kladivar v glasilo delovne skupnosti tovarne elementov za avtomatizacijo ih < precizno mehaniko kladivar Žiri /m LETO k ŠTEV. 1 Zbor delavcev in konstituiranje našega podjetja Na zboru delavcev dne 28. 12.1973 smo po podani a-nalizi ugotovili, da pri nas ni pogojev za organi ziranje temeljnih organi zacij združenega dela,za to smo ne odločili, da bo naše podjetje aamostoj na samoupravna organizacija združenega dela s popolno odgovornostjo . Firma podjetja se bo gla sila: Tovarna elementov za avtomatizacijo "KLADIVAR" ŽIRI, skrajšana firma "Kladivar" Žiri . Da ne bi bilo treba na hitro izvoliti delavske ga sveta, smo njemu in vsem odborom podaljšali mandate do konec aprila 1974. Ker pa registrsko sodiš če v Ljubljani ne bo iz vršilo vpisa našega pod jetja v register gospo- darskih organizacij prej, preden ne izvolimo novih organov upravljanja, je delavski svet v januarju razpisal volitve DS, ki bodo dne 22.2.197* v pro štorih proizvodnje našega podjetja. Glede na ustavna določila bomo v nov delavski svet predlagali delegate, od katerih bomo potem iz volili najboljše.Delega te bomo predlagali in volili po delovnih skupinah kot so določene po statutu : 1. strojni oddelek - naj manj 5 delegatov, 2. montaža - najmanj 3 delegate, 3. vzdrževanje in režija proizvodnje - najmanj 2 delegata, 4. tehnologija,orodjarna in kontrola - najmanj 2 delegata, 5.uprava,računovodstvo in prodajno-razvojni o-ddelek - najmanj 3 dele gate. S tem načinom volitev bo zagotovljeno ustavno na čelo, da morajo v delav skem svetu biti zastopani vsi deli podjetja in da njegova sestava ustre za kadrovski strukturi podjetja. Novo je tudi določilo , da nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v DS, mandatna doba DS je 2 leti. Mandatna doba direktorja in vodilnih delavcev ostane še naprej 4 leta. Neposredno bomo morali izvoliti tudi odbor za zaposlovanje in izobraže vanje, zato bomo 22.2. volili tudi odbor za za poslovanje in izobraže- vanje in sicer bo imela vsaka delovna skupina pra vico predlagati najmanj enega kandidata,izvolili bomo pa iz vsake delo vne skupine po enega delegata,ker šteje odbor 5 članov. Ostale odbore kot so: odbor za delitev osebnih dohodkov,odbor delavske kontrole,odbor za obvešča nje in komisija za družbeni standard, voli DS izmed delavcev podjetja po svojem konstituiranju. Delovne naloge organov upravijanja,to je delavskega sveta,odborov in komisije so natančno navedene v statutu podjetja,ki je že dokončno sprejet in ga bo prejel vsak delavec našega podjetja. Znižanje lastne cene izdelkov Edino prednost,ki ,jo lahko doseže podjetje pred konkurenco ter izboljša svoj uspeh,je treba izka-ti v premišljenem zniževa nju poslovnih stroškov.V ta namen moramo najprej izdelati grobo analizo stroškov celotnega pošlo, vanja in vseh proizvodnih stroškov posebej. Med poslovnimi in proizvo dnimi stroški srečamo pred vsem tri proizvodne skupi ne : osnovni material in polizdelke,izdelovne oseb ne dohodke, splošne ali in direktne stroške,ki imajo značaj fiksnih stroškov (amortizacija,osebni dohod ki, režija). Groba analiza nam pokaže, kje nastopajo procentual-no najvišji proizvodni ali poslovni stroški in kam bo mo morali usmeriti največ jo pozornost pri zmanjševanju stroškov. Primeri nam pokažejo možne procentualne sestave proiz vodnih in poslovnih stroš kov. skupina stroškov material in polizdelki izdel.osebni dohodki amortiz.in dr.fiksni str. lastna cena V prvem primeru imamo naj višje stroške pri izdelov nih osebnih dohodkih. Ta ke primere srečamo v sla bo mehanizirani proizvod nji,ki ima obrtni značaj dela in zahteva veliko živega dela. Če zahteva proizvodnje^ veliko živega dela in so serije dovolj velike,da se proizvodni proces izplača deliti v večje število delovnih o •peraclj tako, da lahko specializiramo posamezne delavce, moramo v tolikšnem primeru posvetiti največjo pozornost študi ju dela,normiranju delov nih operacij,neposrednem stimuliranju delovnih u-činkov,kalkuliranju za na domestitev delovne sile z bolj produktivnimi in cenejšimi napravami,stro ji itd. Na prvi pogled vidimo,da imamo v drugem primeru med stroški najvišjo pos tavko za material in na bavljene polizdelke. Za to bomo morali v takem primeri 1 g________3_ 2o 80 55 60 lo 5 2o lo 4o loo loo loo primeru posvetiti največjo pozornost materialu in nabavljenim polizdelkom in sicer: -ABC analizi materialov in potrošnih materialov ter sestavnih delov, -poglobljenem študiju pri projektiranju in kon strukciji izdelkov,sklopov in sestavnih delov, -temeljito proučenim tehno loškim postopkom,ki bodo omogočili čim bolj racio nalno izkoriščanje materi ala,čim manj tehnološko pogojenih odpadkov,čim manj škarta, -pri analizi dobaviteljev materiala in kooperantov sestavnih delov, -natančnemu izboru najbolj primernih dobaviteljev in kooperantov glede cen,kva litete, transportnih stro škov,spoštovanja dobavnih rokov itd., -dobri organizaciji kontro le,da lahko zagotovi čim boljšo kvaliteto izdelkov, -povečani odgovornosti neposrednih proizvodnih vodij ( mojstrov),če nasta jajo v proizvodnji veliki stroški pri odpadnem mate rialu, -stimuliranje mojstrov in delavcev za prihranek ma teriala, -skrbi,da se v skladiščih ne pokvarijo proizvodi oziroma da ne nastopajo izgube vrednosti; zaradi zastaranj a,okvar,oksida cije in mehanskih poškodb proizvodov. Tretji primer kaže,da bomo morali posvetiti posebno pozornost razen materiala tudi obsegu izkoriščanja proizvodnih kapacitet ozi roma fiksnih stroškov,ki so z njimi pogojeni. Na to predvsem vplivajo: - prodajna služba z obsegom prodaje in velikost jo delovnih nalogov (na ročil proizvodnji) tako da zagotovi čim višjo stopnjo zaposlitve in čim manj sprememb v pro- izvodnji in čim višjo produktivnost minimalne prodajne količine, -priprava dela s pravočasno zagotovitvijo delovne dokumentacije,pra vilnim planiranjem in terminiranjem, -določanje pravilne veli kosti proizvodnih serij, -skrajševanje pripravlja Iriih,neproduktivnih ča sov, -služba vzdrževanja z do bro organiziranim preventivnim in tekočim vzdrževanjem, z naprej planiranim in pripravljenim remontom,da bo čim manj zastojev. Zaradi vedno bolj razvi te vertikalne delitve dela in obsežne koopera cije,ob čedalje večji me hanizaciji, ki izpodriva živo delo, kot postavko direktnih stroškov,bomo tudi v našem podjetju srečali vedno večji vpliv materialnih in fiksnih stroškov. Rado Bogataj Mali intervju Tov.Bogomir, kako se počutite v tej pisarni? -Hvala,kašijam ! -Zakaj kašljate? -Ker preveč kadim. -Zakaj ste se odločili priti k nam? -Želim pomagati ! -Komu želite pomagati? -Sebi in kolektivu. -Kaj pričakujete od nas? -Vse najboljše. -Hvala za izčrpen intervju, tudi mi vam želimo vse najboljše. Srečen kot pred petnajstimi leti -Spet si prišel na delo okajen,dragi TineIKaJ bo s tabo ? -Saj ni ros,tovariš šef! -Kaj boš tajil,saj smrdi iz tebe kot iz soda! -Ja,res sem nekaj popil, ko pa me želodec raatra. Sicer pa ga še zdravni ki pijejo. S takimi in drugačnimi primeri sem se branil pred očitki in se nisem zavedal,da sem postal suženj "dobre kapljice". Tisti, ki ni okusil grenkobe al koholizma,ki ni poznal vsega slabega,kar alkohol prinaša s sabo,kolikšne so muke,ki ga spremljajo v življenju in v družini, kakšna je zapostavljenost v družbi, ta se te£ko pre priča, kako Je mučno in brezupno življenje alkoholikov. Brez zunanje pomoči si alkoholik ne more pomaga ti. Meni so pomagali,da sem se rešil iz jeklenega ob jema alkohola in zdaj lah ko povem, da ne morem ver Jeti,kako se je to zgodi lo. Danes sem zdrav. Vse motnje so izginile: možgani so "čisti" ,nisem več pozabljiv,tudi "revma" je odšla,prav tako vnetje perifernih živcev,spanje * se Je podaljšalo. Če prej nisem spal več kot dve do tri ure na dan,zdaj lahko spim tudi po 12 ur. Nervoze ni več,srce ne zbada,notranji organi so zdravi. Fizičnemu zdravju se je pridružila dru žinska sreča,na delu pa Je spet v redu,kot Je bi lo pred petnajstimi leti. Zelo Je razširjeno mnenje, da gredo v Idrijo samo "ta neumni". To ni res. V Idrijo ali v Škofljico gredo tisti,ki jim je še kaj do življenja,da se rešijo silne nadloge-ALKO HOLTZMA. Iz lastne izkuš nje lahko povem,da se je iz tega oklepa težko re šiti. Trimesečno zdravljenje po metodi,ki je se daj v veljavi v bolnicah za zdravljenje alkoholikov, Je zelo uspešna. Ko sem zdravljenje "dal skozi",moram priznati,da ni nobenega mučenja. Na programu so učne ure iz alkoholizma in internatski red.Tukaj se zdravijo vse bolezni notranjih or ganov, ki so nastale v zvezi z uživanjem alkoho la. Oddelek za zdravljenje alkoholikov je ločen od drugih,med prostim časom pa se organizirajo izleti in pikniki v bljižnje go zdove. Po štirinajstdnevnem zdra viJenju sem dobil občutek, da se nahajam v šolskem internatu in da hodim v šolo,kot pred leti. Da bi se čim prej pred sta vil,kar pomeni izpovedati po pravici vse,kar si med boleznijo hudega napravil in druge prizadel, sem se pridno učil o alkoholizmu in tudi opravil izpit. Po predstavitvi sem si prido bil pravico,da sem odšel domov za dva dni v tednu. Iz snovi alkoholizma se še danes nekaj spominjam. Vem,da so abstinenti tis ti,ki alkohola ne uživajo in ga ne mislijo uživati, zmerni pivci so tis ti,ki pijejo manjše koli čine alkoholnih pijač ce lo življenje,ne da bi pri tem prišli v nevarnost,da bi postali alkoholiki. Iz zmernih pivcev pa lahko zaidejo med alkoholike. Ko postanejo alkoholiki,morajo piti vsak dan, če pa prekinejo dva ali tri dni, pa naletijo na težave, ki Jih imenujemo "abstinenčni pojavi". Bolnik bruha,se trese, se ne more lotiti nobene gn dela,Je nervozen,poja vijo se krči v želodcu, obstanka nima nikjer,ker misli samo na alkohol,so možgani za drugo pasivni. Ko zaužije določeno koli čino pijače,se zopet po-^ Javi volja do dela. To pa se ponavlja v neskončnost - brez zdravljenja pa se konča v preranem grobu. Če se bolnik odloči za zdravljenje, mora začeti resno in prav tako nadal Jevati. Srednje poti ni. Po trimesečnem zdravljen ju sem se počutil kot u čenec osmega razreda,ki Je opravil zadnji izpit in so se mu odprla vrata v življenje. Vem,da ne morem več pos tati zmeren potrošnik skem "Saturnusu" zaposlijo precej zdravljenih alkoholikov,ker z njimi skoraj nimajo težav v primerjavi z ostalimi "zdravimi" delavci. Moja želja Je,da bi se oddolžil pomoči,ki sem Je bil deležen. Rad bi pomagal tistim sodelavcem,ki so še vedno sužnji alkohola. Zdravljeni alkoholik iz Gorice (Članek smo povzeli iz novemberske številke "Gostola". ) Ste že vedeli ? V novemberski številki alkoholnih pijač,ker bi • publikacije OZN "Develop-se vrnil na pot alkoholi ment Forum",ki obravnava ka. V veliko pomoč pri vprašanja o razvoju, so tem mi je klub zdravi Je objavili rubriko z naslonih alkoholikov,kjer v vom "Ali veste?" iz kate-prisotnosti zdravnika, re smo izvedeli, da medicinske sestre in so cialne delavke pomagajo pri utrditvi abstinence in pri reševanju drugih problemov. Klub ni samo za tiste, ki se vrnejo iz bolnice. V sklopu kluba deluje tudi sekcija zlasti za tiste,ki začnejo z zdrav ljenjem kot opazovalci, pozneje pa kot redni čla ni. Klub je velika moral -na podpora tistim,ki se bi lahko kdaj "spozabili" zato je redno obiskovanje-kluba nujno. Kakšna pa Je usoda zdrav ljenih alkoholikov? Na Gostolu smo naleteli na splošno razumevanje, nas spoštujejo in so z nami zadovoljni. Zanimivo Je,da v 1Jubljan je pet največjih držav na svetu: Kitajska s 787 milJoni prebivalcev, In dija s 55°» Sovjetska zveza z 245, ZDA s 2o7 in Indonezija s 125 mil Joni, da je najbolj obljudena latinsko ameriška država Brazilija s 95 milJoni prebivalcev, * Nigerija s 57 mil Joni, da Je sredi leta 1973 živelo na svetu več kot 3,8 milJarde ljudi, da bo danes rojeni otrok, če prebivalstvo ne bo po časne je naraščalo,ko mu bo 7o let, eden od 15 miljard prebivalcev na svetu. Njegov vnuk pa bo delil planet s 6o miljar dami ljudi. Iz seminarja v Bohinju Občinska konferenca ZMS škofje Loke je v Bohinju organizirala trodnevni se minar za predstavnike MA (mladinskih aktivovo) na če občine. Tudi sam sem se udeležil tega seminar ja v decembru 1973. Namen seminarja je bil,da se mladi še bolj seznani mo z delovanjem in organiziranostjo ZMS,da si bomo znali še jasneje za črtati smernice nadaljne ga razvoja in si pri tem pomagati s pridobljenim političnim znanjem.Seveda ne smemo mimo tega,da smo spoznali tudi mnogo novih prijateljev, mladih akti vistov, si z njimi izmen jali mnenja in se dogovo rili,da se bomo v bodoče še srečali na podobnih seminarjih. Spored predavanj je bil zelo pester. Splošno pri znani predavatelji so i-meli dobro pripravljene teme,ki so bile poleg vse ga tudi lahko razumljive Seminarja se je udeležilo 37 slušateljev, od tega iz področja KS Žiri pet. Uvodne in pozdravne bese de je spregovorila navzo .čim predsednica Obč.konference ZM,tovarišica Olga Štucin, ki nam je podala tudi organizacije .ko shemo OK ZMS Šk.I.oka. Na področju Krajevnih sku pnosti so Mladinski akti vi po delegatskem sistemu vključeni v občinsko kon ferenco, število delegatov pa je odvisno od šte vila mladih v posamezni KS. V preteklem letu smo ime li v 19.delovnih organi zacijah 51 mladinskih ak tivov. Mladinski aktivi se zdru žujejo na osnovi svojih interesov v okvir Občinske konference. Tako je ustanovljeno 6 konferenc: konferenca mladih delavcev, mladih v izobraževa nju,mladih v kmetijstvu, mladih v krajevni skupno sti,mladih v specialnih organizacijah, centralni marksistični krožek in klub OZN. Sekretar RK ZMS tov.Zdene Mali nam je pripovedoval o reorganizaciji ZMS ozi roma o mladih pred IX.kon gresom. Želja in cilj mladih delavcev je,da postanejo ak tivi mladih delavcev sestavni del Sindikalne orga nizacije, da si pridobijo možnost neposrednega odlo Čanja na vseh področjih družbenega življenja kot enakopravni člani. Tov.Jože Stanonik je govo ril o vlogi mladih v Zvezi sindikntov pod joti j. v okviru svojih ".-lnimivo in hkrati zelo poučno nam je tov.Jan Ra do opisal " Marksistično misel v današnjem svetu. Marksizma, kot osnove na ših ideoloških stališč, res ni mogoče obrazložiti v tako kratkem času, mis lim pa,da je bila to tema, ki bi jo moral slišati vsakdo izmed nas. Tov.Marko Vraničar,član občinskega komiteja ZK, je govoril o generaciji mladih komunistov in o njihovih nalogah in vlogi v današnji družbi. Mladi ljudje še vedno ni majo dovolj pojasnjenih pojmov,kaj je in kakšno vlogo ima Zveza komunistov v naši družbeni ureditvi,zato bi moral biti vsak mladinec seznanjen o idejno politični vlogi ZK, saj bi si ob temeljitejšem znanju le-tega lažje izoblikovali svoj svetovni nazor. Ravno zaradi tega bodo osnove marksistične teori je vpeljane že v učni pro gram osnovnih in vseh ostalih višjih šol. Predsednik občinske skupščine tov. Tone Polajner Človek, človeku... Človeku je dana možnost razmišljanja, zato tudi nikoli ne veš,kaj kdo mi sli. Človek je lahko ego ist ali altruist, lahko sovraži ali ljubi. Mnogo krat je odkrit do sočlo veka,čeprav tega ne čuti, toda to mu narekuje njegova notranjost. Zato ni čudno, če je na svetu to liko gorja, toliko bede in vojn.Človek je tisti, ki je odkril dinamit, a tomsko bombo, strupene pline; on je tisti,ki je začel pokol človeštva. Zdi se mi,da je človeško življenje samo sen,za ka tero pa je človek pripra vi jen prenesti marsikaj. Vse delovanje človeka se vrti le okrog tega,ka ko bi zadostilo potrebam, ki zopet nimajo drugega cilja,kot da podaljšajo naš borni obstoj,na drugi strani pa uničenje dela človeštva. V Vietnamu so trideset let padale bombe na ubogi narod. Kolikokrat so ozračje zastrupljala letala s strupenimi plini? Žrtev C nam je posredoval predvsem je bilo na tisoče in tiso ' pomembne statistične podat ge in vendar narod še živi. ke naše občine. - , Človek ima nadnaravno moč, kadar se bori za svoje živ ljenje. Narod,ki ječi pod nevzdr- ma o ustavnih spremembah, žnim jarmom trinoga, napos ki nam jih je podal tov. led vskipi in raztrga vse Sledila so še predavanja o splošnem ljudskem odporu, izostala pa tudi ni te Zdravko Krvina. Nazadnje smo. sprejeli še zaključne sklepe s seminar ja, ki je bil po mnenju vseh nas uspešno izpeljan, mi pa smo si pridobili znan je ,ki ga bomo uporabili pri našem nadaljnem delu v Zvezi mladine in v Zvezi komunistov. Vinko Podobnik verige in takrat vidiš,da ni tako slaboten,kot je bilo videti. Vendar ima tudi človeška narava svoje meje; gorje, trpanje,bolečino,pa tudi radost prenese le do določene meje in če je ta prekoračena,propade. Torej,kaj je človek človeku? Ali je človek,ali Je zver ? Milojka Lahajnar k Šah Košarka O C p--veseljivo Je,da v na*-k.-i podjetju z izrazito športnim rekreativnim du hom gojimo precej športnih dejavnosti. Tudi privržencev "kralje ve igre ne manjka". Kot je znano,imamo šahov >sko sekcijo,ki organizi-a tekmovanja z namenom ekreacije. sodelovanju šahovskega luba Alpine smo v prete lem letu veš uspešnih ■ ahovskih prireditev,dve Simultanki, štiri medsebojna srečanj a, dvoboj z ilpinskim klubom in klu-com osnovne šole. / nošastitev 3o.obletni- - jsvoboditve Žirov pa Brno priredili brzoturnir - odprto prvenstvo Žirov v brzopoteznem šahu,ki bo trajal še nekaj kol (eno kolo na vsak mesec). Omembe vreden je vseka -kor uspeh,ki smo ga dose | gli v troboju z Alpino | in osnovno šolo - osvoji Sli smo prvo mesto. S tem smo dokazali,da s no člani naše sekcije res prizadevni in da zavzema mo solidno mesto v rekre ativnem šahu. Zagotovo lahko trdim,da bi lahko Žiri imele močan akupen klub,ki ne bi go-Jjil le rekreativnega šaha. Peter Zajc Pri vseh športih,predvsem pa pri košarki netekmoval na sezona ne pomeni počit ka. Delo v tem obdobju je pravzaprav še bolj pomembno. Saj so od tega,kako se pripravimo,odvisni us pehi v tekmovalnem obdob Ju. Priprave v našem klubu potekajo redno od začet ka decembra. Takrat nam je uspelo,da smo si žago tovili telovadnico v Gorenji vasi (cena sicer ni majhna: 3° din za ogreva no in 15 din za neogreva no telovadnico),saj drugače treningov ne bi bilo mogoče uspešno izvesti. Obenem smo prijavili dve ekipi v zimsko ligo,za, pokal TTKS Škofja Loka. V ligi sodeluje 8 ekip in sicer: KROJ,mladinci,KROJ člani,KROJ,mladi veterani, KROJ,veterani,MEDVODE,Gorenja vas in dve naši eki pi. Tekme igramo vsako so boto popoldne in imamo za enkrat kar solidne rezultate. Mladinci zaradi ne izkušenosti in težav s trenerjem,ki ga za enkrat še nimamo, tekme sicer izgubijajo,vendar že sedaj po kvaliteti ne za ostajajo mnogo za ostali mi ekipami. Pozna se,da igrajo mladinci,ki v lan skem letu v klubu niso nastopali. Praktično so bili le-ti vse leto brez treningov. Člani so izgubili le eno tekmo v prvem delu lige in sicer s KROJEM,ml.vete ranov v Škofji Loki. Ker imamo v drugem delu možnost nadoknaditi razliko v Gorenji vasi (izgubili smo 7 točk), je pokal še vedno lahko naš. Sicer pa je namen lige uigravanje in nabiranje izkušenj in uvrstitev ni toliko pomem bna. Sicer pa člani in mladin ci trenirajo enkrat teden sko v Žireh v osnovni šo li in potem še v nedeljo dopoldne v Gorenji vasi. Članice zaradi odsotnosti večina je v Ljubljani) trenirajo 16 ob nedeljah in v pripravljalni dobi planiramo lo prijateljskih tekem. Tako upamo,da bomo kljub pomanjkanju ur treningov dobro pripravljeni za začetek tekmoval ne sezone. Velika pridobitev za klub je trener tov.Žakelj Viktorji je pravzaprav našim košarkarjem uspel pokaza ti kako se trenira. Žani mivo je,da je udeležba na treningih zelo redna kljub temi,da so zelo naporni - posebno v primerjavi s tistim,kar smo počeli v prejšnjih letih. Trener sicer ne obljublja preti ranih uspehov že v letoši nji tekmovalni sezoni , saj je v ekipo postavil večino mladih igralcev -od starejših so ostali le najboljši. Uspeh pri takem delu vsekakor ne more izostati,čeprav tr di,da se dobra ekipa lah ko formira šele v nekaj letih trdega dela. •Pri-mladincih imamo teža ve s trenerjem in v koli kor bi to rešili v bližnji bodočnosti, bi imel klub solidno mladinsko ekipo s katero bi nastopali v republiški ligi za mladince,kar bi bilo za naš klub velik kvali tetni napredek. Pri članicah imamo nekaj novih igralk,ki so precej ojačale ekipo. Tako imamo sedaj dvanajst igr ralk,s katerimi lahko računamo in sestavimo kvalitetno ekipo.Težave so le a treningi,vendar upamo,da bo že v kratkem telovadnica v Žireh reši la probleme,ki jih imamo sedaj. Miha Bogataj Izlet Večinoma nos "delovnih 1Ju di" kmalu po novem letu za čne premišljevati in proučevati finančne možnosti za koriščenje letnega dopusta. Veči del nas,ki smo doma iz hribov,se odloča za morje, nekateri želijo na Triglav ali se odločijo za kako planinsko transver zalo. Jaz sem lansko leto sklenil potovati malo v tujino. Že nekaj mesecev pred dopustom sva začela z Ernestom premišljevati, na kate ro stran izven naše domovi ne bi jo mahnili v času do pusta. Glede na razno-razne okoliščine smo se odločili kar za Avstrijo. Kakšen teden pred dopusto.m smo naredili posvet glede potovanja,na katerem smo "soglasno" sklenili,da gre sta zraven tudi ženi (saj samemu se le redkokdaj pos reči,da si privoščiš izlet, že zaradi ljubega miru je bolje,da jo povabiš s seboj) . Dan pred odhodom smo nalo žili vse potrebno in res najpotrebnejše, pa se je že to krepko poznalo na vzmeteh"fiče", ki se mi je zazdel kar nekako nizek. Že ob treh zjutraj smo za pustili Žiri in ko se je pričelo svitati,smo bili že na Podkorenu. Na carini se Je zataknilo, najbrž so mislili,da"šver-camo cement ali železo,ker Je bil "fičo " čisto "na tleh". Morali smo zlesti iz avta in tisto,kar se Je zdelo cariniku sumlji vo ni bila "šverc roba" ampak Ernest - ko je le-ta izstopil,je bilo z avtom zopet vse v redu. Pot smo nadaljevali mimo Beljaka in Dpi tal n do linj ligenbluda. Tu smo prenočili v šotoru. Zjutraj,ko smo se zbudili,smo bili čisto premrnženi in še do bro.da smo imeli s seboj naš domači "antifriz",s katerim smo si malo poma zali grlo. Po hitri evakuaciji tabo ra smo zopet sedeli v "fičku" in se začeli kma lu vzpenjati proti Gros-gloknerju. Na rampi za pobiranje ce stnine sem zopet zagledal nekako čudne poglede,ki so se upirali v zadnji del našega vozila. Pa Je bil res reven za pogledat,saj se je je videlo izpod blatnika res samo malo ko lesa. Kljub temu je naš konjiček dobro vlekel dalje, saj smo bili ob 9 uri že na Franc Josef Hoh. Ker je bilo vreme res ču dovito,smo si lahko dodo bra napasli oči na prekra snih goskih motivih. Pot smo nadaljevali še na Edelvajs špice in po krat kem odmoru naprej proti Kicbilu in potem proti Judenburgu. Zaradi slabega vremena nam je kampiranje oziroma prenočevanje na prostem odpadlo,ker smo se raje odpravili proti Ži rem. Zaradi dolge poti in zarodi slabega zraka v avtu smo bili vsi pre cej utrujeni,tako Je bil naslednji del etape bolj čemeren. Ob lPuri ponoči smo bili že v Žireh in vsi smo se oddahnili,da se je turneja uspešno kon čala,najbolj pa "fičo", saj je naredil neke vrste atest iz starosti. Vanjo Mole Ali veš,znkaj hodi človek po dveh no-gah? Ne,vem pa,da če bi živali morale kupovati tako drage čevlje kot ljudje, hi tudi one hodile po dveh. ZREDUCIRANA Naprej za stare pare! a ure nam beže, zaradi te redukcije v žep nam slabo gre. (Iz"Gostola") Sklepi seje DS Na dvanajsti seji delavskega sveta z dne 23.1. 197*1 je delavski svet sp rejel naslednje sklepe: -kilometrina za motorje in mopede se izvišn na o,3o din za km, —dokončno se potrdi statut podjetja v sprejetem besed ilu, -volitve delavskega sveta so razpisane za 22.2. 1974, -potrdi se pravilnik o volitvah delavskega sveta in drugih organov upravljanja, -sprejete so predlagane spremembe pravilnika glede letnih dopustov, ™ -nadomestilo za čas bolezni za bolovanje do 3o dni se poveča od sedanjih o,8tf% na o,9e%,povprečje C -Ali veš,zakaj se je nafta podražila ? -Ne,zakaj ? -Ker so Arabci dobili na šo kri,nam pa so podra žitve v krvi. se izračuna za eno leto nazaj in se računa po de lovnih dnevih (proste so bote se ne vračunajo v bolniški stalež), -odpišejo se neizterljive terjatve kupcev iz leta 1969 v vrednosti 9.985,7o din, -vsi člani,ki so preteklo mandatno dobo sodelovali v organih upravljanja se nagradi s knjižnimi nagradami . KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA DKLAVCEV V LETU 1973 Stopnja dejan. Poklic jan. izobrazbe . febr. marec ,april ,maj , jun. ,jul., avg. , sept. , okt. ,nov. ,dec., dipl.ing.str. 1 i o,5 - - - - - - - - VSU ekonomist - 1 1 1 1 1 1 1 1 i 1 všu strojni ing. 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 i 1 elektro ing. 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 i 1 88U stroj.tehniki 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 elektro teh. 2 2 2 2 2 2 3 3 5 2 2 2 ekonom.tehnik 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 ostali s sred.5 5 5 5 5 4 5 4 4 4 4 4 VKV 2 2 2 2 2 2 1 i i i 2 2 KV 34 34 35 35 34, 6 39 39 39 45,5 45,5 46,5 49 PK 26 25 24 24 24 29 29 28,5 28,5 3o 31 31 NK 4 3 4 7,6 5 1 1 1 1 1,5 2 1 NS i 1 1 1 1 1 1 1 2 3 3 3 v 'povprečju skupaj: 84 84 83,5 86,6 83, 6 88 89 87,5 95 97,5 loo, 5 lo2 9o,oo *«====«= = = = = = = = = « = = = ===3= = = = = == = = = = = ======= ======= = = = = ====== ====== ====== = = = = = ====== =,delavcgY== POROČILO BOLNIŠKIH STALEŽEV KADROVSKE NOVICE ZA LETO 1973 V januarju se je pri nas zapislil mesec primerov dni din Cokan Bogomir na delovnem mestu referenta za kooperacije. j anuar februar 9 8 42 41 2.138,85 1.527,9o Iz JLA sta se vrnila tov.Grdadolnik Franc in Pivk Peter. marec 16 lol 4.17o,o5 april 14 lo2 4.631,45 Dne 26.11.1973 je na Višji tehniški maj 9 64 3.644,15 šoli v Mariboru diplomiral vodja junij 11 118 5.727,45 razvojnega biroja v Škofji Loki julij 5 75 3.259,75 tov. TROJAR JANEZ Vsi sodelavci mu avgust 8 22 l.o49,55 izkreno_čestitamol september 9 55 2.298,15 oktober 15 77 3.575,8o 16 97 december ii 63 2.813,8o Glasilo "KLADIVAR" urdja uredniški odbor. SKUPAJ: 131 839 39.303,9o Glavni urednik: Mole Vanjo Odgovorni urednik:Kavčič Anka Tiska Hafner Andrej,Škofja Loka, naklada 16o izvodov. VRETENO d A 2 4 1 A- Z 4 C 5 4 4 JI . 4 r 6 4 4 4 4 n 7 7 A- K L 4 1.Samoglasnik 2. ploččinska mera (loom2) 3. kiinaatorepatživo obarvana papiga, ki ae težko/ nauči govoriti 4. vzhodno indijsko žganje iz palmovega vina 5-merska enota za drago kamenje 6. pestra tkanina s kvadratnimi vzorci, 7. vodna žival 8.oznaka za Avstrijo ____________________oH TROP EDO Kaj Je ta mož po poklicu i T 2 S 3 P P i P 4- r i P /J T~ S T i r P 4 3 r l F D D £. v