaž je značilno, da ga serviramo na ser-virnem krožniku in zraven ponudimo prilogo - najpogosteje žgance, krompirjeve in riževe priloge ter kruhove cmoke. Izbira priloge je odvisna od vrste golaža oziroma sestavin, da obrok uravnovesimo oziroma zadovoljimo potrebe po vseh hranilnih snoveh.
Pri pripravi golaža najprej izberemo primerno razmerje med sestavinami, kar pomeni, da damo primerno količino čebule, česna, krompirja, mesa, korenja oziroma vseh sestavin, ki jih recept zahteva. Pomembno je, da ga ne zgostimo s preveliko količino moke; s tem sicer dobimo zelo gosto omako, vendar prekrije okus ostalih sestavin in govorimo, da je golaž mokast. Zelo dobro bo bilo, če upoštevamo dejstvo, da zelenjava, ki jo damo na začetku priprave golaža, med temeljitim in dolgim dušenjem razpade in v vidni obliki ni več
Namig za darilo
Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade In Vlada Pignarja. V dopolnjeni Izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
podmetom; ta način uporabimo, ko proti koncu dušenja ugotavljamo, da je golaž preredek. Golaž lahko zgostimo tudi s surovim naribanim krompirjem. Ta
Goveji golaž s fižolom
prisotna, prav tako česen, korenje in por, vendar jed dobi zaradi tega boljši okus in videz. Hkrati pri taki pripravi ne potrebujemo večje količine dišav in začimb.
Pri golažu je pomembna tudi zgostitev. Zgoščevanje lahko naredimo s pomokanjem, ko moko potresemo po sestavinah, jo rahlo prepražimo in zalijemo z vodo ali mesno juho. Ta način se obnese takrat, kadar smo pri pripravi golaža uporabili že večjo količino zelenjave in tudi mesa. Zgoščevanje lahko izvedemo tudi s
Mokri smrček
Vprašanje: Muc, star 2 leti, je bil lani avgusta kastriran. Se vedno je prijazen muc, ki je sicer nekoliko pridobil na teži, vendar ne pretirano, opazili pa smo, da si je pričel s hrbta puliti dlako. To počenja skoraj vsak dan. Kaj je vzrok, zanima Majdo iz Ptuja.
Odgovor: Pri psih in mačkah se zelo pogosto srečujemo s problemi, vezanimi na kožo in dlako. Pogosti so najrazličnejši dermatitisi (vnetja) in alergije, ki so posledica bolh, glivične in bakterijske bolezni kože, para-
zitarne dermatoze, imunogene dermatoze, endokrine motnje (hormoni), seboreja, psihogene dermatoze ...
Rast in izpadanje dlake nadzorujejo hormoni (Tiroksin, Gluko-kortikoidi ...). Samo rast delimo
zgostitev je dobrodošla pri go-lažih, ki so pripravljeni iz svinjine, saj se ti dve živili med seboj dopolnjujeta v okusu in naredita golaž še okusnejši. Surov fino nariban krompir dodamo, ko smo meso do polovice že zdušili in preden dodamo paradižnikovo mezgo in rdečo mleto papriko, nato pa golaž zalijemo. Če je golaž zgoščen s surovim naribanim krompirjem, je tudi nekoliko lažje prebavljiv.
Del okusa vsem golažem dodajo začimbe. Pomebno je, da jih damo v jed dovolj zgodaj,
v dve fazi: prva - aktivna ali an-gena rast - in druga - pasivna ali telogena faza . Med njima je t. i. tranzicijska faza. Vpliv na rast in kvaliteto dlake, njeno izpadanje in puljenje ima tudi prehrana živali, vitamini, mikro in ma-kroelementi, različna bolezenska stanja, zdravila ter sprememba hormonalnega statusa živali (mačja hormonska alopecija je pogosta - pri kastriranih samcih v 90%).
Najbolj značilna simptoma kožnih obolenj sta alopecija in srbež (pruritus). Pod alopecijo podrazumevamo delno ali popolno nepokritost večjih ali manjših partij telesa z dlako, kjer sicer le-ta raste normalno. Srbež je posledica vzdraženja kože. Povzročajo ga najrazličnejši me-diatorji (histamini in histaminom podobne snovi, različne protea-ze ...). Vzroki za njihovo sproščanje so lahko (piki bolh, bakterije, glive, najrazličnejši alergeni iz okolja ...). Živali se na določenih mestih prekomerno ližejo, grizejo, praskajo, si pulijo dlako itd. Pri hormonsko pogojenih dermatozah se z omenjenimi spremenjenimi znaki obnašanja - zlasti s praskanjem in puljenjem dlake - ne srečujemo .Večinoma potekajo brez srbeža, simetrično, spremeni se lahko pigmentacija kože, potek je lah-
da lahko z dušenjem vplivajo na harmonijo okusov. Najpogostejše golaževe začimbe so mleta kumina, (uporabimo lahko sicer tudi kumino v zrnju, vendar je tudi po daljšem dušenju začimba pri pregrizu še vedno premočna in morda za nekatere neprijetna), majaron, ki ga dodajamo predvsem golažem, ki so pripravljeni iz govedine, krompirja in divjačine, peteršilj, sol, poper, timijan - dodajamo golažem, ki so pripravljeni iz svinjine, govedine in divjačine - pri divjačinskih go-lažih pa dodajamo še rožmarin in brinove jagode, poper in še druge začimbe in dišave.
V praksi najpogosteje pripravljamo sočne golaže iz govedine ali svinjine. Po barvi je rdeč in je pripravljen iz enake količine mesa in čebule. Polsočni golaž, za katerega je značilno, da pri pripravi uporabimo polovico manj čebule, kot je mesa, je po barvi lahko rjav ali rdeč, odvisno od vrste golaža. Za segedin golaž pa je značilno, da sočnemu ali polsočnemu golažu dodamo kislo zelje. Golaž iz divjačine je golaž, ki je po okusu za nekatere najboljši, zanj pa je tudi značilno, da uporabimo najbolj različne sestavine. Za madžarski golaž je značilno, da je bolj pikanten, ribji je po okus bolj mil, vendar prav tako velja za odličen golaž, hkrati pa ta golaž časovno najhitreje pripravimo. Za večino golažev, razen tistih, ki vsebujejo tudi kose krompirja, pa velja, da so, če jih pravilno ohladimo in shranimo, naslednji dan prav tako zelo okusni.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
ko sezonski. Podobno kot pri hormonalnih dermatozah tudi pri mačji psihogeni alopeciji nimamo opravka s srbenjem.
Zgodnje odkrivanje in diagnostika kožnih bolezni sta ključnega pomena za uspešno zdravljenje, zato je smiselno, da se posvetujete s svojim veterinarjem o možnem vzroku za nastale spremembe in odpravljanje le-teh.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
K pomladinu po snežni odeji
Vrtna narava seje pri prebujanju iz zimskega sna v začetku marca znašla pokrita s snežno odejo, da bi ne vstajala prezgodaj. Spo~itej{a bo ugodneje in varneje pričakala na sončno in toplo pomlad, vrtnarju pa preostaja še nekaj časa za priprave na spomladanska opravila v vrtu.
V	SADNEM VRTU je do sredine marca, ko se prične vegetacija vrtnega rastja, najprimernejši čas za trošenje gnojil. To storimo, če je le mogoče po plitvem snegu ali pred dežjem, da se gnojilo bolje stopi in izpere h koreninam. Osnovno gnojenje s počasi topnimi rudninskimi gnojili je drevninam in gr-movnicam potrebno zaradi nadomestitve rastlinskih hranil v tleh, ki so jih porabile v minulem letu. Če smo opažali v preteklosti opešano rast, jo pospešimo s povečanimi odmerki dušičnih gnojil, nekaj sedaj v obliki kompleksnih gnojil, drugo pa v letnih odmerkih, v obliki lahkotopnih gnojil. Slabo rodnost in slabo kakovost sadja pa izboljšamo z gnojenjem s kalijevimi in fosfornimi gnojili. Mlado sadno drevje in grmovnice dognojimo s kompostovko, še zlasti če so tla siromašnejša na humusu. Tudi organska gnojila potrosimo po snegu, lahko pa tudi po zamočenih tleh, zakopljemo pa jih plitvo, ko bo zemlja primerna za obdelavo.
Zimsko rez pri peškarjih in grmovnicah opravimo, ko so še v fazi zimskega mirovanja, koščičarje režemo v fazi brste-nja do cvetenja, vzgojene rezi pri mladem drevju koščičarjev in orehov pa kot zeleno rez v vegetaciji. Ne glede na sadno vrsto starejša drevesa pomlajujemo, znižujemo vrhove, izrezujemo poškodovane in bolne veje ter veje, ki so se v rasti napačno usmerile, v stanju zimskega mirovanja.
V	OKRASNEM VRTU veljajo napotki za osnovno gnojenje, obdelavo in zimsko rez pri večini vrst okrasnih drevnin in grmovnic, kot je bilo svetovano za sadno drevje.
Po otoplitvi, ko se bo zemlja toliko odcedila, da jo bo mogoče obdelovati, nadaljujemo z odrinjanjem grmov vrtnic in njihovo rezjo. Grme šibkejše rasti v minulem letu režemo močneje, da jim s tem vzpodbudimo močnejšo rast, grme bujne rasti v minulem letu pa režemo manj, da rast nekoliko zavremo. Dobro razvite enoletne poganjke krajšamo na tri do pet brstov z nazven usmerjenim vršnim brstom, da bo grm v notrajnosti bolje osvetljen. Nedoraščene, stare, suhe in poškodovane poganjke pa izrežemo tesno ob osnovi, kjer se nastala rana najbolje obraste, da ne prične trohneti.
Lanskoletne pelargonije, ki smo jim pred mesecem dni pomladili korenine, skrajšali nadzemna stebelca in presadili v majhne lončke s svežo vrtno zemljo, so že toliko obnovile koreninsko grudo, da jih lahko presadimo v nekokolko večje lončke, da se bodo razvile v močne rastline za presajanje v cvetlična korita.
V	ZELENJAVNEM VRTU s pripravo gredic za pomladansko setev počakamo še toliko časa, da se bo zemlja dovolj odce-
dila in bo primerna za obdelavo. Če je le mogoče, nadležne plevele spulimo in odstranimo, četudi je zemlja še namočena, le da je pri tem ne steptamo. Pleveli s svojo rastjo neovirano napredujejo in bodo pričeli tudi že semeniti. Semena vrtnin posejana v zabojčke so vznikla. Sejance čimprej presadimo, da jim omogočimo boljšo rast in se jim okrepi koreninska gruda. Pravi čas za pikiranje je, ko se na sejancu odpreta klična lista, prvi par pravih listov pa še ni popolnoma razvit. Da pri presajanju ne poškodujemo nežnega stebelca, sejanec pri pikiranju vedno primemo za klične liste.
V biokoledarju je še zapisano, da so ugodni dnevi za poti-kanje potaknjencev plodovk 5., 6. in 7. marec.
Miran Glu{ič, ing. agr.
S11.-17J.
11-četrtek	12-Petek	13-Sobota	14-Nedelja #
15-Ponedeljek è	16-Torek	17-Sreda Il	
SESTAVIL:
EDI KLASINC
DEL ROKE
PREBIVALKA BRAZILIJE
VULKANSKA GMOTA KOPASTE OBLIKE
GRŠKI BOG SONCA IN LEPOTE
1000 KG
IRIDIJ
ŠTIRIKOTNA PLOSKEV
RUSKI BIATLONEC (SERGEJ)
ČEŠKA ŠAHISTKA (KVETA)
VOJAŠKI POROČEVALEC
BOBNAR GORAN IVANOIČ
BOJAZ-UIVEC
GLINA, ILOVICA
NAŠ HOKEJSKI VRATAR PRETNAR
NAŠ PLESALEC OTRIN
DRAGO ŠEGA
KOVANJE
PREDEL NOVEGA MESTA
ŽENA PO MOŽEVI SMRTI
NOSILEC ZVOKA
TRDOVRATNE!
MESTO OB KASR MORJU
IME PRVE AMERIŠKE VESOUSKE OPICE
REKA V FRANCIJI, PRITOK GARONNE
PROSTORSKI OBSEG DELOVANJA
NAŠ UMETNOSTNI ZGODOVINAR (FRANCE)
KRADUI-VEC
INOZEMKA
ZAKOVICA
SRBSKI KRAJ OB ORNI REKI
DELAVEC V LESNI I STROKI
FIN. POLITIK (MAUNO)
DUŠAN OGRIN
NEM. SLIKAR (HANS)
ŠOLSKA KAZEN
ALKMAJO-NOVSIN
STANE NOVAK
SRB. REŽISER (SLOBODAN)
AMERIŠKA UMETNOSTNA DRSAL KAZAYAK
NAŠ PESNIK (IGOR, 1913-2004)
ZAVITEK, OMOT
KRAVJE USNJE, KRAVINA
HRVAŠKI PEVEC BELAN
EVA ŽEROVNIK
ALEŠ KERSNIK
BIBLIJSKA MARIJINA MATI
DESNI PRITOK POUSKE WARTE
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: palindrom, alegorika, koloradar, vihar, koda, ost, ravan, Torbern, vranjek, Ivan, Darian, Art, kolodvor, ogenj, Vion, košarka, palača, Elsa, JA, ati, utiralec, kosez, Stan, sok, Nek, Komar, slana, tnt, iks, epika, fara. Ugankarski slovarček: AKARNAN = Alkmejonov sin iz grške mitologije, ENOS = ime prve ameriške vesoljske opice, ERETOVA = češka šahovska velemojstrica (Kvata, 1926), NER = desni pritok reke Warte na Poljskem, RAGOVO = mestni predel Novega mesta, REŠT = mesto ob Kaspijskem morju, RGOTINA = kraj ob cesti Zaječar-Bor v vzhodni Srbiji, ob Crni reki, SNJEŽNIK = vrh na hrvaškem Velebitu (1610 m), TIAN = kitajska tekačica (Yumei).
Govori se .
iT/.; da v knjižnici danes 'odpirajo klobučno razstavo. Torej bo te dni direktorica hodila razoglava...
... da so v nekaterihpod-jetjih za dan žena ženske spustili kakšno uro prej iz službe. (Da so lahko počistile sneg okoli hiše, preden se je mož vrnil iz službe.)
... da bo sejmišče baje že prihodnji teden postalo gradbišče. Sejmarji si bodo morali tako poiskati nov prodajni prostor.
Najbrž jih bo o tem ''pravi" čas obvestil kak listek, obešen pri vhodu na sejmišče, ker se odgovorni še niso dokončno odločili. Ali pa naj pridejo kar pred Mestno hišo, kjer jih bodo ustrezno preusmerili. Če se bodo do takrat odločili.
. . . da je sneg tokrat najbolj presenetil tiste, ki so želeli nabrati kak zvonček za darilo ob osmem marcu. Kaj pa niso tega storili kak teden prej!
. .. da si zadnje čase stranke lastijo eno zaslugo za drugo. Katera si bo prilastila "zaslugo" za sneg? Potem naj ga pride še skidat! Ali pa čimprej organizira sonce!
Vidi se ...
...dapremorejo kreator-ji tega sneženega moža, ki stoji pri občini Ormož,
osnovno znanje anatomije...
Lujzek • Dober den vsoki den
Vam rečem, da dnevi letijo kak kuji in kobile na kujskih dirkah. Smo že na p olo v C i merca, ko pomlod montra mojega herca, ko naša močka mijovka okoli voglov, pes tuli in se ženi, sosid Juža v gorici trse reže, moja Mica in jegova ta bojša polovica si jezike brusita, obujata spomine na mladost, vse pa nas montra teta starost ...
Za nami je proznik osmi merc, včosik smo mu rekli den žena, ko vsoki pokože, koga rad ima. V zodjih letih smo si zamislili še mutertag, da ne bi koga vzeja vrag. Jaz sen moji Miciki kupa šopek rožic pa še trajno darilo fcoj, jo povoba na večerjo v gostilno in sma se mela fino silno. Obujala sma spomine na mloda leta, ko sma bla zalublena kak dvo teleta, ko sma vidla kak cvete kameje in rose trova in si oblu-blala, da se boma rada mela do groba. To je vejka obluba in dolžnost, ki nas veže podnevi in ponoči. Marsikdo na to
pozobi in se spuni oblube, ko je že čista blizu grobi.
Zaj pa zadosti živlenjskefilo-zofije, ko človik več ne ve, kaj se dobro je in kaj se dobro pije. Naj vam tak na vuho povem, da moja Mica najrajši spije deci rumenega muškata, jaz pa dvo deci špricer vina, da se mi potli več ne cedi slina. Vete, na deželi je pač tak, da moraš fejst delat, dobro jesti in piti, da te ne vzeme prehitro vrag. Te pa lehko vmerješ kak bogataš ali pa siromak. Pa saj še se spunite tistega pregovora, ki provi v vinogorni-škem žargoni: ''Migaj, migaj, moj Martin, boj boš migal prej boš hin
Politika me gnes sploh ne zanimle. Ne lokalna in tudi ne državna. Bližajo se volitve, ko bomo, kak že dobro vete, voli spet volili držovne in evropske vole, vsepovprek volili in molili, da bi na kunci več zgubili kak dobili ...
Na moji šrajbmašini se kože kunec papira, saj računalnik meni še ne gipira. Sen prestori in prenor in me niti neje hteja vzeti Unprofor. Te pa srečno in ne za večno. Podavlja vas LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 11. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (čebelarji - Tatjana Mohorko). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PETEK, 12. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
SOBOTA, 13. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT
in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). NEDELJA, 14. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKO[? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 15. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še
11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec, Zmago Šalamun in Nataša Pogorevc). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 16. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10
Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
SREDA, 17. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V	službi boste lepo napredovali tudi po zaslugi prijateljev in sodelavcev, malo slabše pa bo v tem tednu na ljubezenskem podro~ju,
saj bo va{ partner zopet imel dan, ko zna "trpin~iti" tako vas kot sebe.
BIK
V	teh dneh boste imeli najve~ dela z ureditvijo svojih finan~nih težav, ki so na žalost že v krizi. Bodite pogumni in si ne zstiskajte
o~i pred krutimi dejstvi. Saj veste, nobena juha se ne poje tako vro~a, kot se skuha.
DVOJČKA
^^ V službi ne sprejemajte pomembnih dogovorov in f	odločitev, saj bo v torek pri-
šlo do pomembnega preobrata. Čeprav boste dokaj dobro informirani, se vam vseeno lahko kaj zalomi. Prijetno bo v petek in sredo.
RAK
Za vami so kar zelo hudi poslovni pritiski in izzivi, bo pa zato ta teden nekoliko bolj umirjen in spro{~en, čeprav se bodo še pojavile ob~asne napetosti. Najbolj na udaru bosta ponedeljek in torek.
LEV
Pred vami je dinamičen teden, saj vas bo razganjalo od energije - tudi notranje, ne samo telesne. Ravno zaradi tega boste vse poslovne zadeve zelo uspe{no in hitro re{e-vali. Vladala bo velika ljubezen in strast.
DEVICA
V	službi boste imeli nekaj težav z dokumenti, komunikacijo in intelektualnim delom. Predvsem bodite pozomi v ponedeljek ker
boste bolj raztreseni in lahko kaj izgubite. V ljubezni bo {lo na bolj{e.
TEHTNICA
Vaša vitalnost in samozavest, ki ju boste izžarevali na delovnem mestu, bosta {e zrasli, saj vas bodo določeni ljudje opazili in tudi zelo dobro sprejeli. V sredi{~u pozornosti boste že v ~etrtek.
[KORPIJON
Pred vami je zanimiv teden z možnostjo popolnega preobrata, saj se lahko odlo~itev, ki ste jo že sprejeli, izkaže za neustrezno, zato boste morali razmisliti, kako naprej. Pomembni dnevi: torek, ~etrtek in petek.
STRELEC
Tudi v tem tednu boste še naprej spro{~eno komunicirali z vsemi in vsi bodo radi komunicirali z vami, zato boste veliko dogovorov uspe{no realizirali. Pri tem boste lahko tudi s pridom uporabili preteklo delo.
KOZOROG
V	tem tednu boste zelo ob~utljivi, impulzivni in ~ustveni, zato bodite previdni, ker vse skupaj lahko pripelje do nezaželenih posledic. V soboto boste s strani ljubljene osebe deležni so~utja in nežne romantike.
VODNAR
Imeli boste ogromno energije in v službi boste veliko dosegli. Pri tem lahko pri-~akujte pomo~ prijateljev in sodelavcev Navdušeno boste uresni~evali cilje. Bodite previdni pri nakupih. V nedeljo boste romanti~ni.
RIBI
Pred vami je stresen teden glede poslovnih dogodkov. Vznemirjenost vas lahko zapelje v nepremi{ljene poteze in besede, zato bodite previdni in pustite ~asu ~as. Iskren pogovor v ljubezenski zvezi je zaželen.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Tudi vreme vnaša zmedo
Z 19- krogom in le tremi odigranimi tekmami se nadaljuje državno nogometno prvenstvo v 1. ligi. Zaradi nemogočih vremenskih razmer so tri tekme prestavljene na soboto, 13- marca, 20. krog pa bo na sporedu šele 20. in 21. marca.
Vremenski pogoji tako bistveno krojijo spored državnega prvenstva in vodstvo lige se je odločilo ukrepati. Uradno sporočilo govori o tem, da hočejo vsem ekipam, ki se borijo za vstop v mini ligo za prvaka, omogočiti podobne pogoje. Seveda se v isti sapi lahko vprašamo, zakaj niso nedeljskih tekem prestavili na soboto, saj so zagotovo poznali vremensko napoved za nedeljo, ki je govorila o obilnih snežnih padavinah. V tem primeru lahko govorimo o premali fleksibilnosti in odločnosti vodilnih mož tekmovanja v 1. ligi, saj je bilo treba ukrepati hitro. Na športnih straneh časopisov tedaj ne bi bilo (spet) moč prebirati anket o regularnosti prvenstva, saj bi bili pogoji vsaj približno za vse enaki. Nimamo namena iskati dlake v jajcu, saj imata konec koncev ekipi na terenu enake pogoje, slabe ali dobre, a nekaterim zapletom bi se lahko elegantno izognili in tako zaprli usta kritikom.
Podobno je pri licenciranju moštev za naslednjo sezono, kjer prav tako prihaja do nesporazumov in nepotrebnih vročih debat, ki škodijo težko pridobljenemu ugledu slovenskega nogometa. V osnovi se prav vsi strinjamo, da je licenciranje nujno potrebno zaradi večje transparentnosti vodenja klubov, do razkola pa pride pri poteh, ki vodijo do tega. S kakšno pravico NZS zahteva podpis izjave o prevzemu odgovornosti pravnih oseb, v okviru katerih so ali so bile izvajane nogometne aktivnosti prosilca (kar dejansko pomeni, da morajo zdajšnja vodstva klubov prevzeti obveznosti in dolgove prejšnji garnitur), ko pa so takšno stanje sami dopuščali!?! So mogoče takrat storili napako in bo kdo zaradi tega odstopil s položaja ali celo kazensko odgovarjal? Seveda ne. Na koncu bodo klubi seveda podpisali tudi to izjavo, saj druge možnosti praktično nimajo. Žalostno je edino to, da do tega ne bo prišlo z dogovorom, ampak s prisilo in na pleča revnih klubov, ki jih vodi bogata zveza.
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
Koprčani premočan nasprotnik
KOPER - KUMHO DRAVA 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Jakomin (21), 2:0 Trenevski (25), 3:0 Bogatinov (87. iz 11 m)
KUMHO DRAVA: Dabanovi~, Kamberovi~ (od 46. Gorin{ek), [terbal, Berko, Bingo, Selimovi~ (od 46. Jevdeni~), Grižoni~, Ad-nan, Smajlovi~, Korez (od 84. Vogrinec), Zili~, Majcen. Trener: Sre~ko Lu{i~.
Dolgo pri~akovani start v 1. slovenski nogometni ligi se je pri-~el, toda v zelo slabih vremenskih in igralnih razmerah. Od {estih tekem so bile odigrane samo tri. Med drugim sre~anje v Kopru, kjer so gostovali nogometa{i Kumha Drave. Rahel dež, izredno namo~eno in spolzko igri{~e ter v drugem pol~asu {e burja so bile glavne vremenske karakteristike, ki pa so bile enake za obe ekipi. Za Ptuj~ane je nastopilo vseh pet nogometa{ev, ki so pred nadaljevanjem prvenstva okrepili njihove vrste.
Za~etek sre~anja je napovedoval kaj drugega kot pa dokaj visok in gladek poraz. Gostje se do-ma~inov niso prestra{ili, ~eprav
Mladen Dabanovič je imel v Kopru polne roke dela.
imajo veliko bolj izku{eno ekipo. Hrabro so za~eli, vendar so se Kopr~ani prehitro zna{li v ugodnih priložnostih pred vrati Mladena Dabanovi~a. Že v 17. minuti je ptujski vratar odli~no ubranil prosti strel, ki ga je izvajal Tre-nevski. Vedno bolj je di{alo po
Smučanje • Mitja Dragšič, član slovenske reprezentance
Morda je celo bolje, da ne grem na finale
V svetovnem pokalu bomo na odlo~itev o skupnem zmagovalcu po~akali do finalnih tekem v Sestrieru, za nekatere pa je sezona že praktično končana.
Mednje sodi tudi Mitja Drag-sic, saj mu je na tekmi v Kranjski Gori splaval po vodi nastop na finalu slalomske tekme, vendar tega ne jemlje tragi~no, saj ga je skozi vso sezono pri smu~anju ovirala po{kodba kolena, tako da je ve~ ~asa preživel v Lenartu pri fizioterapevtu dr. Vogrinu kot pa na belih poljanah.
"Lani sem skozi vso sezono dobro smucal in se uvrstil tudi na finale svetovnega pokala. Zelo sem se veselil tega nastopa, a sem že prvi dan tako nerodno padel, da sem si težje poškodoval koleno in z nastopom ni bilo nic. Morda je letošnja napaka v drugi vožnji Kranjske Gore celo dobro znamenje in si bom lahko v miru do konca pozdravil koleno," v šali pove smučar iz Miklavža na Dravskem polju, ki je že od mladinskih selekcij naprej stalno v vrhu svetovnega smučanja. "Letos sem po vsaki tekmi vsaj tri dni hodil na masaže namesto na treninge, zato kakšnega odmevnega rezultata res nisem pričakoval. Kljub vsem težavam pa sem bil do zadnje
Mitja Dragšič, član slovenske smučarske reprezentance.
tekme v igri za visoko uvrstitev, a je priložnost žal splavala po vodi, upam pa, da bo v naslednji sezoni vse drugace."
Na vprašanje, kakšne so bistvene razlike med treningi posameznih reprezentanc, pove: "Na področju snežnih priprav ni bistvenih razlik, saj se pogosto srečujemo na ledenikih, pa tudi na pripravah pred posameznimi tekmami. Bistvena
AVTO JERENKO PTUJ
ÏÏL:7885808 ;
MiWifiEiD lEMlEB
odstopanja pa se pojavljajo pri spremljevalnih pogojih posameznih reprezentanc, tu mislim na sodobna testiranja in meritve v laboratorijih, velikem številu strokovnjakov, ki skrbijo za smučarje in velike razlike v opremi posameznih reprezentanc. Nekatere smučarske velesile namenjajo ogromno sredstev za testiranja novih materialov in razvoj smučarske opreme, medtem ko naša smučarska zveza komaj zagotovi dovolj sredstev za normalno nastopanje, za kaj več pa zmanjka denarja." Podobno je pri osebnih sponzorjih, ki si jih vsak tekmovalec naše reprezen-
tance pridobiva sam. Na voljo ima prostor na čeladi, kamor lahko uvrsti logotip podjetja ali izdelka, ki ga oglašuje. Mitja se je pred kratkim uspel s Porsche Maribor dogovoriti za sodelovanje, zato pa je dobil v uporabo vozilo Škoda octavia, ki jo je predstavil tudi pri pooblaščenem serviserju za ptujsko območje - to pa je Seat Jerenko.
Na koncu nam je Mitja razkril še eno zanimivost glede startnih številk: "Startne številke imajo velik vpliv na rezultat, zato je zelo pomembno startati v prvi jakostni skupini. Ti tekmovalci nekako oblikujejo smučino. Po 15 tekmovalcih pa že pride do tega, da je na progi več smučin, kjer te hitro lahko zanese iz idealne smeri in so smuči zelo težko vodljive. Takšno stanje traja do približno 25. tekmovalca, nato pa je že izoblikovana ena globoka smučina, po kateri pač poskušaš voziti po najboljših močeh. Prav zato se letos kot po pravilu v drugi vožnji bistveno zamenja vrstni red, saj tekmovalci od 15. do 5. mesta iz prvega teka težko obdržijo svoja mesta in ponavadi nazadujejo. Prvih pet ima pa že večjo zalogo stotink iz prvega teka, tako da lahko zasedejo mesta na stopničkah."
Jože Mohorič
tem, da bo kakšna žoga končala za hrbtom gostujočega vratarja. Pet minut, in sicer od 20. do 25. minute, je bilo dovolj za vodstvo domačih z dvema zadetkoma prednosti. Najprej je bil uspešen Jakomin, nato pa še Trenevski. S strani gostujočih obrambnih igralcev je bilo namenjeno premalo pozornosti koprskim napadalcem. V 38. minuti bi gostje lahko rezultat znižali, vendar je predložek Kamberoviča z desne strani končal v prečniku.
V drugem polčasu so bolje krenili Ptujčani, nekaj več živahnosti v igro sta prinesla Gorin-šek in Jevdenič. Priložnosti v tem delu sta zamudila Smajlovič in Jevdenič. Žal pa ta dokaj dobra igra ni trajala dolgo časa in iniciativo so ponovno prevzeli "kanarčki". V 73. minuti je priložnost za zvišanje zamudil domači igralec Jakomin, ko se je sam znašel pred Dabanovičem, vendar je bil ta v dvoboju iz oči v oči boljši. Zadnjih pet minut je bilo spet zelo vročih, saj je najprej rdeči karton dobil igralec Drave Grižonič, ki je naredil prekršek nad Božičičem, nato pa so domačini imeli še strel iz enajstih metrov in bili uspešni. Pomembne točke so tako ostale na koprski Bonifiki, medtem ko bodo ptujski nogometaši morali
svojo priložnost poiskati kje drugje.
IZJAVI PO TEKMI:
ruumm	nuiun i
ÎSB imobi! iCBa
Foto: Danilo Kaljnšek
Srečko Lušič je na tiskovni konferenci poskušal pojasniti vzroke za slabšo igro svoje ekipe.
SREČKO LUŠIČ - TRENER:
"Seveda, če izgubiš, potem ne moreš biti zadovoljen. V srečanje smo šli preveč nervozno. Koprski nogometaši so si nekako bolj želeli zmage. V drugem polčasu smo želeli doseči zadetek ali celo izenačenje, vendar nismo izkoristili priložnosti."
MARKO GRIŽONIČ: "Ni nam šlo vse po načrtih. Za prekršek pa bi dejal, da je obstajal, da pa niti slučajno ni bil storjen namerno. Na žogo sem šel moško in ne vidim nobenega razloga za razburjenje, saj je igralec normalno nadaljeval srečanje."
Danilo Klajnšek
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 19. KROGA: Koper - Kumho Drava 3:0 (2:0), Maribor Pivovarna Laško - Gorica 1:0 (1:0), Šmartno - Mura 0:3 (0:1). Srečanja Ljubljana CMC Publikum, Primorje - KD Olimpija in Domžale - Dravograd so bila preložena.
1. GORICA	19	10	5	4	43:20	35
2. KOPER	19	10	5	4	25:11	35
3. MARIBOR PIVO. LAŠKO	19	10	5	4	23:20	35
4. KD OLIMPIJA	18	9	5	4	32:22	32
5. MURA	19	9	4	6	39:38	32
6. PRIMORJE	18	7	8	3	38:19	29
7. CMC PUBLIKUM	18	8	3	7	39:27	27
8. ŠMARTNO	19	6	6	7	25:30	24
9. DOMŽALE	18	6	2	10	21:36	20
10. DRAVOGRAD	18	3	4	11	19:40	13
11. LJUBLJANA	18	3	4	11	17:39	13
12. KUMHO DRAVA	19	2	5	12	19:38	11
Rokomet • 1. SRL (m, ž)
Pet tekem, samo en poraz
JERUZALEM OR-
v	_
MOZ - RUDAR (T)
31:29 (13:15)
JERUZALEM: G. Čudic (15 obramb), Belšak 7, Horvat, Mesarec 1, Koražija 5, Bezjak 4, Ivanuša 4, Kiric 1, Kosaber, Hanželic, Hrnja-dovic 6 (2), Lolo 1, B. Čudic 2, Grabovac.
Ormožanom je uspelo! Uspelo osvojiti dve pomembni tocki glede obstanka v ligi. Gostje iz Trbovelj pa so se prikazali kot odlicna ekipa, ki pa jih je tokrat drago stala prekratka klop. Dokaz, da imajo obcani Ormoža radi rokomet, je spet polna dvorana, tekmo si je namrec ogledalo 600 gledalcev. Skozi celotno srečanje je domačinom slabo kazalo, saj so knapi iz Trbovelj vodili vecino casa. Doma-ci trener Prapotnik je v prvem polcasu kar nekajkrat menjal sistem igre v obrambi, vendar rešitve za dvojec Gajic-Stojakovic ni bilo. Ormožani se v prvem polcasu lahko zahvalijo le vratarju Gregorju Čudicu, da so na odmor odšli z le dvema zadetkoma zaostanka.
Pred zacetkom drugega polcasa so domacini kot štirinajstega igralca prijavili poškodovanega Gra-bovca, ki je zelo pomemben clen v obrambi in domacini so prikazali veliko boljšo igro, predvsem v obrambi. Po vodstvu domacinov 19:18 je na sceno stopil s štirimi zaporednimi zadetki Gajic in knapi so spet povedli z 22:19. Nato so se zaceli prebujati domacini, odlicni Belšak (vsi zadetki v drugem polcasu) je zadel štirikrat zapored, z zadetki sta mu pomagala tudi krili Hrnjadovic in Ko-ražija. Tako so domacini povedli 30:29. Nato je sledi dramaticen, a tokrat srecen konec za jeruzalem-cke. Domacini so z igralcem vec v polju zapravili tri zaporedne napade, 30 sekund pred koncem pa se je gostom preko Gradiška ponudila priložnost za izenacenje, vendar je le-ta, ceprav popolnoma sam pred Gregorjem Čudi-cem, zadel le precnik. V zadnjem napadu je mladi Bezjak z golom zapecatil usodo gostov.
Saša Prapotnik (trener ekipe Jeruzalem Ormož): »Po kar ne-
Foto: Danilo Klajnšek
Kukec je v tej akciji precej močno poprijel Papeža.
kaj tekmah, kjer smo nesrecno izgubili tocke, se nam je tokrat le nasmehnila sreca.«
GORENJE VELENJE - JERUZALEM OR-MOZ 41:24 (21:12)
JERUZALEM: G. Čudic, Dogša, Horvat 1, Mesarec 2, Koražija 5, Bezjak, Ivanuša 4, Kiric, Kosaber, Hanželic 3, Hrnjadovic 4 (4), Lol-lo 5 (2), B. Čudic, Grabovac.
Ormožani so kljub številcni podpori svojih navijacev doživeli visok poraz pri vse boljših Velenj-canih, ki bodo letos edini poleg Celjanov kandidirali za naslov državnih prvakov. Trener Prapotnik na tekmi ni mogel racunati na vse boljšega, a obolelega Belšaka. Dalec od prave forme je bil tudi Bezjak, ki je po prihodu kadetske reprezentance iz Portugalske staknil virus in shujšal za kar pet kilogramov. Velenjcani so zaceli v visokem ritmu in že v 10. minuti povedli 10:5. V prvem polcasu je blestel Kavticnik, ki je dosegel osem od skupaj devetih golov. V drugem polcasu se je ponovila ista slika kot v prvem. Velenjcani so bili premocan tekmec za novince v ligi in na koncu je bilo visokih sedemnajst zadetkov razlike, kar je tudi najvišji poraz Ormožanov v tej sezoni. V soboto ob 19. uri bo dvorana na Hardeku spet nabito polna. Nasprotnik jeruzalemckov bodo namrec Prule 67.
Uroš Krstič
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 15. KROGA: Velika Nedelja - Trimo Trebnje 32:19 (15:7), Gorenje - Jeruzalem Ormož 41:24 (21:12), Inles Riko - Termo 24:24 (12:11), Adria Krka - Cimos Koper 24:28 (13:17), Prevent - Celje Pivovarna Laško 26:34 (12:20), Prule 67 - Rudar Trbovlje 34:29 (20:13).
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	15	14	1	0	29
2. GORENJE	15	12	1	3	25
3. PRULE 67	15	11	1	3	23
4. PREVENT	15	10	1	4	21
5. CIMOS KOPER	15	7	2	6	16
6. TERMO	15	6	1	8	13
7. RUDAR TRBOVLJE	15	6	0	9	12
8. JERUZALEM ORMO@	15	4	3	8	11
9. TRIMO	15	4	2	9	10
10. ADRIA KRKA	15	4	1	10	9
11. VELIKA NEDELJA	15	3	1	11	7
12. INLES RIKO	15	2	0	13	4
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA ŽENSKE
REZULTATI 16. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Gramiz Kočevje 34:23 (21:11), Celeia Celje - Olimpija 17:20 (9:12), @alec - Loka kava 28:26 (13:13), Izola bori - Burja Škofije 32:25 (15:14), Piran - Krim Eta Malizia 27:34 (12:23).
1. KRIM ETA MALIZIA	14	14	0	0	28
2. PIRAN	16	11	0	5	22
3. OLIMPIJA	15	10	1	4	21
4. @ALEC	16	9	2	5	20
5. MERCTOR TENZOR PTUJ	16	8	1	7	17
6. LOKA KAVA	15	7	1	7	15
7. BURJA ŠKOFIJE	15	6	2	7	14
8. CELEIA CELJE	16	4	1	11	9
9. GRAMIZ KOČEVJE	15	3	0	12	6
10. IZOLA BORI	16	1	0	15	2
VELIKA NEDELJA -TRIMO TREBNJE
32:19 (15:7)
VELIKA NEDELJA: Kisovec, Gotal 3, Mesarec 1, Trofenik, Gre-goric, Potocnjak, Kumer 4, Pla-ninc 2, Kokol, Stojinovic, Kukec 5, Santl 6, Kozomara 11, Okreša.
Konca se takrat, ko se zares konca. To so v sobotnem srecan-ju pokazali rokometaši Velike Nedelje, ki so dosegli svojo drugo zaporedno zmago, sicer tretjo v prvenstvu in si mocno popravili možnosti za obstanek v elitnem slovenskem rokometnem razredu. Sedaj so razlike že veliko manjše in realno dosegljive, ceprav vec ni veliko krogov do konca prvenstva.
Že takoj na zacetku so domaci rokometaši dali vedeti, da zmaga v Škofji Loki ni bila zgolj slucajnost.
Prej ko so gostje sploh dojeli, da so na parketu, je na semaforju že pisalo 5:0. S trdo igro v obrambi ter odlicnimi obrambami vratarja Saše Stojinovica ter disciplinirano igro v napadu so domacini zanesljivo držali visoko vodstvo. V zadnjih štirih minutah prvega polcasa pa so rokometaši Velike Nedelje dosegli še tri zadetke in njihova prednost je zrasla na osem. To je bil ogromen kapital pred nadaljevanjem srecanja.
Zacetek drugega polcasa je bil zelo zanimiv. Domacini so od 36. do 41. minute igrali z igralcem manj, v tem obdobju tudi 48 sekund z dvema igralcema manj. Pricakovalo se je, da bodo Tre-banjci izkoristili to priložnost in resneje ogrozili vodstvo doma-cih. Prednost jim je uspelo samo prepoloviti. Nato pa so nastopile minute, ki so bile v znamenju do-macih, ki so svojo prednost z od-licno igro samo še poviševali in na koncu zasluženo slavili visoko zmago. Pohvale si zasluži vsa ekipa. Ne moremo pa mimo 23 obramb vratarja Saše Stojinovica in 11 zadetkov Gorana Kozomare.
Danilo Klajnšek
MERCATOR TENZOR - OLIMPIJA PLK 24:24 (12:13)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Lakic, Potocnjak 1, Šijanec 2, Pucko 1, Černe 1, Radek 5 (3), Ramšak, Nojinovic 4, Brumen 2, Murko 1, Kelenc, Majnik, Rauko-vic 7 in Lazarev. Trener V. Hebar.
Z dopadljivo in premišljeno igro so gostiteljice v prvih minutah pridobile prednost 3 zadetkov, a je renomiranim gostjam uspelo v 26. minuti izenaciti ter do odmora dosec tudi prednost.
Po odmoru smo gledali precej raztrgano igro, polno izgubljenih
Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice so proti Kočevju zanesljivo zmagale.
žog pri napadalkah obeh ekip. Domaca obramba, ki je znala pra-vocasno zaustavti nalete nasprotnic, je storila tri 7-m zapored, ki jih je realizirala rutinirana Čigoje-va. Le-ta igralka je delala zmedo v domaci obrambi, saj je dosegala zadetke kot za šalo, domacinke je nikakor niso znale zaustaviti. V 53. minuti "trgovke" niso znale realizirati priložnosti pri stanju 20:22, a je na drugi strani Laki-ceva nekajkrat uspešno ukrotila nevarne mete. Soigralkam je uspelo v zadnji minuti srecanja znižati prednost gostij na en zadetek. Ljubljancanke so se posluževale vseh sredstev, da bi onemogocale gostiteljice, kar sta sodnika pre-vec tolerirala. Nato je sledila dra-maticna koncnica. Štiri sekunde pred koncem je bila zrušena Ra-dekova in po izvajanju devetme-trovke in ponovnem prekršku in dosojeni devetmetrovki se je cas iztekel. Za izvajanje se je odlocila Raukoviceva, ki se je izlušcila iz kroga svojih soigralk in ob visoko postavljenem zidu gostij našla pot žogi v desni zgornji kot. Tocka je tako vendarle ostala na Ptuju!
anc
Kolesarstvo • KK PP in TBP Lenart
Sanjski za~etek sezone
Po dolgem premoru zaradi odpovedi nekaterih dirk na Hrvaškem in zatorej »sušnem« mesecu februarju se je tudi za ptujske kolesarje pricela sezona. Nekoliko bolj na trnih kot prejšnja leta so jo pricakali Ptujcani, saj so dobili neposredno konkurenco -za prehod med profesionalce so se odlocili pri kranjski Savi, dominantnost Ptujcanov v zadnjih dveh letih pa bi radi zaustavili v ljubljanski Radenski-Rogu in novomeški Krki, kjer zadnja leta ogromno energije in denarja vlagajo v delo z mladimi. Za dobro sezono je pomemben dober zacetek. In kakšen je boljši zacetek kot zmaga?
PRVA ZMAGA
Matej Stare, novopeceni clan KK Perutnina Ptuj, je bil v soboto najhitrejši na VN Poreca kategorije 1.5 UCI, krožni dirki v dolžini 132 km. V ciljnem šprintu ubežne skupine je bil mocnejši od Madžara Aranyja (P-Nivo) in Nemca

striIn spr^tg
TROPHY
RALA
Matej Stare je zmagal na dirki v Poreču.
Ekipo Elite KK Perutnina Ptuj sestavlja 14 ćlanov. V ptujskem dresu so že lansko sezono kolesarili: Valter Bon-ča, Massimo Demarin, Tomislav Dančulovié, Branko Filip, Miran Kelner, Mitja Mahorič in Matej Marin. Iz ekipe mlajših članov do 23 let sta presedlala Gregor Gazvoda inAldo Ino Ilešič, novi člani pa so Slovenci Borut Božič, Igor Kranjec, Matej Stare, Hrvat Matija Kvasina in Italijan Alessandro Bertolini.
Schumacherja (Lamonta). Veliko dela za zmago je opravil Branko Filip, ki je na koncu dosegel 9. mesto, Mitja Mahoric je v drugi skupini v cilj prikolesaril kot 20.
Težja preizkušnja je cakala kolesarje pod vodstvom Srečka Gli-varja v nedeljo. V zamejstvu so se v zelo slabem vremenu udeležili 28. nagrade ZSŠDI v Lonjeru kategorije 1.6 UCI. Dirka je bila zaradi slabih razmer skrajšana na 95 km, kljub temu jo je koncalo le 95 kolesarjev od 158 na štartu. Tudi tokrat je bil zelo aktiven Branko Filip, ki se je spet znašel v ospredju, le da tokrat ni imel pomoci sotekmovalcev. Ubežna skupina je pripeljala skupaj v ciljni vzpon, v šprintu pa sta imela najvec moci
Foto: UG
Italijana Rigotto in Benenati, Filip je bil tretji in dosegel nove UCI tocke. S šestnajstim mestom je uspeh dopolnil Borut Božič. Obetaven zacetek sezone je takole strnil: "Z uvodnima dirkama moramo biti zadovoljni. Pokazalo se je, da je kljub številnim spremembam ekipa še prava. Vsak v njej prispeva svoj delež, kar se je pokazalo tako v Porecu kot v Lonjeru." Ob uspehih pa se je kamen od srca odvalil tudi vodji ekipe Srečku Glivar-ju, saj ob spremembi ekipe ni bila znana njena prava vrednost. Komentiral je takole: "Za nami je dolgo pripravljalno obdobje, saj so v zadnjem trenutku odpadle dirke, ki bi morale biti februarja. Sami nismo mogli vedeti v kakšni formi
MERCATOR TENZOR PTUJ - KOČEVJE 34:23 (21:11)
MERCATOR TENZOR PTUJ
Lakic, Potocnjak 4, Šijanec 7 (5) Pucko, Lazarev 1 (1), Černe 4, Ra dek 7 (1), Ramšak 2, Nojinovic 3 Brumen 4, Murko 1, Kelenc, Maj nik, Raukovic 1. Trener: V. Hebar.
Ptujske rokometašice so po cetrtkovi srecno osvojeni tocki v srecanju z ekipo iz Kocevja veljale za absolutnega favorita za koncni uspeh. Trgovke v takih srecanjih morajo zmagovati in osvajati toc-ke, ce želijo zaigrati v koncnici rokometnega prvenstva.
Na tem srecanju je bilo hitro vsega konec, saj so domace roko-metašice takoj dale jasno vedeti, da ne bodo dovolile nobenega presenecenja. Kar grmelo je v gostujoco mrežo, tako da je bila ob odhodu na odmor razlika desetih zadetkov. To je bila priložnost za domacega stratega, da je v igro poslal mlajše igralke, ki sicer nekoliko manj igrajo. Dekleta so opravicila zaupanje in prednost ohranila ter prispevala svoj delež k visoki zmagi.
Danilo Klajnšek
smo, trije kolesarji so po koncu sezone odšli, prišlo je do nekaterih sprememb v organizaciji, tako da je bilo pred štartom veliko neznank. Dokazali smo, da smo še vedno vrhunska ekipa, novi kolesarji so se odlicno vklopili. Sezono smo zaceli odlicno, sanjsko."
Ptujcani bodo zaradi velikega števila kolesarjev imeli možnost socasno nastopati na dveh dirkah; vodja prve ekipe je Srecko Glivar, druge pa Boštjan Arnuš.
SPRINTERSKI DVOJČEK
Druga ekipa je v nedeljo nastopila v Brissagu v Švici na 176 km dolgi dirki kategorije 1.5 UCI. Tudi tam kolesarji niso imeli srece z vremenom, saj je bila temperatura le stopinjo nad niclo. Mogoce se je dirka prav zaradi tega razži-vela šele ob koncu. V zadnjih kilometrih je prihajalo do mnogih poskusov pobegov, dirko pa je od-locila sedmerica kolesarjev, ki si je nabrala minuto prednosti pred glavnino. V njej sta bila najhitrejša ptujska "šprinterja" Aldo Ilešic in Matej Marin, ki sta bila uvrš-cena na 14. in 15. mesto. V zadnjih kilometrih dirke se je ob padcu poškodoval Gregor Gazvo-da in bo nekaj casa odsoten s tekmovanj. Vodja ekipe Boštjan Arnuš s predstavo svojih varovancev ni bil najbolj zadovoljen: "To je bil šprinterski krst za Ilešica med profesionalci, oba z Marinom sta zelo dobro opravila svoje delo. V zadnjih kilometrih dirke se je pred glavnino oblikovala skupina šestih kolesarjev s prednostjo okrog 10 sekund. Te bi naši kolesarji morali ujeti, da bi Marin in Ilešic posegla po višjih uvrstitvah. Lahko bi imeli dve uvrstitvi med 10 in dobili UCI tocke."
Mali nogomet • Finalni turnir pokala NZS
Končno tretje mesto je velik uspeh
Klub malega nogometa Vito-marci Petlja je dosegel v minulem vikendu dva odmevna rezultata, ki bosta {la v zgodovino drugega najstarej{ega registriranega kluba malega nogometa kot najodmev-nej{a doslej.
Članska ekipa je nastopila na zaključnem turnirju Slovenskega pokala in v polfinalu izgubila s prvim favoritom Puntarjem iz Tolmina, sicer kasnej{im zmagovalcem, ki je suvereno opravil z vsemi tekmeci, slavil je tudi v finalu proti največjemu presenečenju Oplastu iz Kobarida, ki se je uspel prebiti v finale, potem ko so presenetljivo v polfinalu odpravili Nazarje. Tekme za tretje mesto ni bilo predvidene, tako da je končno tretje mesto pripadlo mo{tvu, ki je izgubilo z zmagovalcem in romalo je na Štajersko, natančneje v Vito-marce.
"Na zaključni turnir smo potovali neobremenjeni z rezultatom, saj smo presegli že vse cilje ko smo v četrtfinala pokala izločili večkratne prvake Litij ane in tako presenetili vso Slovensko {portno javnost. Dejstvo je, da pri žrebu letos nismo imeli srečne roke. Ko smo že premagali
Foto: Črtomir Goznik
Darko Križman, trener KMN Vitomarci Petlja
najbolj{e, si v polfinalu nismo želeli drugega "velikana" Puntar-ja (ne gre prezreti resnice, da sta Litija in Puntar najkvalitetnejši slovenski ekipi). Prepričan sem, da bi premagali tako Nazarje kot Kobarid in zaigrali v finalu. Naredili pa smo lepo uslugo puntar-jem, ko smo izločili Litijo in jim odprli pot do prve lovorike, saj navkljub vsej kvaliteti, ki jo premorejo, še proti Litiji niso okusili slasti zmage. Tokrat nismo bili sposobni premagati Puntar-
ja, odločila je kvaliteta, večji izbor igralcev, boljši pogoji za delo in skoraj tisoč fanatičnih navijačev, ki so bodrili puntarje; tako je pač moralo biti. Lahko smo zadovoljni, tretje mesto v državi je le vrhunski uspeh, težko ga bomo spet ponovili," razlaga predsednik Darko Rojs.
Rezultati: polfinale: Vitomarci Petlja - Puntar Alpkomerc Tolmin 2:6, Nazarje glin IPP - Oplast Kobarid 5:9.
Finale: Puntar Alpkomerc Tolmin - Oplast Kobarid 6:2.
Končni vrstni red: 1. Puntar Alpkomerc Tolmin, 2. Oplast Kobarid, 3. Vitomarci Petlja, 4. Oplast Kobarid.
Finale prvenstva mladih
Tudi mladinci so presenetili na celi črti, saj so v državnem prvenstvu osvojili tretje mesto, državni prvak je postalo moštvo Slovenske gorice Voličina, druga pa Svea Lesna Litija. Podelitve medalj za tretje mesto v državi bodo mladi vitomarški upi deležni na sobotni prvoligaški tekmi proti ekipi Kixa Ajdovščine, ki se bo igrala 13. 3. 2004 ob 17. uri v dvorani Center na Ptuju.
Nogomet • NA Ptuj
Uspešne priprave mladih
Vodstvo nogometne akademije Ptuj in trenerji so že po končanem jesenskem delu tekmovanja načrtovali za ekipe mlajših dečkov (U-12), starejših dečkov (U-14), kadetov (U-16) in mladincev (U-18) priprave nekje ob obali. Da bodo drugi del priprave moštev opravljali na obali, so se odločili predvsem zaradi zimskih razmer na Ptuju kakor tudi zaradi načrtovanega trenažnega procesa in prijateljskih tekem z močnimi nasprotniki.
Na priprave v Novigrad so se odpravili 17. februarja zgodaj zjutraj in tam ostali do konca tedna. Opravili so 12 treningov in vsako moštvo je odigralo eno do dve
prijateljski tekmi. V hotelu Maestral v Novigradu je domovalo 75 igralcev prej naštetih moštev in trenerji (Rade Valentič U-12, Vojko Levar U-14, Tomislav Grbavac U-16, Anton Sel U-18) ter vodja nogometne akademije Boštjan Majcen, tehnični vodja Luka Le-nartič, ekonom Franc Štrafela in trener vratarjev Mitja Štelcer. V hotelskem kompleksu, ki je urejen in s ponudbo uslug na zelo visoki ravni (za informacijo: tam je bilo moštvo hrvaškega prvoligaša Kamen Ingrad, nekaj hrvaških tre-tjeligaških moštev, avstrijska moštva itd.) so imeli še na voljo savno, ogrevan bazen, medicinske storitve ... Ob hotelu pa je travnato igri-
šče in igrišče z umetno travo, kjer so potekali treningi in prijateljske tekme.
Vodja nogometne akademije Ptuj Boštjan Majcen je po prihodu domov povedal naslednje: "Zelo sem zadovoljen z delom trenerjev, prav vse je potekalo po predvidenem planu. Ponosen sem nad prizadevnostjo vseh fantov, ki so zavzeto trenirali. Najbolj pa me veseli, da je bilo njihovo obnašanje tako na treningu kakor na tekmah in v prostem času vzorno. Dokaz za to je, da nam je direktor hotela ponudil rezervacijo še za naslednji termin v tekmovalni sezoni.«
Danilo Klajnsek
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL - moški
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 15. KROGA: Mo-
kerc - Gorišnica 31:33, Mitol Sežana - Pekarna Grosuplje 42:34, Gorica Leasing - Črnomelj 27:25, Sviš - Gold club 31:32, Slovan -Sevnica 31:34, Dol TKI Hrastnik -Chio Kranj 29:24.
1.	GOLD CLUB	15	15	0 0	30
2.	SVIŠ	15	11	0 4 22
3.	GORIŠNICA	15	9	2 4 20
4.	GORICA LEASING	15	10	0 5	20
5.	PEKAR. GROSUPLJE	15	8	0 7	16
6.	SLOVAN	15	8	0 7	16
7.	DOL TKI HRASTNIK	15	7	1	7	15
8.	MITOL SE@ANA	14	6	1	7	13
9.	SEVNICA	15	4	2 9	10
10.	CHIO KRANJ 15 3 2 10 8
11.	MOKERC	14 2 0 12 4
12.	ČRNOMELJ	15 2 0 13 4
MOKERC - GORIŠNICA 31:33
GORIÏNICA: Valenko, Sok, Vajda, Korpar, 1. Ivančič 3, Lozinšek, Buzeti 2, Štrbal, D. Ivančič 11, Sapač 2, Firbas 8, Kumer, Pisar 7, Klemenčič. Trener: 1van Hrupič.
Rokometaši Gorišnice se zadovoljni vračajo iz gostovanja pri ekipi Mokerca, ki se krčevito bori
za obstanek v 1. B SRL. Gostje so bili favoriti za zmago in so to svojo vlogo tudi upravičili. Skozi vso srečanje so bili Gorišničani boljši in so vodili ter si priigrali dovolj veliko prednost pred finišem srečanja, tako da je bilo vsakršno presenečenje izključeno. V borbeni in disciplinirani igri se je izkazala celotna ekipa, izstopal pa je Dejan Ivančič z enajstimi zadetki in s tem napovedal, da se uspešno vrača po poškodbi in da se mu forma dviguje, kar je vsekakor pomembno za RK Gorišnico v nadaljevanju prvenstva.
Danilo Klajnsek
2. SRL MOŠKI
REZULTATI 15. KROGA: Do-
bova - Drava Ptuj 29:16, Izola -Grča Kočevje 31:24, Atom Krško - Arcont Radgona 28:25, Šmartno 99 - Radovljica 26:20, Radeče -Ajdovščina 25:29. Srečanje Alples Železniki - Cerklje je preloženo.
1.	DOBOVA	15 12	2	1	26
2.	CERKLJE	14 11	2	1	24
3.	IZOLA	15 11	0	4	22
4.	ŠMARTNO 99	15 9	1	5	19
5.	ATOM KRŠKO	15 7	2	6	16
6. ARCONT RADGONA	15	7	2	6	16
7. RADOVLJICA	14	5	3	6	13
8. AJDOVŠČINA	15	5	1	9	11
9. GRČA KOČEVJE	15	4	3	8	11
10. ALPLES ŽELEZNIKI	14	3	2	9	8
11. DRAVA PTUJ	13	2	2	9	6
12. RADEČE	14	0	2	12	2
DOBOVA - DRAVA PTUJ 29:16 (12:8)
DRAVA PTUJ: Klinc, Kelenc 2, Predikaka 1, Skaza, Majcen 3, Bra-čič 3, Kac, [tager, Horvat 3, Zadra-vec, Luskovič, Selinšek 4, Terbuc, Gonc. Trener: Mitja Mešl.
Gostovanje pri vodilnem moštvu v 2. SRL se za ptujske roko-metaše ni dobro končalo. Na tem srečanju jih je prvič vodil novi trener, sicer bivši igralec MRK Drava Ptuj Mitja Mešl. V prvem polčasu so Dravaši zelo dobro parirali dobrim domačinom do 20. minute, ko je bil rezultat izenačen na 7:7. Žal pa so v zadnjih desetih minutah popustili in domačini so si priigrali prednost štirih zadetkov.
Na začetku drugega polčasa so domačini naredili delni izid 5:0 v svojo korist in povečali svojo prednost na devet zadetkov razlike
Rezultati DP mladih: četrtfi-nale: Vitomarci Petlja Petovio -Bioterme M. Nedelja 9:2, Vitomarci Petlja Petovio - Brežice 3:0, Vi-tomarci Petlja Petovio - Bakara 3:0 b.b. Polfinale: Vitomarci Petlja Petovio - Slovenske gorice 1:6, Svea Lesna Litija - Puntar Alpkomerc Tolmin 5:4. Finale: Slovenske gorice - Svea Lesna Litija 7:6 (3:3).
Kon~ni vrstni red: 1. Slovenske gorice, 2. Svea Lesna Litija, 3. Vitomarci Petlja, 4. Puntar Alpko-merc Tolmin.
D.K.
2. SLMN - vzhod
Rezultati 17. kroga: Tomaž -Red Bat 6:11, Slovenske gorice - Bakara Maribor 15:3, Bioterme Mala Nedelja - Pizzeria Vinska trta 13:3, Panda Maribor - Sevnica 4:3. Prost je bil Cerkvenjak Gostišče Anton.
1.	SEVNICA	15 12 0 3 36
2.	RED BAT	15 11 0 4 33
3.	TOMAŽ	15 8 1 6 25
4	SLOVENSKE GORICE 15 8 0 7 24
5	CERKVENJAK ANTON 15 6 4 5 22
6.	PANDA MARIBOR 15 6 2 7 20
7.	BIOTERME M. NED. 16 6 1 9 19
8.	BAKARA MARIBOR 15 4 0 11 12
9.	PIZZERIA VIN. TRTA 15 1 4 10 7
MŠ
Nogomet
REZULTATI NEKATERIH PRIJATELJSKIH TEKEM
Kljub snegu so nekateri klubi odigrali pripravljalne nogometne tekme. Najbolj aktivni so bili nogometaši Mark 69 Rogoznica, ki so v soboto igrali v Zagrebu in se pomerili z domačo Mladostjo. Srečanje so izgubili s 3:0, v nedeljo pa so gostovali v Ormožu, kjer so se z neodločenim izidom 4:4 razšli z domačim tretjeligašem. Nogometaši Aluminija so gostovali v Prek-murju, in sicer v Turnišču, kjer so s 7:0 premagali domačo ekipo. V Gerečji vasi pa sta se pomerila domača Gerečja vas Unukšped in Videm. Z 2:3 so bili uspešnejši gosti iz Vidma pri Ptuju. V Slovenji vasi sta Slovenja vas in Markovci igrala 3:3, v Veržeju pa je Veržej premagal Ormož s 3:0.
Danilo Klajnšek
ter jo do konca še zvišali. Do razlike pa je prišlo zaradi pomanjkanja moči in poraz je bil neizbežen.
Danilo Klajnšek
ATOM KRŠKO - ARCONT RADGONA 28:25 (14:13)
ARCONT RADGONA: L. Klun, Buzeti 2, Petraš 11, Hojs 1, Zorko 8, Kolmanko, Merica 2, Vereš, N. Klun 1, Dukič, Krajnc, Karnet, Pučko.
Ekipa iz Gornje Radgone je v Krškem doživela prvi poraz v drugem delu prvenstva. Radgončani so tekmo pričeli odlično ter povedli s 4:1, nato pa so z nepotrebnimi napakami dovolili gostiteljem, da so jih ujeli ter do konca prvega polčasa prišli do zadetka prednosti. Domačini so si najvišjo prednost priigrali pri rezultatu 20:15, a so se rokometaši Arconta z delnim rezultatom 4:0 približali le na zadetek zaostanka. V 52. minuti so Radgončani z zadetkom tokrat razpoloženega Petraša, ki je skupaj dosegel kar 11 zadetkov, povedli, vendar so nato do konca tekme zaigrali slabo in uspeli le še dvakrat zatresti mrežo domačega vratarja.
MŠ
Sportni napovednik
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 16. KROGA: Jeruzalem Ormož - Prule 67 (sobota ob 19. uri), Cimos Koper - Velika Nedelja (sobota ob 20.30), Rudar Trbovlje - Prevent, Celje Pivovarna Laško - Adria Krka, Trimo Trebnje - Inles Riko, Termo - Gorenje.
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
PARI 17. KROGA: Burja Škofije - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 19.00), Piran - Celeia Celje, Krim Eta Malizia - Izola Bori, Gramiz Ko~evje - Žalec, Loka kava - Olimpija.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 16. KROGA: Gorišnica - Dol TKI Hrastnik (sobota ob 19.30), Chio Kranj - Slovan, Sevnica - Sviš, Gold club - Gorica Leasing, Črnomelj - Mitol Sežana, Pekarna Grosuplje - Mokerc.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 16. KROGA: Drava Ptuj - Atom Krško (sobota ob 19. uri), Grča Kočevje - Radeče, Ajdovščina - Šmartno 99, Radovljica - Dobova, Arcont Radgona - Alples Železniki, Cerklje - Izola.
MALI NOGOMET
1.	SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
PARI 16. KROGA: Vitomarci Petlja - KIX Ajdovščina (petek ob 20.30), Do-bovec - Metropol, GIP Beton - Puntar Alpkomerc, Nazarje - Svea Lesna Litija, Napoli Pernica - Mavi Brežice.
2.	SLMN - VZHOD
Pari 18., zadnjega kroga (12. in 13. marec): Pizzeria Vinska trta - Slovenske gorice, Bakara Maribor - Panda Maribor, Sevnica - Tomaž, Red Bat - Cerkvenjak Gostišče Anton. Proste bodo Bioterme Mala Nedelja.
ODBOJKA
LIGA ZA PRVAKA - MOŠKI
PARI 3. KROGA: Salonit Anhovo - Svit, Šoštanj Topolšcica - Calcit Kamnik.
LIGA ZA PRVAKA - ŽENSKE
PARI 3. KROGA: Benedikt - HIT Nova Gorica, Nova KBM Branik - Sladki greh Ljubljana.
LIGA ZA OBSTANEK - ŽENSKE
PARI 3. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Formis Bell Miklavž (sobota ob 17. uri v gimnazijski telovadnici), TPV Novo mesto - Zavarovalnica Maribor Ljutomer, Prevalje - Luka Koper.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE
PARI 13. KROGA: Impol - Nafta, Komcel - Fužinar, Korotan - Drava, Radenska - Miroteks III.
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 17. KROGA: Drava - Lokomotiva (kegljišče v ptujskem hotelu ob 17.30), Marles hiše - Impol, Fužinar - Žalec Rogaška, Piramida - Petrol, Agro-ruše - Fala.
STRELJANJE / POKAL KIDRIČEVEGA
Strelsko društvo Kidričevo Tenzor bo to soboto in nedeljo organizator zanimivega tekmovanja v streljanju z zračnim orožjem. Kidričani, ki bodo letos še drugič zapored osvojili prvo mesto v 1. slovenski strelski ligi v streljanju z zračno pištolo, bodo tako po dolgem času organizirali tekmovanje za pokal Kidričevega, ki bo potekalo v športni dvorani v Cirkovcah. V soboto bo potekalo regijsko tekmovanje, v nedeljo pa močno mednarodno tekmovanje najboljših slovenskih, hrvaških in mogoče tudi madžarskih strelcev. Morda se bo na tekmovanju pojavil tudi slovenski najboljši strelec Rajmond Debevec, ki se je vrnil iz Avstralije. Zanimivost tega tekmovanja bo multimedijska predstavitev strelcev, in sicer v nedeljo na finalu ob 16. uri.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO
Konec tedna je na sporedu prva etapna dirka v letošnji sezoni - Dirka po Jadranski magistrali, ki bo potekala od četrtka do nedelje ter bo zajemala prolog in tri etape. Udeležila se je bo ekipa Lenarta in prva ekipa Ptuja s šestimi kolesarji (Filip, Bonča, Demarin, Mahorič, Božič, Stare).
UG
Košarka
OMREZJE.NET & PARKL
Ekipe so pričele z četrtfinalnimi tekmami. Rezultati tekem za razigravanje za mesta od prvega do osmega so naslednji: (A4) Bar Holliday Neman - (B1) KK Star{e 91:102 (26:19, 21:26, 26:26, 18:31)
V drugi polovici zadnjega dela igre so gostje uspeli s conskim pre-singom in nekaj trojkami "pobegniti", domače igralce pa je "strla" nervoza in nekaj zaporednih zgrešenih metov je bilo dovolj, da so gostje ohranili prednost do konca. Najboljši pri domačih je bil Matevž Jakelj (19), pri gostih pa Peter Tri-fkovič (46).
(B4) [D Cirkovce : (A1) Ora~i 58:73 (19:20, 9:17, 12:23, 18:13)
Za domače je spet zaigral njihov najboljši igralec Jože Kolarič, ki se počasi vrača po poškodbi, ki ga je več kot leto dni oddaljila od par-ketov lige PARKL. Drugi del tekme so domačini pričeli s spremenjeno obrambo in v dobrih dveh minutah so uspeli prednost Oračev zmanjšati na tri. Gostje so bili prisiljeni vzeti "time out" in opraviti menja-
vo igralcev. Ta poteza se je pokazala kot usodna za domačine. Razlika je pričela naraščati in je ob koncu tretje četrtine znašala že velikih 20 točk. Zadnja četrtina je pripadla domačim, pri gostih pa so večjo minu-tažo dobili tudi igralci, ki so manj igrali v prvem delu tekme. Najboljši strelci: Jože Kolarič (21) in Igor Sternad (9) za Cirkovce ter Matjaž Damiš (19) in Robert Kotnik (15) za Orače. Ostali rezultati: (A3) KK Ljudski vrt - (B2) Good guys 71:76 (21:15, 17:21, 9:24, 24:16)
(B3) Veterani - (A2) KK Rače 62:60 (9:13, 22:13, 17:18, 14:16) Za mesta od 9 do 12:
(A6) ŠD Destrnik - (B5) ŠD Kidričevo 77:84, (B6) ŠD Ptujska Gora : (A5) ŠD Majšperk 59:46 (18:9,11:10, 20:8, 10:19)
Lestvica najboljših strelcev po 11. krogu: 1. Aljoša Hodnik (Good guys)v 288, 2. Davor Bauman (Rače) 271, 3. Andrej Čabrian (Orači) 245 košev
Radko Hojak
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
V štajerskem derbiju močnejše bankirke
^ - Mercator
1. DOL (m) -
liga za prvaka
REZULTATI 1. KROGA: Svit -Calcit Kamnik 3:2, Šoštanj Topol-ščica - Salonit Anhovo 1:3
1.	SALONIT ANHOVO 7 4 3 13
2.	CALCIT KAMNIK 7 3 4 12
3.	SVIT	7 4 3 10
4.	ŠOŠTANJ TOPOLŠ. 7 3 4 7
SVIT - CALCIT KAMNIK 3:2 (15, -20, -18, 20, 11)
SVIT: Slatinšek 19, Koželj, Bračko 9, Gomivnik, Jurak 2, Kne-ževič, Lampret 7, Pipenbaher, Miletič 26, Berdon 3.
Odbojkarji Svita so še tretjič v tej sezoni premagali aktualne državne prvake iz Kamnika, tudi tokrat pa je bila tekma zelo izenačena in napeta vse do konca. Bistričani so na začetku vseskozi z zelo dobro igro v polju in razigranim Maurom Miletičem držali visok ritem igre, tako da so bili gostje le bleda senca ekipe, ki je lani osvojila naslov prvakov. V drugem nizu so domači začeli preveč ležerno, kar se jim je hitro maščevalo, kajti Kamničani so zaigrali povsem drugače in že na začetku povedli s 6:1. Vse do konca niza varovancem domačega trenerja Mirsada Imširoviča niso več dovolili, da bi se jim približali na več kot štiri točke razlike.
Tudi v nadaljevanju so bili Ka-mničani tisti, ki so narekovali tempo igre, premoč pa so kazali zlasti z dobrimi začetnimi udarci in odličnimi napadi korektorja Janeza Turka in Perhaja, ki sta bila pravi jeziček na tehtnici v korist Calcita. Prednost gostov je večji del niza znašala tri ali štiri točke, v končnici pa so prednost še nekoliko povišali. V četrtem nizu so se Bis-
tričani spet prebudili, zlasti spre-jemalci, med katerimi je kot v lanskih najboljših časih blestel hrvaški igralec Miletič. Prav on je bil nerešljiva uganka za gostujočo obrambo, igralci Svita pa so, tako kot v prejšnjih dveh nizih njihovi nasprotniki, vseskozi vodili za nekaj točk. V odločilnem petem nizu je domači organizator igre Aleks Berdon znova razigral Miletiča, pridružil pa se mu je še reprezentant David Slatin-šek, s katerim sta naredila razliko treh točk (11:8), kar je zadoščalo za miren razplet tekme v korist Svita.
sta
1. DOL (ž) -liga za prvaka
REZULTATI 1. KROGA: Benedikt - Nova KBM Branik 0:3, Sladki greh Ljubljana - HIT Nova Gorica 3:0
1.	SLADKI GREH LJ. 7 7 0 21
2.	NOVA KBM BRANIK 7 5 2 15
3.	BENEDIKT	7 2 5 6
4.	HIT NOVA GORICA 7 0 7 0
BENEDIKT - NOVA KBM BRANIK 0:3 (-16, -14, -12)
BENEDIKT: Rajšp 1, Štumper 8, Šauperl, T. Borko 1, Crešnar 3, Coulter 5, Krajnc 3, Noonan 2, J. Borko.
Tekmo je brez večjih težav dobila favorizirana gostujoča ekipa iz Maribora. Odločilna je bila večja izbira igralk pri gostjah, še posebej pa se je z odličnimi začetnimi udarci izkazala Maja Vahen ter Čehinja Marika Teknedžjano-va z igro na mreži. V prvem nizu domačinke niso mogle zaigrati, saj so varovanke trenerja Dragutina Baltiča hitro vodile z 8:0 in
Kolesarstvo • TBP Lenart
V leto{nji sezoni 33 kolesarjev
V četrtek, 4. marca, so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani Kolesarskega kluba TBP Lenart, ki je potekal v dvorani gasilskega doma v Lenartu. Na zboru so pregledali narejeno v lanskem letu in ocenili, da je klub lani dobro deloval. V pretekli sezoni so se udeležili 228 dirk, od tega 117 v Sloveniji in 111 v tujini. Na zmagovalne stopničke so se uvrstili 70-krat. Osvojili so 19 prvih, 23 drugih in 28 tretjih mest. V zadnjih dveh letih so med posamezniki za kriterij slovenskih mest in pokal Slovenije dosegli dvakrat prvo in enkrat tretje mesto, enako ekipno. V vodstvu kluba pravijo, da tudi lokalna skupnost podpira njihovo delo, saj so lani prejeli priznanje za najuspešnejši športni kolektiv. Prav tako pa je tudi podjetje TBP, njihov generalni sponzor, ki je prejelo priznanje za najboljšega pokrovitelja. V klubu so prepričani, da fantje napredujejo, kar lahko podkrepijo tudi s tem, da število kategoriziranih športnikov raste. V letu 2002 so imeli enega takšnega športnika, letos imajo štiri (Dejan Vračič in Demis Inamo - državni razred,
Niko Čuček in Davorin Bukvič -mladinski razred).
Na nadaljevanju zbora so za naslednji dve leti potrdili dosedanje vodstvo, tako predsednik kluba ostaja Bogdan Šauli, športni direktor pa Venčeslav Čuček. Tudi sedemčlanski upravni odbor ostaja isti.
V letošnjem letu bo barve kolesarskega kluba TBP zastopalo 33 kolesarjev, in sicer pri mlajših članih in elite 10 kolesarjev, starejši mladinci 7 kolesarjev, mlajši mladinci 5 kolesarjev in 11 dečkov A, B, C. Seveda pa se v klubu nadejajo dobrih uvrstitev.
Zmago Šalamun
[TARTALI TUDI LENARTČANI
Ta vikend so z dirkanjem pričeli tudi kolesarji Lenarta. V soboto so se udeležili dirke za VN Poreča. Njihovi kolesarji Črmelj, Kišer-lovski in Muhič so dosegli 41., 43. in 45. mesto, v cilj so prikolesarili v glavnini. V nedeljo so prav tako kot Ptujčani tekmovali v Lonjer-ju, najboljši Emanuel Kišerlovski je ciljno črto prekolesaril kot 32.
ug
Odbojkarice Benedikta so težko prebijale blok Mariborčank.
nadaljevale z resno igro. Niz se je končal z rezultatom 16:25. V drugem nizu so domačinke vodile z 2:0, vendar so si Mariborčanke kaj hitro priigrale dovolj prednos-
ti, da se je niz končal z rezultatom 14:25. Varovanke Zorana Koled-nika so najbolje začele tretji niz, saj so vodile s 4:0. Trener Baltič je ponovno na igrišče poslal Cris-
teo in Vahnovo, da sta zadevo postavili na svoje mesto in tako se je niz končal z rezultatom 12:25. Končni rezultat tekme pa je bil 0:3. Pri gostujoči ekipi je bila najuspešnejša Teknedžjanova z 20 točkami, pri domačinkah pa Štumperjeva z 8 točkami. Po tekmi je trener odbojkaric Benedikta povedal, da je ekipa Maribora močnejša, saj se niso mogli dostojno upirati in dodal: "Ekipa Maribora igra v ligi prvakov, mi pa smo daleč od tega, čeravno smo tretji. Letos smo naredili več, kot smo pričakovali, vseeno pa nam je cilj tretje mesto."
Zmago Šalamun
1. DOL (ž) - liga za obstanek
REZULTATI 1. KROGA: Preva-lje - Fiat Prstec Ptuj 3:0, Luka Koper - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:1, Formis Bell Miklavž - TPV Novo mesto 1:3.
1.	TPV NOVO MESTO 19 10 9 30
2.	LUKA KOPER 19 11 8 29
3.	ZM LJUTOMER 19 6 13 20
4.	F. BELL MIKLAVŽ 19 6 13 18
5.	PREVALJE	19 4 15 13
6.	FIAT PRSTEC PTUJ 19 0 19 0
V
PREVALJE - ZOK PTUJ AVTO PRSTEC 3:0 (17, 22, 14)
PTUJ AVTO PRSTEC: Mohor-
ko, Resanovič, Nimac, Bilanovič, Kucaj, Vidovič, Lačen, Rola
Ptujčanke so v prvem krogu tekem za izpad iz prve lige (play
- out) gostovale na Prevaljah in gladko, že tretjič v sezoni, izgubile proti Korošicam. Tudi tokrat jim ni uspelo osvojiti vsaj enega niza, najbližje so bile temu v 2. nizu, ki so ga izgubile v dramatičnem zaključku. Prvi in tretji niz je pod zmožnostmi "avtomobilistk", temu primeren pa je tudi končni rezultat.
ug
LUKA KOPER - ZM LJUTOMER 3:1 (-15, 13, 23, 20)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Vr-bančič, Jozelj, Vrbnjak, Oletič, Pir-her, Drvarič, Morec, Kadiš.
Ljutomerčanke so v Koper odpotovale brez Jureševe in Prapro-tnikove, proti tamkajšnji ekipi pa so zabeležile še tretji poraz v sezoni.
Podobno kot na prvem letošnjem gostovanju v Kopru so ljutomerske odbojkarice tudi tokrat dobile prvi niz, po osvojenih le 15 točkah v uvodnem nizu pa so se Koprčanke, za katere je tokrat zaigrala tudi nekdanja reprezentančna organizatorica igre Petra Klepač, zbrale ter si priigrale enajsto zmago v sezoni. Za maloštevilne gledalce v koprski Bonifiki je bil najbolj zanimiv tretji niz, v katerem pa sta Ljutomer-čankam zmago odvzela drugače dobra sodnika. Pri rezultatu 23:23 sta namreč dvakrat sodila nepravilno podajo ljutomerski organizatorki Saši Pirher.
MŠ
Janko Bohak, prejemnik posebne nagrade MO Ptuj
Sah je njegovo življenje
Nadaljevanje iz prejšnje številke
V času najmočnejši turnirjev, šahovskih olimpiad, šahovskih festivalov, memorialov ^ preživite v svojem ptujskem stanovanju le kratek čas.
"Povsod sem doma. Zame je šah edina zabava, ki je zdrava in koristna. Ni samo urjenje možganov. Ko strateško izboljšuješ igro, izboljšuješ model svojega življenja. Bolje se organiziraš, ker vse akcije načrtuješ in vračaš tudi vse mogoče protireakcije svojih tekmecev. O tem, s kom se boš poročil, odločajo čustva, a v poslovnem življenju ti sposobnost načrtovanja, struktura misli in tehtanje vseh mogočih posledic lahko prinese velik uspeh. Večina jih ve, kaj bi radi, ne pa, kako bi ta cilj dosegli. Šahovski duh pa ve tudi to: zna prinesti red v kaos. Šahistu je nered v življenju kar nekako neprijeten in nepotreben. Kdor ima rad red, si bo s šahom lažje organiziral vsakdanjik. Poleg tega se šahist nauči hitreje odločati, tudi če je izbira težka, ter prevzeti odgovornost za svoje odločitve. Nima smisla obžalovati napak ali zamujenih priložnosti. Stati je treba tudi za slabo potezo in jo kar najbolj izkoristiti."
Veliko je bilo lepih trenutkov, ki se globoko vtisnejo v spomin z upanjem na ponovno snidenje.
"V najlepšem spominu so mi ostali Vidmarjevi memoriali, posebej še "ptujski" Vidmarjev memorial, ki je bil obenem conski turnir za svetovno prvenstvo leta 1995 v "Palaciumu" na ptujskem gradu z legendarnim in še danes zelo priljubljenim Viktorjem Kor-čnojem ter drugimi vrhunskimi velemojstri.
Janko Bohak v družbi predsednika ICCF A. Borwella na olimpiadi na Bledu
Vidmarjev memorial je največji in najbolj spoštovan slovenski šahovski turnir. Ne le zaradi imena - dr. Milan Vidmar je pač ime svetovnega formata in ne le na šahovskem področju - temveč tudi zaradi tradicije, kakovosti, prijetnosti samega turnirja _ Za nastop na turnirju se zanimajo zvezdniki vsega sveta, spomnimo se, da je na njem nastopal takrat aktualni svetovni prvak Anatolij Karpov (1975), ob njem pa še kopica vodilnih velemojstrov iz kar 35 držav!
Vsekakor velja omeniti tudi gostovanje znamenitih sester Polgar leta 1991 v Sloveniji - Zsuzse, ki je bila kasneje uradna svetovna prvakinja, Sofije in Judit, ki je brez konkurence najboljša šahi-stka na svetu vseh časov. Sestre Polgar so nastopile kot moštvo ter so v propagandnem dvokrožnem dvoboju v Portorožu in Novi Gorici premagale kombinirano slovensko ekipo, v kateri je nastopil tudi kasnejši svetovni prvak Aleksander Halifman z rezultatom 12,5 : 5,5.
Bil sem glavni sodnik tega propagandnega tekmovanja. Judit je odigrala tudi dva "handicap" dvoboja, to je dvoboja z omejenim časom, s po deset nasprotniki v Portorožu in Novi Gorici in zmagala skoraj v vseh partijah. V Portorožu sem z Judit v zelo zanimivi partiji, v kateri sem imel celo izglede za zmago, uspel remizirati.
Tu je seveda še nepozabna blejska šahovska olimpiada, kjer sem bil glavni sodnik moškega dela olimpiade, kjer sem se ponovno srečal s številnimi vrhunskim šahisti, znanci s prejšnjih olimpiad in drugih šahovskih tekmovanj."
Ves ~as je pogovor potekal le o tekmovalnem {ahu, ni~ o pe-dago{kem {ahu, to je o {ahu kot sredstvu pri u~no-vzgojnem delu?
"Prav v tem delu pa ima šah največjo vrednost, saj vsebuje dragocene zakonitosti pri oblikovanju mladega človeka in ima zato večjo pomensko težo kot le gola igra. Če se zavedamo, da šah ni le šport, ampak je tudi ustvarjalno razmišljanje, je umetnost, znanost, filozofija, potem nam je
lahko žal, da pri našem delu z mladino ne upoštevamo tako dragocenega učno-vzgojnega kapitala. Kje lahko dobimo bolj koristno materijo za usposabljanje mladih, kot nam jo ponujajo zakonitosti znotraj šaha: povezava med teorijo in prakso, ocena položaja, izdelava in izpeljava načrta, določanje ciljev, kombiniranje, da analize in percepcije sploh ne omenim? Sem spada tudi oblikovanje značajskih potez, odnos do poraza (spodrsljaja) v življenju in vrsta drugih osebnostnih vrlin, ki jih pri mladostnikih danes žal pogrešamo.
Lani sem na šahovski olimpiadi na Bledu izvedel veselo novico, da so na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport uvideli pomen šaha in ga sprejeli v učno-vzgojni program kot izbirni predmet."
Ves ~as {ahovske upokojitve aktivno spremljate vsakr{no, {e tako drobno dogajanje na {ti-riin{estdesetih ~rno-belih poljih in jih tudi komentirate. Ni~ vam ne uide, ni~ vam ne sme uiti. Kaj pripravlja {ahovski intelektualec Janko Bohak?
"Šah je kot virus - ko se z njim "okužiš", ne moreš več prenehati. Ob skorajšnji 70-letnici Šahovskega društva Ptuj pripravljam obsežen projekt - kroniko domačega društva (1935-2005) v obliki zbornika - od ustanovitve dalje s fotografijami, tabelami, opisi dogodkov in doseženih rezultatov, s komentiranimi partijami najboljših ptujskih igralcev v tem obdobju in drugimi podatki, pomembnimi za delovanje društva. Na ta način želim, da se dejavnost (šah na Ptuju), ki sem ji posvetil celih 50 let življenja, pregledno zbrana ohrani na enem mestu.
Ivo Kornik
Strelstvo • 6. kolo 1., 2. in 3. lige s pištolo
Kidričani pred ponovnim slavjem
Strelci z zračno pištolo SD Kidričevo Tenzor so bili na 6. turnirju prve slovenske strelske lige ponovno uspešni v ekipnem delu in so ponovno zmagali ter imajo sedaj že takšno prednost, da so tik pred ponovno osvojitvijo naslova državnih prvakov. Nekoliko manj so bili uspešni v posamični konkurenci, če seveda mislimo na njihovega prvega strelca Boštjana Simoniča, ki je zasedel "samo" drugo mesto, skupno pa so bili ponovno vsi trije njihovi člani zelo visoko, kar je dalo končni ekipni uspeh in prvo mesto.
Rezultati strelcev SD Kidričevo posamezno: 2. Boštjan Simonič (571), 4. Cvetko Ljubič (565), 7. Simon Simonič (562)
SKUPNO PO 6 TURNIRJIH: 1. Boštjan Simonič (3436), 3. Cvetko Ljubič (3395), 17. Simon Simonič (3318).
Ekipa SD Juršinci je s 1674 krogi osvojila četrto mesto. Za ekipo so tekmovali: Rok Pučko 555 krogov, Mirko Moleh 554 krogov in Simon Simonič 565 krogov. Po šestih kolih lige je ekipa SD Jur-šinci na 5. mestu.
Strelci SK Ptuj 1 pa so prvič letos nastopili v spremenjeni postavi, in sicer: Zlatko Kostanjevec, Franc Bedrač in novi član prve ekipe Robert Šimenko. Med Ptuj-čani je bil najboljši Franc Bedrač s 555 krogi, Robert Šimenko je dosegel 547 krogov ter Zlatko Kostanjevec 545 krogov. Ekipno so strelci SK Ptuj 1 dosegli 1647 krogov in zasedli deveto mesto.
2. liga pištola: SK Ptuj Petlja deveta
DP v malem nogometu -Naslov v Koper
Ptujska ekonomska srednja šola je bila organizator državnega prvenstva v malem nogometu za srednješolce. To je bil pravi nogometni praznik, saj je bila {por-tna dvorana Center vedno polna in glasna, navija{ko seveda takrat, ko so igrali Ptuj~ani. Glede organizacije turnirja si zaslužijo čisto petico. Ponovno so dokazali, da zmorejo organizacijo športne prireditve na najvišjem nivoju.
Žal pa ptujski "ekonomci" niso bili tako dobri na parketu, saj so dvakrat izgubili. Seveda je ostal glede tega grenak priokus, saj so dvakrat izgubili šele po streljanju kazenskih strelov, čeprav je bilo priložnosti tudi za zmago v regularnem delu obeh tekem. Na
V	soboto je v Železnikih potekalo tudi tekmovanje v 2. državni ligi s pištolo. Strelci SK Ptuj Petlja pa so ponovno nastopili v spremenjeni postavi. Svoj prvi nastop v drugoligaški konkurenci je dočakala mladinka Mojca Lazar, ki se je odrezala zelo dobro in dosegla 523 krogov. Ponovno je v ekipi nastopil tudi Milan Stražišar, ki je dosegel 524 krogov in se uvrstil tik pred Mojco, na 26. mesto. Najboljši med ptujskimi strelci pa je bil Simeon Gonc, ki je dosegel 535 krogov in zasedel 20. mesto. V ekipnem delu so strelci SK Ptuj Petlja dosegli 1582 krogov in zasedli deveto mesto.
2.	liga zračna puška
V	2. strelski ligi z zračno puško pa so v posamični konkurenci SD Kidričevo dosegli naslednje uvrstitve: 21. mesto Gorazd Maloič (566), 34. mesto Gregor Kmetec (538), 36. mesto Tomaž Podgoršek (495). V ekipnem delu tekmovanja je ekipa SD Kidričevo zasedla 12. mesto.
3.	liga: Dvoboj SK Ptuj III - SD Varstroj Lendava
V	četrtek je na mestnem strelišču, v športni dvorani Mladika, potekal 5. letošnji dvoboj v tre-tjeligaški konkurenci. Dvoboj so prepričljivo dobili strelci SK Ptuj I1I, z rezultatom 1527 krogov proti 1372 krogom SD Varstroj Lendave. Posamično so strelci SK Ptuj 111 dosegli naslednje rezultate: Se-bastjan Molnar je dosegel 524 krogov, Borut Sagadin 535 krogov in Nik Gonc, ki je dosegel 468 krogov. Med strelci Lendave je bil najboljši Franc Duh s 525 krogi, drugi je bil Tomislav Gaz-
Solski šport
koncu so se naslova državnih prvakov prešerno veselili nogometaši srednje ekonomske poslovne šole Koper, ki so najprej z veliko sreče premagali ptujske nasprotnike. Zato pa so bili toliko bolj uspešni v finalu, kjer so brez težav premagali Ljubljančane. REZULTATI POLFINALA: ESŠ Ptuj - SEPŠ Koper 6:7 (2:2), SUAŠ Ljubljana - Gimnazija Ravne 6:0
ZA 3. MESTO: ESŠ Ptuj - Gimnazija Ravne 5:6 (2:2)
ZA 1. MESTO: SEPŠ Koper -SUAŠ Ljubljana 7:2.
POSTAVA SEŠ PTUJ: Mario Liz-zi, Robert Bratkovič, Peter Murko, Andrej Dugulin, Davorin Petru-šič, Doris Kelenc, Damir Zagor-šek, Niko Topolovec, Alen Kokot, Dušan Majcen. Vodja ekipe: profesor Dušan Majcenovič.
Danilo Klajnšek
dag s 497 krogi in tretji Stanislav Zver s 350 krogi. Naslednje kolo strelci SK Ptuj 111 gostujejo pri SD Štefan Kovač iz Turnišč.
Državna liga za mladince in mlaj[e mladince
V 6. kolu državnih lig za mlajše mladince in mladince so člani ekip iz SD Juršinci zopet dosegali odlične rezultate. Mlajši mladinci SD Juršinci so ekipno s 1041 kro-
Tekmovanja se je udeležila tudi sedemčlanska ekipa SK Ptuj, dosegli pa so naslednje rezultate: med mlajšimi mladinkami je Mateja Levani~ dosegla 350 krogov in tako že četrtič letos osvojila srebrno medaljo, Mojca Lazar je dosegla 334 krogov in zasedla peto mesto, Marija Gab-rovec je bila s 308 krogi osma in Katarina Matic, ki je s 298 krogi zasedla 11. mesto. Med mladinkami je krstni nastop zelo dobro uspel tudi Amadeji Sven{ek, ki je s 309 krogi zasedla odlično 6. mesto.
Med mlajšimi mladinci je Domen Solina dosegel 356 krogov
Mladinca Simon Simonič in Saša Cafuta (SD Juršinci) med treningom na strelišču v Juršincih.
gi osvojili prvo mesto. Posamezno je med dekleti s 357 krogi slavila Nina Pavlin, Mateja Zorko pa je nastreljala 304 kroge. Pri fantih je Rok Pučko nastreljal 357 krogov, Gregor Moleh 327 krogov in Denis Grašič 282 krogov. V konkurenci mladincev je ekipa SD Juršinci s 1028 krogi zasedla 4. mesto. Med posamezniki je že 20. zapored zmago slavil Simon Si-monič s 377 krogi, Simon Druzo-vič je nastreljal 361 krogov in Saša Cafuta 209 krogov. Naslednji, 7. krog državnih lig bo 3. in 4. aprila v Ljubljani.
in zasedel 6. mesto (krog več pa bi bile stopničke), medtem ko je Nik Gonc dosegel 289 krogov in zasedel 20. mesto.
V ekipnem delu so mlajši mladinci SK Ptuj dosegli 1040 krogov in zasedli 3. mesto. Ekipo so sestavljali Domen Solina, Mateja Levanič ter Mojca Lazar. Finale državne lige mlajših mladincev bo čez mesec dni v Ljubljani.
Simeon Gonc - SK Ptuj, DK - SD Kidri~evo N. O. - Juršinci
Ekipa ESS Ptuj
Boks
Zavec z Nemcem 27. marca
Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec, ki je v svoji kratki profesionalni karieri dosegel ze deset zmag, bo kmalu ponovno vstopil v ring. Že 27. marca bo slovenski šampion v Magdeburgu boksal proti Nemcu Alexandru Sipozu, sicer svetovnim vojaškim prvakom v polsrednji kategoriji. Novost pa je tudi ta, da bo Dejan Zavec boksal v kategoriji višje, in sicer do
69, 8 kg.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Fruk zmagovalec v Apa~ah
Športno društvo Apače na Dravskem polju je pod pokroviteljstvom občine Kidričevo v soboto izvedlo namiznoteniški turnir v
posamični konkurenci. Turnirja se je udeležilo veliko igralcev različnih starosti. Prvo mesto je osvojil Mirko Fruk, ki je v finalu s 3:0 premagal Dušana Jaušovca, v tekmi za 3. mesto pa je bil Jože Sor-šak boljši od Branka Šmigoca.
Danilo Klajnšek
RADIOPTUJ
OHriCfte.
32k îhTune In!
^oÁic^ ttai na ideaidu!
wwWoffaidln(D)=piltiiLj »sn
Judo
Drugo mesto za Tamaro Petek
V avstrijskem Volkenbrucku je potekal močan mednarodni judo turnir za mladinke. Na njem je uspešno nastopila Tamara Petek iz Moškanjcev, sicer članica Sankaka iz Celja. V svoji kategoriji do 52 kilogramov je osvojila drugo mesto. V finalu je od nje bila boljša
avstrijska reprezentantka. Tamara je do finala dosegla štiri zmage. Osvojitev drugega mesta pa je za njo zelo dober rezultat, če upoštevamo dejstvo, da letos šele prvo leto tekmuje v mladinski konku-
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Ljubljančani najboljši
V ljutomerski športni dovrani se je februarja odvijal zanimiv mednarodni nogometni turnir za dečke, stare 11 let. V organizaciji nogometne šole dr. Branka El-snerja iz Ljutomera, ki deluje pod okriljem nogometnega ligaša občine Ljutomer Segrapa Makoter-ja, je nastopilo osem slovenskih (Arcont Radgona, Maribor Pivovarna Laško, Mura Murska So-
bota, Olimpija Ljubljana, Segrap Makoter, Veržej) in hrvaških ekip (Slaven Belupo Koprivnica, Var-teks Veržej), na koncu pa so slavili mladi nogometaši Olimpije, ki so v finalu z 2:1 premagali Maribor Pivovarno Laško. V tekmi za tretje mesto je Veržej v prleškem obračunu s 3:1 premagal gostitelje.
MŠ
18 *
Foto: Miha Soštarič'
Mladi nogometaši ljubljanske Olimpije so slavili v Ljutomeru.
Duško Loncarič 1952-2004
Vrste nogometašev in ljubiteljev te najbolj pomembne obrobne stvari na svetu so pred kratkim ostale še brez enega svojega člana, in to mnogo prezgodaj, brez Duška Lončariča.
Svojo življenjsko in nogometno pot je pričel pri nogometaših Aluminija in se od svojih sovrstnikov ni kaj dosti razlikoval. Vsi so imeli radi nogomet in se predajali njegovemu opoju. Ampak veliko več dela in izredna iznajdljivost, zlasti pa njegova strašna levica in skok z glavo, sta krasila Duška Lončariča pred nasprotnikovimi vrati. Igral je za vse selekcije rdeče-belih. Izredno mlad, pri šestnajstih letih, pa je nastopil tudi za člansko ekipo Aluminija, ki je takrat nastopala v tedanji, izredno kvalitetni II. zvezni jugoslovanski ligi. Svojo nogometno in potem življenjsko pot je nato nadaljeval v slovenskem glavnem mestu, kjer
je nastopal za ekipi Slovan in Sla-vija ter polagoma sklenil svojo nogometno pot.
Dušan, oziroma Dule, kakor so ga klicali prijatelji, se je vedno rad vračal na Ptuj, kjer je obiskoval očeta in mamo ter brata. Z velikim zanimanjem je spremljal vzpone klubov iz našega področja - Aluminija in Drave. Kako bi pa bilo drugače, saj mu je nogomet zlezel pod kožo. Vrste izrednih nogometašev iz Kidričevega, kot so Muršec, Vodušek, Krnjič, Hazabent, [pehonja, Tolič, Niko-lič itd. so ostale brez enega svojih biserov, ki so v svojem času dosegli izredne dosežke in jih bo težko doseči, kaj šele preseči. Duško Lončarič je bil eden izmed teh velikanov svoje generacije, žal pa je prehitro sklenil svojo življenjsko pot.
Danilo Klajnšek
Podeželsko razvojno jedro HALO Cirkulane 56, 2282 CIRKULANE Tel.: 02 795 32 00 lnfo@halo.si, www.halo.sl
VABI NA
TRIDNEVNO USPOSABLJANJE
TURISTIČNI VODIČ
1.	Turistične znamenitosti na območju Haloz
2.	Tehnike turističnega vodenja
3.	Seminarska naloga in praktični del vodenja
Vsak, ki uspešno opravi seminarsko naiogo in praktični dei vodenja, pridobi potrdiio za iokalnega turističnega vodiča: -Vinsko turistične ceste Haloze VTC11 - Turistične cone Haioze-Zagoije
Tečaj se bo izvajal na območju Haloz v mesecu marcu in aprilu. Rok za prijavo do 19.03.2004 na zgornji naslov.
Foto: DK
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60.
V
I/
J

Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovornl urednik:
Jože Šmigoc
Pomočnica odg. urednika:
Viki Klemen~i~ Ivanu{a Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribari~ Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanu{a, Franc La~en, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznari~ Lektor: Bo{tjan Metli~ar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 13.000 tolarjev, za tujino 25.480 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89.8-98,e-l04T3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749-34-25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Marjana Gobec
(02) 749-34-20,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
DOM - STANOVANJE
TRISOBNO mansardno stanovanje na Ptuju prodam. Tel. 051 258-975.
PRODAM dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel 031 222-882 ali 776 52-21.
LEPO, atraktivno, urejeno novo hi{o na Ptuju (Turni{~e), mirna lokacija, 198/600 m2 ugodno prodamo. Tel. 040 298-395, po 17. uri.
RAZNO
MLADIČKE samojede ugodno prodamo. Tel. 031 602-033._
KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Tel. 776-44-11.
UGODNO PRODAM otro{ko in odraslo smučarsko opremo ter snow-boarde. Tel. 682-06-71._
Ugodno prodajo otro{ko gorsko kolo primerno od 7. do 14. leta starosti. Tel. 031 511 157.
RADIOIIITEDNIK
mn
oglasi^^

ŠtajerMTWmK
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
PREPISI TAKOJ!
Hitro in ugodno uredimo prenose lastništva za vsa motorna vozila in stroje.
CENA STORITVE samo 1.800 SIT
Lidija Krepša, s.p. PE Ormoška c. 5; 2250 Ruj Tel.: 02/771-10-08, Mtel.: 041/456-703
Upravna enota Ptuj izdaja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/2002) naslednji
RAZGLAS
V zvezi z Odlokom o spremembah Odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike slovenije, št. U-I_246/02-28 (OdZlOdlUS-A), objavljenim v Uradnem listu RS, št. 14/04 obveščamo državljanke in državljane 9.,10. in 11. volilnega okraja 8. volilne enote da bodo volilni imeniki razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ul. 10, Ptuj, soba št. 6.
Volivec lahko zahteva popravek splošnega volilnega imenika v naslednjih primerih:
-	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča;
-	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča;
-	če je vpisana oseba, ki je umrla;
-	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek volilnega imenika lahko zahteva volivec v času uradnih ur upravne enote oziroma krajevnega urada, do najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do 20.3.2004.
UGODNO - Zimska delovna oblačila

-	zimske bunde - telovniki
-	kombinezoni - rokavice '(g) -obleke	-obutev
Zaščita Ptuj PTUJ, Rogoznlšlo c. 14, Tel.: 02 779 71 11
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plaia, kartice...
Mensa d.o.o., Cankarjeva 21, Maribor
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh -žlebovi in kleparski izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obioge
-	laminati, lesene stopnice
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
«lože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
UGODNI KREDITI
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posredništvo, Matej Praprotnik s.p., Pivkovaul. 19,2250 Ptuj,
tel.: 02/7710 955, GSM: 041/325 923
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tal.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust In popust za upokojence_
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAPIN, d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poficDôm
7


Poskočnili 7
Veličastnih 7
Glasujem za:
Ime in priimek: Tfel. številka: _
Glasujem za; _ Naslov:_
Glaiovmce pcajlte na âopànlcah na naslov: MEGA MARKETING ďo.o.,p.p.318,2250 Ptuj
Nagrado prejme:
Biseri» Gavez, Gorlšnlca146/a, 2272 Goriinica
Orfei£kove
SMS glasbene žel|e:
041/818-666
d.o.o.
PTUJ, Ormoška c. 14 Tel. 02 778 10 11
OBJAVLJA
RAZPIS
za prosta delovna mesta, in sicer:
-	več monterjev prezračevalnih naprav,
-	več monterjev vodovodnih instalacij,
-	več monterjev centralne kurjave.
Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na opisanih delovnih mestih.
Rok prijave: v 8. dneh po objavi razpisa, osebno na sedežu podjetja.
Prireditvenih
Četrtek, 11. marec
vabimo @radio-tednik.si
9.30 17.00
19.00
19.30 19.30
dvorana Podlehnik, Območna revija lutkovnih skupin galerija Mimogrede Dom Svobode v Slovenski Bistrici, odprtje razstave fotografskih del mojstra Dragi{e Modrinjaka Slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrča, Postrani klobuk, pokonci glavo, otvoritev kostumske razstave Pokrajinskega muzeja Maribor
SNG MB, Adiemus, VelDvo, za izven
SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, StaDvo, za abonma Dija{ki 21 in izven
Petek, 12. marec
16.00 do 19.00 v Animaciji na Ptuju, delavnica "Človek in glina" z gospo Olgo Emer{ič
16.30 CID na Ptuju, istospolna usmerjenost, Okrogla miza Mladega foruma ZLSD Ptuj
18.00 Športna dvorana Center, osrednja prireditev ob dnevu OŠ Ljudski vrt Ptuj
18.00 Miheličeva galerija, otvoritev razstave Erika Lovka Slike in kipi, kipi
so na ogled v Galeriji Tenzor 18.00 dvorana Podlehnik, srečanje ljudskih pevcev in godcev 19.00 v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju, Viktorinov večer,
predstavljen bo dokumentarni film "Po Jezusovih sledovih" 19.00 Grajena, Čaj za dve, predstava KUD Vitomarci 19.30 Mestno gledališče Ptuj, Nič igranja, prosim, za abonma odrasli in izven
19.30 SNG MB, Romeo in Julija, StaDvo, za izven 20.00 CID na Ptuju, Jazz koncert
-	Galerija Magistrat, Mestna hiša Ptuj, Otvoritev razstave "Po zemlji
okoli sveta"" avtorice Bernarde Pulko - Benke, razstava je na ogled do 1. aprila
Sobota, 13. marec
10.00 11.00 11.30 15.00 18.00 18.00
19.00 19.00 19.30 20.00 22.00
Mestno gledališče Ptuj, O miški, ki si je trebušček raztrgala, za abonma Lutka in izven
Dom Svobode v Slovenski Bistrici, premiera lutkovne igrice Mačja zgodba, v izvedbi domače lutkovne skupine CIK-CAK Mestno gledališče Ptuj, O miški, ki si je trebušček raztrgala, za abonma Račka in izven
Gorišnica, veseloigra Ta veseli dan ali Matiček se ženi, predstava DPS Svoboda Majšperk
dvorana Spodnji Duplek, komedija Dve nevesti, predstava KD Skorba
v Veliki dvorani Narodnega doma na Ptuju, prireditev Klic srca,
predavanje Gibanje za zdravje, predavateljici sta Smiljana Petek,
višji fizioterapevt, in Mila Saftič, dr. med. V času predavanja bo
poskrbljeno za otroke - risanka
Sveti Tomaž, Čaj za dve, predstava KUD Vitomarci
dvorana TVI v Majšperku, Krčmarica, predstava KPD Stoperce
SNG MB, Šola za žene, StaDvo, za izven
Narodni dom Maribor, predstava "" Dragi Kučan ti pišem^""
Kolnkišta na Ptuju, koncert ""Druga dimenzija""
Nedelja, 14. marec
14.00
15.00
17.00
18.00
dvorana Vitomarci, Klinika kozarčki, predstava PD Blanca, Krško, brezplačna predstava ob dnevu žena
športna dvorana Velika Nedelja, Dobrodelni koncert 52 Pomladi, pripravljajo učenci osmega razreda OŠ Velika Nedelja SNG MB, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, StaDvo, za abonmaje Drama Popoldanski 1, 2, 3, 4, 5 in izven
vaški dom Pobrežje, komedija Dve nevesti, predstava KD Skorba
Ponedeljek, 15. marec
9.30 Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven
11.00 Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven
19.30 SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, StaDvo, za abonma Dijaški 23 in izven
-	Humanitarno društvo ADRA organizira brezplačni tečaj nemščine.
Dodatne informacije na telefon 041 476 910.
Torek, 16. marec
			9.30
7. Ans. MODRIJANI - Neskončno zaljubljena	I.ŠPELA-Kaj bo		11.00
6. GREGORJI - Kaj bi vam pravil	2. ALFI NiPiČ in NUŠA DERENDA - Viva la mušica		17.00
5. Ans. EKART - Skrila bi te na dnu srca	3. TULIPAN - Tilia zimska noč		
4. NAVIHANKE - lUIlài se bojim	4. POP'n'DEKL-Zofl		19.30
3. Ans. SREDENŠEK - Gremo na Triglav	5. SAŠA LENDERO - Zate noč zame dan		
2. Ans. TONIJA SOTOŠKA - lUuzikantov svet	6. DOLORES-Kje si zdaj		19.30
1. Ans. MARIJANA HERCEGA - Bel jasmin	7. SLAPOVI-Bilo je v maju		
izven
Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven
v Animaciji na Ptuju, ""Tečaj kaligrafije"" umetnost lepopisja, z gospo Natalijo Resnik Gavez
SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, StaDvo, za abonmaje Drama Torek 1, 2, 3, 4, 5 in izven
SNG MB, 5. abonmajski koncert Pihalnega kvinteta Slowind, KazDvo
Sreda, 17. marec
18.00 CID na Ptuju, odprtje razstave ""Orhideje"", fotografij Marjana Šeni-ce
19.30 Mestno gledališče Ptuj, Izza zatvorenih vrata, za izven
KINO Ptuj
11., 12., 13. in 14. marec, 20.00, Teksaški pokol z motorko
12.	in 14. marec, 18.00, Človeški madež
13.	marec, 18.00, Vse za ljubezen, program KPŠ
Zato že danes naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom.
KURILNO OLJE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI
080 22 66
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
IND€Mn d.o.o. 02/681 80 02
Posezonska prodaja štedilnikov na trda goriva

ŠTEDILNIKI PLAMEN IN ALFA Z NEVERJETNIM

ŠTEDILNIKI ZNANEGA PROIZVAJALCA FEKONJA Z


v Metalki na Phjju vas pričakujemo.
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 10 00
HttTJUKA' TRGOVINA
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
prodala perllata
moška ali ženska spodnja nnajica
ženske spodi>ie hlače klasične, čipka
EaaEataï
dekliška ali fantovska spodnja majica
dekliške ali fantovske spodnje hlače
250,00 SIT J
Lina, Zagrebšlo cesta 70 a, Ptuj
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH
PRIKLOPNIKOV NA TERENU s sklepanjem zavarovanj
DAN
DATUM
URA (od-do) KRAJ
Zovarovolnice Maiibor,TTlglav in Slovénie», ter registradjo.
sobota	06.03.2004 8.00-12.00	CVETKOVCI - Mehanična delavnica Tomažič Janko
ponedeljek 08.03.2004 8.00-12.00	GEREČJA VAS - Gasilski dom
torek	09.03.2004 8.00-12.00	DESTRNIK - Gasilski dom
sreda	10.03.2004 8.00-12.00	MARKOVCI - Kmetijska zadruga
četrtek	11.03.2004 8.00-12.00	CIRKULANE - Gasilski dom
petek	12.03.2004 8.00-12.00	STOJNCI - Gasilski dom
13.00-15.00	GAJEVCI - Trgovina Vrtnica
sobota	13.03.2004 8.00-12.00	CIRKOVCE - Okrepčevalnica Lorber Drago
ponedeljek 15.03.2004 8.00-12.00	MOŠKANJCI - Bencinski servis Olher d.o.o.
13.00-16.00	LOVRENC NA DRAVSKEiVI POLJU - KmetijsI
torek	16.03.2004 8.00-12.00	MAJŠPERK - Gostilna Dolinca	^
sreda	17.03.2004 8^00-12^00	ŽETALE-Kmetijska zadruga
13.00-15.00	PODLEHNIK - Kmetijska zadruga
četrtek	18.03.2004 8.00-12.00	JUROVCI-Avtoelektrika Friderik Bračič	'
.	13.00-15.00	SPODNJI VELOVLEK-Gasilski dom	.
petek	19.03.2004 8.00-12.00	APAČE - Gasilski dom
13.00-15.00	JURŠINCi - Kmetijska zadruga
sobota	20.03.2004 8.00-12.00	SAVCI - Gasilski dom
ponedeljek 22.03.2004 8.00-12.00	TRNOVSKA VAS - Kmetijska zadruga
13.00-15.00	DORNAVA - Kmetijska zadruga
torek	23.03.2004 8.00-12.00	DESENCI - Gasilski dom
13.00-15.00	HAJDINA - Gasilski dom	!
sreda	24.03.2004 8.00-12.00	GRAJENA - Gasilski dom
četrtek	25.03.2004 8.00-12.00	GABERNIK-Gradbeno-kmetijska trgovina HRGA d.o.o. :
petek	26.03.2004 8.00-12.00	POLENŠAK - Gostilna Šegula Stanko	.
13.00-15.00	GRABŠINSKI BREG - Gasilski dom	.
ponedeljek 29.03.2004 8.00-12.00	VITOMARCI - Kmetijska zadruga
torek	30.03.2004 8.00-12.00	DORNAVA - Kmetijska zadruga	.
Se priporočamo,
DOlUlINKO d.o.o., TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ; TEL.: 02 / 788 11 75, 02 / 788 11 68
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko c tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije. Informacije: iVIarjan Duh-telefon: 02 / 788 11 68.
AURORA POTRČEVA 17 2250 PTUJ
a u r o r a
v hitro rastočem mediuirodneiii podjetja z medicinskim programom širimo krog sodelavcev. Nudimo:
-	možnost stimiilatiTnega zaslužka,
-	možnost izobraževalca in napredovai^a,
-	možnost izbire delovnega časa. Pričakujemo:
-	visoko motiviranost in ambicioznost,
-	starost nad 30 let,
-	lasten prevoz.
Proiiije z živyeqjepisom in sv<4o telefonsko Številko pošljite do 16. 3. 2004.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Razpored dežurstev zobozdravnikov
13. 3. 2004 Mirjana Petrovič Foltin, dr. dent. med.
JZ ZD PTUJ
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA
.ÉÎlBeLCONTCrlM"^
Hardel< 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 GSM: 031/755 853 belcontdoo@slol.net wvw/.belcont.si
Energijsl<o varčna ol<na PVC, LES, ALU.
okna r vrata V police r senčila V 'zimske vrtove V
garažna vrata (gunther in hormann) in ii'" izolacijske steklene fasade, r
DANA BESEDA OBVEZUJE
Petovia avto Ptuj, d.d. Ormoška cesta 023 2250 Ptuj
petovi^vlo
...z idejo
Tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov
Datum	Kraj		Ura
09.03.04	Markovci - deponija	7.15 -	14.00
10.03.04	Leskovec - Gasilski dom	7.15 -	11.30
	Grad Borl	12.00 -	14.00
11.03.04	Maj{perk - Ob~ina Maj{perk	7.15 -	12.00
	Stoperce	12.30 -	14.00
12.03.04	Moškanjci - Gasilski dom	7.15 -	14.00
13.03.04	@etale - kmetija Kolar	7.15 -	12.00
15.03.04	Podlehnik - Lovski dom	7.15 -	11.00
	Sela - Gostilna Svenšek	12.00 -	14.00
16.03.04	Jurovci - Avtoelektrika Bračič	7.15 -	14.00
17.03.04	Lovrenc na Dr. polju - Društvo upok.	7.15 -	14.00
	Pleterje - Prevozništvo Medol	12.00 -	14.00
18.03.04	Pongrce - Avtoservis Krničar	7.15 -	14.00
19.03.04	Trnovska vas - Kmetijska zadruga	7.15 -	11.30
	Vitomarci - Kmetijska zadruga	12.00 -	14.00
20.03.04	Spodnji Velovlek - Gasilski dom	7.15 -	12.00
	Levanjci	12.00 -	14.00
22.03.04	Grajena - Gasilski dom	7.15 -	11.30
	Janežovci - Gostišče Pri Mici	12.00 -	14.00
23.03.04	Dornava - Kmetijski kombinat	7.15 -	11.30
	Formin - Gasilski dom	12.00 -	14.00
24.03.04	Juršinci - Lovski dom	7.15 -	11.30
	Polenšak - Kmetijska zadruga	12.00 -	14.00
25.03.04	Gerečja vas - Gasilski dom	7.15 -	10.30
	Zgornja Hajdina - Prevozništvo Vogrinec 11.00 -		13.00
26.03.04	Selce - Gostilna Ornik	7.15 -	10.00
	Destrnik - Gasilski dom	10.30 -	13.00
27.03.04	Sestrže - Dom krajanov	7.15 -	11.00
29.03.04	Majšperk - Obcina Majšperk	7.15	- 9.30
	Leskovec - Gasilski dom	10.00 -	12.00
	Grad Borl	12.30 -	14.00
30.03.04	Pongrce - Avtoservis Krničar	7.15 -	10.00
	Lovrenc na Dr. polju - Društvo upok.	10.30 -	12.30
31.03.04	Zavrč - občina Zavrč	7.15 -	11.00
	Nova vas pri Markovcih - Kekec	12.00 -	14.00
01.04.04	Markovci - deponija	7.15 -	10.00
	Moškanjci - Gasilski dom	10.30 -	12.30
02.04.04	Žetale - Kmetija Kolar	7.15 -	10.00
NOVO!
Vsak četrtek od 12.00 do 17.00 vam nudimo brezplačne preventivne tehnične preglede za vsa vozila.
Informacije: tel. 749 35 33, gsm 031 728 010 (Benko A.)
KURILNO OLJE
S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI
£C0 OIL
TUDI NA 12 OBROKOV
NAROČILA OD 6. DO 20. URE
EOC d.O.O.,TBŽAŠKA37A,MB
MARIBOR 02/3IM)3-222 CEUE l)3/4»42-440
VEČ ENERGIJE z* ISTO CENO
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NJIVO 56 arov pri postaji Cirkovce in travnik 80 arov v Sestržah prodamo. Tel. 041 368 579._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, vsak dan, Babinci 49. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
BUKOVA DRVA prodamo, tel. 031 623-356.
TRI PRAŠIČE OD 100 do 200 kg, domače reje, prodamo. Tel. 753-40-21._
Enofazno petstopenjsko vodovodno črpalko s tlačno posodo 180 l prodamo. Tel. 02 764 39 01, 041 291 227.
Prodamo prašiča okrog 220 kg, luščeno koruzo in ječmen. Tel. 040 571 404.
SEJALNICO Oltovo, dvoredno za koruzo, tračni obračalnik SIP 220 in sadilec krompirja kupim. Tel. 041/261-676._
SVINJE breje, svinjo za zakol in svinjo z mladiči prodam. Tel. 051 204-791._
Prodajo 200 kosov betonskih zidakov. Cena 200 sit/kos. Tel. 041 562 747.
KUPIM sejalnico OLT za koruzo in sadilec krompirja. Tel. 041 725-055.
DROBILEC ZRNJA (šrotar) na traktorski pogon in gumi voz 14 col prodam. Tel. 041/521-863._
KUPIM bikce simentalce. Tel. 041 825-057.
PRODAM ODOJKE. Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, tel. 766-37-61._
PRODAM krompir. Tel. 041 973-137._
Nesnice, mlade jarkice, cepljene, rjave, črne ter grahaste, stare 14 tednov, prodajo, 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71._
NESNICE MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzre-jališče nesnic. SORŠAK, Podlože 1, Ptujska Gora.
Prodamo traktor Torpedo, letnik 87, 55 KM, 4 x 4. Tel. 041 641 659.
OBRAČALNIK SIP 2250 prodam. Tel. 031 696-447.
ODJEMALEC SILAŽE in rotacijsko koso 165 prodam. Tel. 031 207-156.
TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Po zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi
na panjih. Tel. 041 326-006.
STORITVE
ŽIČNE MREŽE za ograje, raznovrstne, zelo kvalitetne, po zimskih cenah že od 225 SIT/m2(z DDV-jem). Žično pletarstvo Rogi-na, Rajspova ul. 15, 2250 Ptuj (bivši Agis). Po.-Pe. od 7. do 17. ure, So do 12. ure. Tel. 02 778 87 51.
TESARSTVO, BRUNARICE, KNA-UF, ADAPTACIJE - Silvester Šešerko, s.p., Senešči 2a, 2274 Velika Nedelja, GSM: 031 810 346.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela; Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD d.d.), tel. 02/748-14-56.
OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve Gorazd Tušek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 A, Trnovska vas, predelava in prodaja mesa, dopolnilna dejavnost. Cenjene stranke obveščajo, da prodajajo sveže meso in svinjske polovice iz lastne reje. Tel. 02 757 10 61, 041 212 408.
SVIT, s.p., posredovanje, Zvezdana Hedžet, Dobravska ul. 15, Maribor. Svetovanje pri vseh finančnih zadevah. Posredovanje pri odkupih terjatev. Posredovanje pri vseh vrstah kreditov, leasingov. Možnosti odplačevanja kratkoročno in dolgoročno. Ugodna obrestna mera in hitra realizacija, 041 672 449._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolarič, s.p., P.E., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
sirius
Trstenjakova ulica 5, Ruj
^ 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Posredovanje pri nakupu, prodaji, menjavi, najemu in oddaji stanovanj, liiš, poslovnih prostorov in zemijišč.
Odl(up in prodaja deinic in obveznic.
Opremljen trgovinski poslovni prostor na naslovu Hajdoše 1 neposredo ob glavni cesti Ptuj - Maribor v izmeri 116 m2 zelo ugodno prodamo. Tel. 041 667 325.
PRODAM gradbeno parcelo z dokumentacijo v Krčevini pri Ptuju. Tel. 041 626-183 ali 031 666-783.
MOTORNA VOZILA
PRODAM OPEL KARAVAN ASTRA 1,6, letnik 2001, prva reg. 2002, prevoženih 28.400 km. Tel.782-62-11.
PRODAM AUDI 100, letn. 92, registriran ter Fiat Uno dizel. Tel. 682-34-41.
MAZDO 121, 1,3, letnik 94, rdeče barve, prodam. Tel.051 364-603.
DELO
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM: 041 647 234, les@ siol.net TIN LES, d.o.o., Stranice.
NEPREMIČNINE
POSLOVNI PROSTOR v Ptuju oddam v najem 120 m2 (možno 2 x 60) primeren za pisarne, predstavništvo ali storitveno dejanvost. Tel. 745-26-51._
PRODAM STARO nevseljivo hišo s 106 ari zemlje v Spuhlji. Tel. 041 750-544.
V	Termah Ptuj prodajo apartma - 68 m2. Telefon 041 603 928.
HIŠO s 7700 m2 zemlje v Stanošini 35 pri Podlehniku prodam. Tel. 04/2551-014.
V	NAJEM vzamem ali kupim zemljišče (lahko zapuščeno z dovozno potjo) nad 1500 m2 v bližnji okolici Kidričevega, Hajdine ali Ptuja. Tel. 041 279-187._
Ptuj-primestje - stanovanjsko hišo s trisobnim komfortnim stanovanjem, s centralnim gretjem, obnovljeno in z velikim gospodarskim poslopjem ter cca. 30 arov parcele prodamo. Tel. 031 288 021.
GUME za osebna in tovarna vozila, vse vulkanizerske storitve ter polnjenje AVTOKLIME nudi Vulka-nizerstvo Ivana Kolariča, s.p. PE Ptuj, Rajšpova 22. Tel. 749-38-38, 749-38-39.
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infoko-merc, Radovan Malešev, s.p., Šercer-jeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
Iščemo prijetne in komunikativne osebe za izvajanje promocij. Vaš življenjepis in priloženo sliko pošljite na naslov: Agens, d.o.o, J. Platiše 17, 4000 Kranj.
Iščejo dekle oziroma študentko za pomoč v strežbi v prijetnem ambientu. Tel. 031 597 349. Majda Pongrac, s.p., Zavrč 6.
KUHARJA s predhodnimi izkušnjami za nedoločen čas zaposlijo. Tel. 031 597 349. Majda Pongrac, s.p., Zavrč 6.
GUME TRAKTORSKE, gume za osebna in tovorna vozila, ALU PLATIŠČA ter vse vulkanizerske storitve nudi Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/c, tel. 788-81-70.
OKREPČEVALNICA pri Darinki Rižnar, s.p., Juršinci 4 D, išče natakarico za redno delo in dekle za občasna dela v gostinstvu. Tel. 758-27-91.
Zaposlijo dekle z veseljem do dela v gostilni. Gostilna Kureš, Šikole 26, tel. 02 792 02 81, GSM 041 556 198.
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
Kje so tisti zlati časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Vendar spomin nate se živi in sledov tvojih pridnih rok moč zbrisati ni.
V	SPOMIN Anici Bezjaic
12. 3. 1928 - 12. 3. 2002 IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 136
Boleč je spomin na 12. marec 2002, ko nas je zapustila naša zlata žena, mama in babica.
V	naših srcih ljubezen in hrepenenje še vedno kipi za tebe, a tvoje srce je daleč od nas.
Pogrešamo te.
Mož Mirko, hčerki Mira in Karolina z družino ter Ksenija in Suzana
Kje si, ljuba mati naSa, kje je mili tvoj obraz, kje so pridne roke tvoje, ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Marije Drevensek
IZ JUROVCEV 3
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in svete maše ter za izraze sožalja. Hvala g. župnikoma za pogrebni obred, še posebej hvala p. Benjaminu za pogoste obiske v času njene bolezni. Zahvaljujemo se pevcem Feguš, Janiju in Mateju Kozelu za odigrano melodijo, govorniku Janku Kozelu za poslovilne besede ter sosedi Angeli Habjanič za vsestransko pomoč.
Žalujoči: otroci z družinami
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Terezije Murko
IZ TRNOVCEV 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala je namenjena družinama Sibila in Mohorko za pomoč pri negi in skrbi, še posebej v času njene bolezni, prav tako gospe Gašperič in Mariji Murko. Hvala patru za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu zavodu MIR. Iskrena hvala tudi podjetju Jožice Lamberger, s.p., in Valilnici Markovci.
Prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej!
Žalujoči: njeni domači
PoSteno in delovno si živel, pomagal vsem in dobro jim želel. Zdaj lahko boS mirno spal in v naSih srcih vedno ljubljen boS ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, tasta, dedka, brata, svaka in strica
Jožefa Gasparica
IZ ZECHNERJEVE UL. 20
11. 1. 1936 - 7. 2. 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za besede slovesa, pogrebnemu podjetju MIR in sodelavcem Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava. Hvala družini Gašparič s sorodniki iz Nemčije za pomoč.
Žal
ujoči: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naSe iSče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odSel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
Ivana Kaisersbergerja
IZ ZGORNJE PRISTAVE 48 A
24. 1. 1937 - 19. 2. 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebej hvala sosedi Idi, kolektivu Farme Draženci, d.o.o., kolektivu Golob iz Apač in KOTO Maribor. Iskrena hvala pogrebnemu podjetju MIR, patru Emilu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Zagoran-skemu za odigrano Tišino.
Žalujoči: sin Milan, hčerki Ivica in Jožica z družinami
Spodnji Zerjavci • Nesreča pilatusa slovenske vojske
Vzrok nesreče se ni znan
Nadaljevanje s strani 1
Na kraju nesreče so nam domačini se povedali, da je letalo zadelo ob krošnje dreves v bližnjem gozdu. To so podkrepili tudi s tem, da je pilotova čelada in krilo letala ležalo vsaj 300 metrov vstran od razbitin letala in trupla pilota. Domačini so še povedali, da sta po nesreči kraj preleteli še dve vojaški letali, česar nam stotnik Kores ni potrdil, vendar smo kasneje izvedeli, da sta iz Moška-njcev prileteli dve letali in poskušali ugotoviti, kaj se je zgodilo.
Kako poteka preiskava?
Tiskovni predstavnik SV stotnik Simon Korez je povedal, da preiskovalno komisijo sestavljajo vojaški letalski izvedenci ministrstev za obrambo in za notranje zadeve, izvedenec za letalstvo pri civilni letalski upravi, tožilec in izvedenci proizvajalca pilatusa iz Švice. Celotno delo komisije temelji na Zakonu o letalstvu, Uredbi Vlade RS o preiskovanju letalskih nesreč, določilih 13. čikaške mednarodne konvecije o preiskavi letalskih nesreč in drugih veljavnih podzakonskih aktih, ki obravnavajo to področje. Glavni preiskovalec se je odločil, da bo iz članov komisij ustanovil strokovne delovne skupine, ki izvajajo naloge z različnih strokovnih področij, kot je zavarovanje materialnih dokazov in izvedba postopkov preiskave na kraju nezgode letala, pregled operativne dokumentacije, pregled tehnične in tehnološke dokumentacije, ugotavljanje morebitnih meteoroloških in orografskih vplivov, vzdrževanje zrakoplovov in analiza zvočnih zapisov komunikacije med pilotom in kontrolo letenja. Naloga komisije je preiskava letalske nesreče in ugotovitev vzroka zaradi zmanjšanja tveganj v prihodnosti. Komisija bo po ugo-
tovitvah izdala varnostna priporočila. Uvodno poročilo bo izdala v enem mesecu, vmesno poročilo po ugotovitvi dejstev in končno v 12 mesecih od dneva nesreče. Komisija je končala z delom na terenu, razbitine letala pa so odpeljali na letališče Brnik.
Zadnje slovo od pilota v Murski Soboti
Sobotne pogrebne svečanosti pilota Draga Svetina na pokopališču v Murski Soboti se je udeležilo veliko število ljudi, številni pripadniki SV in tudi načelnik Generalštaba SV generalmajor Ladislav Lipič, ki so se z vojaškimi častmi poslovili od pokojnega pilota. ob častni četi in vojaški godbi so se od pokojnika poslovili tudi predstavniki lokalne skupnosti in prijatelji iz Aerokluba Murska Sobota, kjer je Svetina aktivno deloval. Pokojnikov grob so preleteli tudi trije piloti SV z letali Zlin, saj je poveljnik poveljstva zračnih sil začasno prepovedal polete s pilatusi.
In kdo je bil Drago Svetina?
48-letni pilot Drago Svetina, major slovenske vojske in pomočnik poveljnika 15. letalske brigade, je končal letalsko akademijo v
Letalo Pilatus
Zadru in opravil tečaj za učitelja letenja. Služboval je v zadarskem polku JA. Pred povišanjem v čin majorja je vložil prošnjo za prekinitev poklicnega opravljanja vojaške službe. Bil je med najbolj izkušenimi piloti SV, v kateri je izvedel že več tisoč ur trenažnega letenja in ostalih preletov z letali SV od leta 1991. Bil je tudi učitelj letenja in kljub visokemu položaju je mesečno letel v povprečju 12 ur.
Kakšno letalo je pilatus?
V Slovenski vojski imajo 12 (od srede 11) letal pilatus, in sicer 3 letala pilatus PC-9 in 9 letal PC-9M. Letala PC-9 so kupili marca 1995, PC-9M pa leta 1999. Ima
Razbitine strmoglavljenega letala
Foto: arhiv SV
jih letalska bojna eskadrilja, ki je v sestavi 15. brigade vojaškega letalstva. Letala so v svoji kategoriji vrhunska in tudi odlično opremljena ter omogočajo letenje v vseh vremenskih pogojih podnevi in ponoči. Pilatus PC-9 je napredno šolsko letalo, namenjeno za nadaljevalno šolanje pilotov in je opremljeno s turboprope-lerskim motorjem Pratt&Whitney PT6A-62, ki zmore 950 KM in omogoča hitrosti blizu 600 km/h. Njegov dolet znaša 1500 km, z določenimi modifikacijami pa se
Z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas
Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja i<rijejo, in več variant zavarovanj, med katerimi iahko izbirate.
U
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
■cankaijava 3,2507 Maribor
nanj lahko pritrdi tudi orožje. Na letalih PC-9M se izvaja modernizacija letala na več področjih. Tako so posodobili kabino letala s sistemom roke na palici in ročici za regulacijo moči (HOTAS-Hand on Throttle and Stick) in vgradili polprosojni zaslon v vi{ini piloto-vih o~i (HUD-Head up Display), na katerem se prikazujejo informacije, ki so potrebne za letenje, ciljanje itd. PC-9M so tudi oborožili tako, da lahko zagotavlja kopenskim silam zra~no podporo z do 250 kg težkimi bombami, ne-vodenimi raketami ali strojnicami 12.7 mm, kar mu zagotavlja v njegovi kategoriji letal veliko ognjeno mo~. Letalo v dolžino meri 10,19 metra, razpon kril zna{a 10,19 metrov, za vzlet potrebuje 230 metrov vzletne steze, za pristanek pa 420 metrov.
Slovenska vojska ni več izjema
S sredinim tragi~nim strmo-glavljenjem letala pilatus PC 9 tudi SV ni ve~ izjema med voja-{kimi letalstvi, kjer lahko piloti življenje izgubijo ne samo v vojni, ampak tudi v miru pri pa-truljiranju ali urjenju. Sicer pa se je pri letalstvu SV zgodilo že ve~ nesre~ in incidentov, ta ne-sre~a pa je prva s smrtnim izidom. Spomnimo se, da je kaj hitro po nastanku na{e države na obmo~ju Ko~evske Reke strmoglavil helikopter Gazela, leta 1998 pa je transportno letalo Turbolet L-410 med letom zadelo žico daljnovoda, ki je kljub po{kodbi nosu in propelerja uspelo pristati na letali{~u. Z letali SV pa je bilo izvedenih že tudi nekaj zasilnih pristankov. Kdaj bomo izvedeli resnico, ~e jo sploh bomo, kaj se je zgodilo v Spodnjih Žerjavcih, pa je že druga zgodba.
Zmago Šalamun
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo bo oblačno, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji rahle padavine, v notranjosti v glavnem kot rahel sneg. na Primorskem bo začela pihati zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, na Primorskem okoli 2, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 10 stopinj C.
Obeti
V petek bo na Primorskem delno jasno, burja bo ponehala. Drugod bo pretežno oblačno, vendar suho. V soboto bo delno jasno. Topleje bo, ponekod bo zapihal jugozahodni veter.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a
Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
^RATirOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	Mjnčavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Františka Golub, Draženci 58, Hajdina - Emo; Tamara Bel-šak, Cankarjeva 5, Ptuj - Taro; Edita Sven{ek, Vrtna ul. 10, Slovenske Konjice - Žiga Jakoba; Ksenja Pibercnik, Vuzmetinci 39, Miklavž pri Ormožu - Aljo; Vesna Gradišnik, C. v Rošpoh 49la, Kamnica - Majo; Tadeja Podgorelec, Formin 8lb, Gorišnica - Selino; Marinka Krajnc, Podvinci 12, Ptuj - Matija; Valerija Valenko, Moškanjci 1le, Gorišnica -Žiga; Adela Stopar, Zagrebška 59, Ptuj - Aljoša; Jerica Ivanoš, Janina 4, Rogaška Slatina - Gregorja; Sabina Furjan, Stojnci 53, Markovci -Aneja; Doris Cafuta Fridl, Sp. Velovlek 48, Ptuj - Najo; Pavla Fajhtin-ger, Metelkova 24, Maribor - Pio; Sonja Mikolic, Breg 45la, Majšperk - deklico; Ana Kamenšek, Doklece 9, Ptujska Gora - deklico; Katja Zupanic, Ul. 25. maja 7, Ptuj - Vito; Monika Savic, Kukava 2, Juršinci -Marsela; Manuela Cvetko, Placar 46, Destrnik - Liso Marie; Ljudmila Butolen, Plajnsko 24, Majšperk - decka; Darja Pokrivač, Jastrebci 60, Kog - Tadeja; Cirila Verdenik, Ptujska Gora 33 - Filipa. Umrli so: Ludvik Čančar, Ptujska Gora 35, umrl 24. februarja 2004; Marija Žuran, Hrastovec 6lb, umrla 1. marca 2004; Marija Kolar, Slomškova ul. 12, Ptuj, umrla 27. februarja 2004; Marija Horvat, Gradišče 20la, umrla 24. februarja 2004; Alojz Kokot, Gorenjski Vrh 25, umrl 23. februarja 2004; Justina Rodošek, Potrčeva cesta 42, Ptuj, umrla 27. februarja 2004; Terezija Murko, Trnovec 12, umrla 27. februarja 2004; Igor Horvat, Zagojiči 23la, umrl 3. marca 2004; Jakob Gerečnik, Ge-rečja vas 1, umrl 24. februarja 2004; Janez Turnšek, Gerečja vas 41, umrl 1. marca 2004; Gabrijela Potočnik, Na Tratah 15, Ptuj, umrla 3. marca 2004; Marija Drevenšek, Jurovci 3, umrla 1. marca 2004; Darinka Kosi, Šardinje 57la, umrla 3. marca 2004; Ferdinand Horvat, Gorišnica 115, umrl 4. marca 2004.
Crna kronika
Izsilila prednost
6. marca ob 10.15 uri se je na regionalni cesti izven naselja Videm zgodila prometna nesreča, ko 37 letna Ptujčanka, voznica osebnega avtomobila, ni ustavila vozila, ko se je vključevala na prednostno cesto Ptuj — Tržec, po kateri je v tistem trenutku pripeljala 42-letna občanka iz Podlehnika. Prišlo je do trčenja, v katerem je bila oškodovanka hudo telesno poškodovana.
Veliko dela za policiste in carinike
Policisti Postaje mejne policije Ljutomer so konec prejšnjega meseca prijeli več tujcev, ki so na nedovoljen način prestopili državno mejo. Neznani storilci so v naselju Gibina v občini Razkrižje prevzeli 11 tujcev, jih naložili v kombinirano vozilo in jih nameravali prepeljati v notranjost Slovenije, eden izmed neznancev pa je kombinirano vozilo spremljal z osebnim avtomobilom. Kombinirano vozilo so policisti zaustavili v naselju Kokoriči v občini Križevci, kjer je voznik ustavil ter pobegnil iz vozila v bližnji gozd. Policisti za vozniki oziroma lastniki vozil poizvedujejo, tujci pa so že bili vrnjeni hrvaškim varnostnim organom. Policisti in cariniki na mejnem prehodu Gibina so uspeli v osebnem vozilu občana iz okolice Murske Sobote izslediti tudi snov, za katero se sumi, da gre za prepovedano drogo — marihuano. Omenjeno snov so policisti in cariniki skupaj s službenim psom za odkrivanje drog pri temeljitem pregledu vozila našli v rezervnem kolesu, ki je bilo sumljivo, ker v zračnici ni bilo ventila. Po odstranitvi pnevmatike sta bila v notranjosti odkrita dva zavoja (vsak je tehtal po en kilogram), analiza pa bo v prihodnjih dneh pokazala, za kakšno drogo gre. (MS)
Vlak povozil mlajšo žensko
V sredo, 10. marca, ob 8.30 so ptujske policiste obvestili, da je na železniških tirih, nasproti trgovine Spar, tovorni vlak, ki je vozil iz smeri Ormoža proti Pragerskemu, do smrti povozil mlajšo žensko. Neuradno smo izvedeli, da naj bi šlo za samomor, policisti in kriminalisti pa okoliščine tragičnega dogodka še raziskuje. (-OM)
Foto: OM
STE BILI POŠKODOVANI
P^raVNA^ v "I®"""'
PE PTUJ, Vodnikova 2 jel"
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
e^î/E^î^^ 080 13 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tei.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611


• TRGOVINA •VODOVOD
.O-.-O-.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812