t J	«
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
mm
mmmmmm
¡SfMMMUHMI
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
i................i........i.................-............... n>—in in» ■ ■!!)■ 11 mu»—i w ■ mi • m tmiHBfininrrnnrT -nr r~ir utrnili i nnri wiiOTwnwwf
Prosvetna zakonodaja zadnjega časa.
Težka stran našega javnega življenja, spričo desetletnega ujedirijenja v skupni lastni državi, je bila neenotna zakonodaja, ki se je občutno poznala tudi v prosveti. Pro« svetno življenje v državi se ni tako razvijalo, kakor bi se moralo in kakor bi bilo želeti v korist države.
Po desetih letih nismo imeli enotnega zakona o osnovnih šolah, ne o meščanskih, ne zakona o raznih strokovnih šolah, ne o srednjih in ne o visokih šolah. Nismo imeli zakona o učiteljiščih, ne zborovalnega in ne društvenega zakona, ne zakona o avtorskem pravu itd.
Vse je teklo po starih zakonih, ki pa često niso vodili i do enotnega cilja in niso utrjevali edinstva države.
V poslednjem času smo dobili zakon o srednjih šolah, zakon o učiteljiščih, o učnih knjigah, o telesni vzgoji in zakon o osnov« nih šolah.
Poslednji je imel težave v parlamentarni dobi in tudi sedaj, preden je postal zakon. Nešteti so bili vplivi, ki so si želeli prikro« jitev tega zakona v svojo korist, saj ta zakon reže bolj ko vsi drugi globoko v življenje naroda in v bodočo zgraditev države.
Za učiteljstvo je bil ta zakon nit, ki se je vlekla vse desetletje v stanovskem delu učiteljstva in je črpal neštete energije; saj si je učiteljstvo želelo, da s tem zakonom po« loži močan temelj šoli in svojemu stanu.
Od 23. julija 1919. prav za prav čakamo na ta zakon. Ta dan je bil namreč izpopol« njen srbski zakon o narodnih šolah iz leta 1904. v Narodni skupščini in razširjen na vso državo. S tem zakonom se je učiteljstvu izboljšal materijalni položaj. Kaj se pravi gmotno zasigurati učiteljstvu dober položaj, se je videlo tedaj, ko je šlo učiteljstvo raz« bremenjeno gmotnih skrbi z vsem elanom na delo za šolo in prosveto.
Zal so splošne razmere potiskale učitelj« stvo vedno bolj zopet nazaj, a ono je delalo in še dela — ne samo v šoli, temveč vsepov« sod pri prosvetnem delu.
To je bila ona gonilna sila, na katero je upravičeno stavilo tudi svoje upanje, da bo upoštevano.
Vrstili so se načrti, med prvimi »Načrt preustrojitve šolstva in narodne prosvete« od Gangla in Flereta v »Učit. Tov.« 28. fe« bruarja 1919.. ki mu je sledil projekt »Pro« svetnega odbora« ministrstva prosvete ob« javljen v »Učit. Tov.« 17. septembra 1919. Po tem je izdelala Zaveza jugoslovenskih uči« teljskih društev svoj načrt, ki je bil objav« ljen v »Učit. Tov.« 10. junija 1920. Za tem je bilo ustanovljeno UJU, ki je izdelalo svoj načrt, objavljen v »Narodni Prosveti« št. 60 do 71 iz leta 1921. Predelal je ta načrt nač. osn. nast. min, jjrosvete dr.,VI. Radojsvic. ki g'a je'takratni min. prosvete Svet. Pribičevič dal februarja 1922 Glavnemu prosvetnemu svetu v predelavo. Temu je sledil načrt min. prosvete M. Trifunoviča, ki ga je januarja 1924, predal Narodni skupščini. Prvi načrt, ki je prišel pred Narodno skupščino v ob« ravnavo pa je bil šele načrt Svet. Pribičeviča od aprila 1925. Dočakal pa je le 83 členov v skupščini. Temu je sledil načrt dr. Sig. Čaj«' kovca, odnosno takratnega min. prosvete St. Radiča ter hitro na to ponovno načrt min. prosvete M. Trifunoviča in nato V. Vukiče« viča. Min. prosvete dr. K. Kumanudi je dal zaradi enotne linije izdelati nato prosvetni program, na katerega osnovi je dal njegov naslednik min. prosvete Milan Grol izdelati nov načrt zakona, ki ga je oktobra 1928. predložil Narodni skupščini. Ta je predelala 159 členov.
6. januar 1929. je prekinil to delo.
Minister prosvete B. Maksimovič je iz« delal nov načrt, ki je dne 9. decembra 1929. postal zakon ter nam prinaša sledeče:
Zakon o narodnih šoiah.
Smoter osnovne šole. Osnovne šole so državne ustanove, ki imajo nalogo, da ikrbe za pouk in prosveto v duhu državnega in narodnega edinstva. Merske strpnosti 'ter vzgoje za koristne člane državne in narodne zajednice ter pospešuje narodno prosveto.
Dolžnost šolanja. Vsak otrok, čigar ro« ditelji stanujejo na ozemlju naše države, mora posečati osnovno šolo ali sličen zavod. Državna oblast ima pravico, da odvzame otroke roditeljem ali varuhom, ki bi zane« marjali vzgojo svoje dece. Pouk v osnovni šoli je obvezen v vsej državi.
Učiteljstvo je državno. Država skrbi za učno osobje, ki ga postavlja in plača po do« ločbah tega zakona.
Brezplačnost pouka. Pouk je brezplačen. Učenci osnovnih šol ne plačajo niti vpisnine, niti šolnine ali kakih drugih taks.
Vrste osnovnih šol. V okviru osnovnih šol predvideva zakon zabavišča (otroške vrtce), osnovne šole, višje narodne šole in šole za defektno deco. Osnovnim šolam se priključijo nadalje analfabetski tečaji, polje« delski, higijenski in gospodinjski tečaji itd.
Šolska obveznost Osnovna šola traja 4 leta (1.—4. razred), višja narodna šola 4 leta (4.—8. razred). Skupna šolska obveznost je torej 8 let.
Olajšave pouka. V tej dobi se vrši v osnovni (nižji) šoli reden pouk, v višji ha« rodni šoli pa tako zvani skrajšani pouk na ta način, da je v zimskih mesecih od novembra do konca marca normalen pouk, v poletni dobi pa morejo otroci v gotovem času iz« ostati iz šole, če se izkaže, da so potrebni roditeljem pri poljskem delu.
Višje osnovne šole. Višje narodne šole bodo otvorjene z ozirom na krajevne po« trebe postopoma.
Oprostitev obiska osnovnih šol. Otroci, ki po končanem IV. razredu prestopijo v kako višjo, srednjo, strokovno ali drugo šolo, so oproščeni nadaljnjega obiska osnov* ne šole in prav tako učenci, ki se po dovrše« nem 14. letu starosti uče kake obrti ali trgo« vine in posečajo trgovsko ali obrtno nadalje* valno šolo.
Šole za nedovoljno razvito deco. Šole za nedovoljno razvito (defektno) deco obisku« jejo otroci, ki so nesposobni napredovati v osnovni šoli, t. j. slepa, gluhonema, telesno ali duševno zaostala deca. Te šole vzdržu* jejo državne, banovinske ali skupno obe ob« lasti. Program in način dela v teh šolah pred« piše minister prosvete s posebnim pravilni« kom. Te šole so praviloma internatsko ure« jene. Država lahko podpira tudi šole te vr« ste, ki so ustanovljene od samoupravnih te« les, po privatni inicijativi ali od humanih udruženj.
Otvarjanje šol. Osnovne šole se otvorijo v vseh krajih, kjer je v okolišu 4 km naj« manj 30 šoloobveznih otrok. V hribovitih krajih in krajih s slabimi prometnimi zve« zami. je dopustna otvoritev osnovne šole, če je najmanj 20 takih otrok.
Šolske občine in šolski odbori. Vse ob« čine, ki spadajo v šolski okoliš, tvorijo šol« sko občino. Vsaka šolska občina ima svoj krajevni šolski odbor.
Dolžnosti šolske občine. Poskrbeti mo« rajo za potrebno stavbišče za šolo, zemljišče za šolsko igrišče in vrt, nadalje za učiteljska stanovanja. Vsa ta zemljišča morajo biti v neposredni bližini šole. Šolska občina je dolžna, da zgradi šolsko poslopje in ga vzdržuje v dobrem stanju. Šolsko poslopje mora imeti primerne in vsem potrebam in higijenskim in pedagoškim pravilom odgo« varjajoče prostore za učilnice in delavnice, po možnosti dvorano za svečanosti, ki služi obenem za telovadnico, primerne pisarne ter stanovanja za učitelje in šolskega slugo.
Šolska občina mora nadalje nabaviti in vzdrževati vsa potrebna učila in šolico po* hištvo, nabaviti za siromašne otroke šolske knjige in druge šolske potrebščine, skrbeti za kurivo za učilnice, šolskega upravitelja in sluge, če stanujeta v šoli ter vzdrževa:i po potrebi internat za osirotelo deco in primer« na zavetišča, odnosno prenočišča za deco. ki stanuje oddaljeno od šole in zaradi sla« bega vremena ali drugih vzrokov ne bi rrogla sicer redno posečati pouka.
Vsaka šolska občina mora imeti svoj proračun. Kjer občina nima primernega zem« Ijišča za šolo, se lahko potrebno zemljišče ekspropriira.
Stanovanja za učiteljstvo. Vsaka šola m o« ra imeti poleg stanovanja za upravitelja še v bližini šole toliko predpisom odgovarja« jočih stanovanj za učitelje, kolikor ima šola posebnih oddelkov, ter tudi stanovanje za enega slugo. Brez predpisanega števila teh stanovanj s potrebnimi pritiklinami se ne more otvoriti šola, niti nov oddelek. V me« stih in trgih more občina dajati mesto sta« novanja stanarino. Stanarina znaša v Beo* gradu in Zagrebu po 500 Din mesečno za vsakega učitelja, v mestih nad 50.000 prebi* ' valcev po 400 Din, v mestih s 30.000 do 50.000 prebivalcev po 350 Din, v mestih pod ,30.000 preb. po 300 Din, v trgih po 200 Din.
Državni šolski fond. Da se kar najbolj pospeši otvarjanje novih šol, se osnuje pri Državni hipotekami banki državni šolski fond, v katerega bo država vsako leto pri« spevala iz svojega proračuna primerno vsoto vse dotlej, dokler ta fond ne bo dosegel 150 milijonov. Iz tega fonda se bodo dajala ob« činam posojila za zgradbo novih šolskih po« slopij. Siromašnim šolski občinam in obči« narn, kjer je nad 60% nepismenih, se bodo dajala posojila brezobrestno.
Pouk obsega v glavnem naslednje pred« mete: verouk združen z moralnim poukom, državni jezik, narodno zgodovino z najzna« menitejšimi dogodki splošne zgodovine in zemljepis z osnovnim spoznavanjem drugih držav, računstvo z geometrijo in nazornim naukom, spoznavanje prirode, praktično go« spodarsko znanje (obrt, trgovina), higijena in spoznavanje državljanskih pravic in dolž« nosti, gospodinjstvo, ročna dela, risanje, le« popisje, petje in telesne vežbe.
Učni načrt. V načelu določa zakon, da se vrši pouk v osnovnih šolah v državnem jeziku po učnem načrtu in programu, ki ga določi prosvetno ministrstvo, po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta za vso državo. Učni načrt mora prožiti možnost, da se pouk prilagodi potrebam življenja v kraju, kjer je šola. V višjih narodnih šola mora pouk raz« vijati smisel za poljedelstvo na deželi, a za obrt in trgovino v mestih.
Manjšinske šole. Glede manjšinskih šol določa zakon, da se morejo v krajih, kjer žive državljani drugega jezika, otvoriti po« sebni oddelki za tujejezične otroke, če je naj« manj 30 takih šoloobveznih otrok. Glede učnega načrta in programa veljajo splošne določbe. Pouk se vrši v maternem jeziku dotičnih otrok, vendar pa je državni jezik obvezen predmet.
Verski pouk. Verouk je obvezen za vse priznane veroizpovedi. Poučujejo ga duhov« niki ali učitelji po želji roditeljev dotične ve« roizpovedi. Veroučitelj mora biti naš držav« ljan. Tam, kjer se roditelji odločijo, naj po« učuje verouk učitelj, pa ni učitelja iste vero« izpovedi, lahko poučuje duhovnik, kjer pa ni ne učitelja ne duhovnika, pa kaka druga primerna oseba. Veroučitelja imenuje pro« svetno ministrstvo iz vrst kandidatov, ki jih predloži pristojna oblast dotične veroizpo« vedi nagrado pa mu določijo in plačujejo krajevna verska občina ali roditelji sami. To velja tudi za vse druge osebe, ki bi pouče« vale verouk. Veroučitelje, duhovnike ali dru« ge osebe izven učiteljskih krogov, ki bi po« učevale verouk, lahko prosvetni minister na predlog banske uprave odstavi, če njegovo delovanje ne odgovarja pedagoško«metodič« nim načelom ali če vedenje v šoli in izven nje ni v skladu s splošnimi cilji narodne šole. Učni program za verouk predpiše in učne knjige odobrava prosvetni minister po za« slišanju ministra pravde.
Število otrok v razredu. Razred brez od« delkov ne sme imeti čez 50 otrok, a z od* delki ne čez 40 otrok, če jih je več, se raz* red deli.
Šolski vrt. Dolžnosti občine so: dati po« trebno zemljišče za šolo, šolsko dvorišče, igrališče, zemljišče za praktični pouk, učitelj« ski vrt (na deželi obvezno, v mestih po mož« nosti). Dohodki vrta pripadajo učiteljstvu tlotične šole.
Šolsko leto in počitnice. Redni šolski pouk traja 10 mesecev od začetka septembra do konca junija, šolsko leto pa se računa od
1.	septembra do 31. avgusta. Velike počitnice trajajo 2 meseca.
Vpisovanje otrok. Vpis otrok, ki so do« vršili sedmo leto ali ki bodo do konca kole« darskega leta izpolnili sedmo leto starosti se izvrši če so otroci telesno in duševno dovolj razviti. Duševno in telesno posebno dobro razviti otroci se morejo izjemoma sprejeti v šolo že z dovršenim 6. letom, če je na raz« polago dovolj prostora.
Ocena učencev ostane neizpremenjena. Odlično je 5, prav dobro 4, dobro 3, zadostno
2,	nezadostno 1. Pri oceni sposobnosti za prehod v višji razred se oceni celokupni na« predek. Otroci s slabim šolskim uspehom morajo razred ponavljati.
Telesne kazni. Telesne kazni so izrecno zabranjene.
Članstvo pri društvih. Učenci osnovnih šol ne smejo biti člani verskih organizacij in 'Iruštev, niti organizacij in društev, ki bi ka« korkoli motile verske strpnosti ali ki bi bile proti narodnemu in državnemu edinstvu.
Nameščenci — učitelji. V vseh šolah in ustanovah po tem zakonu morajo biti name« ščeni učitelji in strokovne osebe, ki se lahko zaposle tudi v administrativni službi pro« svetne stroke. Učitelji so lahko začasni ali pa stalni. Začasni so po zrelostnem izpitu, stalni po usposobljenostnem izpitu. Uspo« sobljenostni izpit polaga lahko učitelj po dveletni službi v osnovni šoli.
Za začasnega učitelja se postavi učitelj, če položi zrelostni izpit na učiteljišču ali uči« teljski kandidat, oziroma če dovrši peda« goške nauke na filozofski fakulteti ali višji pedagoški šoli.
Kdor v 4. letih ne položi usposobljenost« nega izpita, se odpusti iz službe.
Dolžnosti učiteljev so: položiti prisego; poučevati deco v zmislu čl. 1. in 42. tega za« kona; imeti toliko ur, kolikor jih je predpi« sanih za dotični razred, največ 28; v redu imeti uradne spise; pravičen biti napram vsem učencem; v dneh, ki jih odredi mini« ster, voditi deco k službi božji; naznanjati upravitelju neopravičene zamude; zamenja« vati obolele in odsotne učitelje; sodelovati pri učiteljskih in roditeljskih konferencah; pohajati z državno podporo v tečaje za raz« iskovanje pedagoških novosti; prevzemati inventar za katerega je materijalno odgovo« ren; podpirati morajo vsako delo izven šole, ki se podvzame za širjenje prosvete naroda v duhu tega zakona.
Pravice učiteljev so odrejene, z uradni« škim zakonom. Vsi učitelji imajo pravico do stanovanja, odnosno stanarine po čl. 23., od« nosno 29. tega zakona, kakor na kurivo v selih. Poročena učiteljica — z državnim uradnikom — ne sme prejemati naturalnega stanovanja.
Nameščenja. Nameščenja vrši minister prosvete po predlogu banske uprave, po toč* no določenih rokih. Po 5 letih pride v trg, po 8 letih v mesto brez srednje in strokovne šole, po 10 letih v mesto v srednjo in stro* kovno šolo, po 12 letih v mesto z univerzo. Nameščenja se vrše po členu 62. urad. zak.
Službena doba. Po 35 letih efektivne služ* be imajo učitelji pravico do pokojnine v vi« šini svojih prejemkov plus 15% osnovne pla« če. Po 10 letih službe dobi učifelj v primeru
upokojitve 50% penzijske osnove plus pol odstotka za vsakega nadaljnjega pol leta v smislu določb čl. 140. zakona o državnih uradnikih.
Učiteljice. Učiteljiče«matere z več kakor 3 otroci, se lahko upokoje že z 20 leti službe s pravico do pokojnine po službenih letih.
Disciplinski predpisi. Disciplinski pred« pisi so vzeti iz srbskega zakoni iz leta 1904.
Ocenjevanje. Učitelje v šoli in izven nje ocenjuje sreski in banski nadzornik. Vsaka šola ima v to svrho »konduitno listino«. V to knjigo vpiše nadzornik svojo sodbo o učnem delu, strokovni sposobnosti itd., o obnašanju v službi in izven nje, o delu na prosvetnem polju, o drugih sposobnostih kot vzgojitelj, učitelj in državljan. Na podlagi tega izdela končno oceno. Ocena je odlična (5), prav dobra (4), dobra (3), dovoljna (2) in neza* dostna 1. Upravitelj dostavi izpisek ocene sreskemu nadzorniku, ki isto javi banski prosvetni upravi, za vpis v Uslužb. list tam in pri ministrstvu. Proti nezadostni, dovolj* ni in dobri oceni je dovoljen priziv v treh dneh. V tem slučaju se izvrši ponovni pre* gled. Stroške nosi tožilec, ako je uspeh ne* gativen.
Šolsko zdravstvo. Posebno poglavje go* vori o šolski higijeni ter predvideva, da mo* rajo šolski zdravniki na poliklinikah naj« manj dvakrat letno pregledati vse otroke in učiteljstvo.
Upraviteljstva šol. Vsako šolo itd. uprav* lja in nadzira neposredno upravitelj. Upra* viteljska mesta se zasedajo z imenovanjem s strani ministrstva prosvete izmed učitelj* stva dotične šole. Izpraznjeno upraviteljsko mesto popolni do imenovanja banska pro* svetna uprava ,z najstarejšim učiteljem na šoli. Upravitelji so oproščeni razrednega po« uka. če imajo 12 razredov ali paralelk.
Sreski šolski nadzorniki so referenti sre* skega načelnika. Za nadzornika se namesti učitelj, ki je izvršil filoz. ped. grupo predm. na univerzi s predp. dipl. izpitom, viš. tec. viš. ped. šole, je položil izpit za sreskega šol* skega nadzornika in ima najmanje 10 let efektivne službe v narodni ali meščanski šoli. Poleg teh kandidatov postavlja lahko mini* ster prosvete one kandidate, ki imajo di* plomski izpit na nižjem tečaju višje ped. šo* le. izpit za sreske šolske nadzornike in naj* manj 12 let efektivne službe. Izven teh lahko postavi učitelja, ki ima redno učiteljsko uspo* sobljenost, ima izpit za sreskega šolskega nadzornika in najmanj 15 let efektivne služ« be v osnovni šoli ter se je posebno odlikoval s prosvetnim delom ter na pedagoški knji« ževnosti in ima povprečno oceno prav dobro.
Sreski nadzorniki I. kategorije dobivajo plačo po zak. o srednjih šolah; II. kat. poleg plače po ur. zak. še stanovanje ali odškod« nino, 10% po čl. 7. urad. zak. in 300 Din me« sečne doklade.
Banska prosvetna uprava. Banska pro« svetna uprava ima poseben odsek za osnovno šolstvo ki mu je na čelu poseben banski šol« ski- nadzornik.
, Banski šolski nadzornik. Za banske šol* ske nadzornike se nameščajo oni učitelji, ki so izvršili s predp. dipl. izpitom ped. grupo predmetov na filozof, fakulteti, viš. teč. višje ped šole z diplomskim izpitom, so položili profesorski izpit ter imajo najmanj 15 let efektivne službe. So ur. I. kat. in imajo plačo po zak. o srednjih šolah.
Krajevni šolski odbor tvorijo: predsed* nik upr. občine, upravitelj kot poslovodja, upr. meščanske šole. zdravnik, pet občanov, po možnosti takih ki imajo deco v šoli in so občinski odborniki. V mestih z najmanj 30 000 prebivalci pride v odbor poleg teh tudi še po. en upravitelj in ena upraviteljica, nad« zornik, ravnatelj učiteljišča in šolski zdrav* nik. Krajevni šolski odbor izbere blagajnika izmed sebe, a v mestih in trgih vrši ta posel občinski blagajnik.
Banski šolski odbor tvorijo: podban, na« čelnik prosvetnega oddelka, banski šolski nadzornik, šef odseka za srednjo šolo. po en sanitetni, poljedelski in tehnični ref. banski upr., po en upravitelj učiteljske, srednje, me« ščanske in narodne moške in ženske šole, en zastopnik fin. upr.. pet članov, ki se zanimajo za šolstvo, ki jih določi ban.
Učiteljski zbor (konferenca) ima vsak mesec vsaj enkrat svojo konferenco. Važ« nejši sklepi se pošiljajo sreskemu šolskemu nadzorniku za odobrenje. Konferenca re« šuje: o enotnem poučevanju in redu na šoli; skrbi za izlete z otroci, za tekme, svečanosti i. dr.; predlaga nabavo učil, knjig za knjiž« niče i. dr.; določa razdelitev nagrad učencem ob sklepu leta; določa pridne siromašne učence, ki jih je treba podpreti iz Šolskega fonda; razdeli po razredih šolske pripomoč« ke s posebnim ozirom na siromašne učence; sodeluje s krajnim šolskim odborom za ure« ditev šolskega fonda in ostale imovine ter nje povečanje; skrbi za napredek in ugled šole; pretresa predloge upravitelja o poraz* delitvi razredov; prireja roditeljske sestanke. Učiteljski zbor uporablja lahko šolske pro* store v vse svrhe, ki Služijo širjenju pro* svete v narodu.
Sreski učiteljski zbor (konference) se sestane enkrat v letu. Sreska konferenca pre* tresa pedagoška vprašanja; sestavlja dnevni red za prihodnjo konferenco, pretresa vpra* šanje ovir v šolstvu in kako jih odpraviti;
pretresa, kako naj šola pospeši narodno pro* svečevanje; razpraolja o šolskih izletih, tek* mah in svečanostih. Udeleženci nimajo pra* vice na potne stroške. Udeležba je obvezna.
Banski nadzorniški zbor tvorijo vsi nad* zorniki, ki jih poziva enkrat v letu na konte* renco načelnik prosvetnega oddelka. Posve* tuje se o vseh vprašanjih prosvetne, uprave in šolstva. Ima le posvetovalni značaj. Ude* leženci imajo pravico na potne stroške in dnevnice.
Narodna prosveta. Posebno poglavje je vnešeno glede narodne prosvete.
Analfabetski tečaji se vrše za vse one z nad 25 leti, ki niso hodili v šolo ali so ne* pismeni. Poučujejo jih učitelji osnovnih šol. Nadalje se prirede analfabetski tečaji za nei pismene vojake.
Ustanavljajo se gospodinjski tečaji in šole. Za moške kmetski zadružni tečaji. Po možnosti so gospodinjske šole internatsko urejene. Pouk traja od 1. februarja do konca novembra. Sprejemajo se gojenci od 15. do 30. leta starosti. Nagrado učiteljem daje ba* novina in država. Detajlne načrte in pred* pise izda ministrstvo prosvete.
Prehodne določbe. Šolska obveznost se izvede postopno z ozirom na razmere v po* edinih pokrajinah. Sedanji ponavljalni raz* redi, dokler se ne preustroje v višje razrede osnovnih šol, se izpremene po tem zakonu v razrede s skrajšanim poukom.
Premestitve. V roku enega leta po uve* ljavljenju tega zakona se lahko premeste brez pravice na potne in selitvene stroške oni učitelji, ki se izkažejo za škodljive na svo* jem službenem mestu ali v kraju.
Za izobrazbo učiteljev v svrho izvedbe tega zakona se pooblašča ministrstvo pro* svete, da priredi posebne tečaje in pošlje učitelje tudi v inozemstvo.
Kontraktualnim učiteljem, ki so kot na* cionalni delavci prešli v službo naše države, se vračuna čas kontraktualne službe po členu 137. urad. zak. v zvezi s čl. 242. urad. zak., ko postanejo državni uradniki.
Stanovanja za učitelje je dolžna občina dozidati v šestih letih po veljavnosti tega za* kona. v nasprotnem slučaju mora plačati uči* telju doklado 150 Din kot stanarino.
Privatne šole. Sedanje privatne šole osta* nejo. V bodoče pa ni dovoljeno ustanavljati privatne šole.
Stanarina po tem zakonu pripada učite* ljem od 1. aprila 1930. ter morajo občine ta* koj vstaviti potrebne vsote v svoje prora* čune. — Stanarino za šolske nadzornike pla* čajo občine, v katerih je sedež nadzorstva.
V roku dveh mesecev po uveljavljen ju zakona izda ministrstvo prosvete izvršilne predpise za izvajanje tega zakona.
So^oinm v*$tl.
— 17. december. Dasi je proslavljalo učiteljstvo kraljev rojstni dan vedno iskreno in z največjim navdušenjem, vendar bode letošnja proslava združena z mnogo večjim veseljem in zadovoljstvom nego dosedanje, kajti istočasno s kraljevim rojstnim dnem, bodemo proslavljali tudi njegove državniške čine. — Od Kumanova do Kajmakčalana je kralj Aleksander I. sam vodil svojo vojsko od zmage do zmage. — Prehodil je Kalva* rijo skupno s svojo vojsko čez Albanijo. — Sam je aktivno sodeloval pri osvoboditvi vseh Jugoslovenov izpod tujega jarma in tudi proklamiral 1. decembra 1. 1918. Ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno dr*
Note
za vse instrumente in petje s posebnim popustom za p. n. učiteljstvo in po želji na obroke nudi v največji izbiri le
POŠTNI PREDAL 195.1
žavo. In vse to aktivno sodelovanje pri ustvarjanju naše države je privedlo kralja do spoznanja, kakšno škodo prinaša naši mladi državi srdita strankarska borba, in ker ljubi državo nad vse, je razpustil parlament in dal 3. oktobra naši državi ono ime, ki si ga je želela ogromna večina našega naroda, le politiki niso hoteli slišati o njem ničesar. In kp bomo letos prvič praznovali rojstni dan kralja Jugoslavije, bodemo zaklicali še z večjim navdušenjem, veseljem in ponosom nego do sedaj: »Živel Nj. Vel. kralj Alek* sander I. in njegov vzvišen kraljevski dom! Živela Jugoslavija!«
— Združitev vseh prosvetnih društev. Zakon o narodnih šolah se bavi tudi z vsemi onimi organizacijami, ki služijo po svojih pra* vilih narodni prosveti. Zakon določa med drugim: Ministrstvo prosvete bo podpiralo privatno iniciativo kulturno*prosvetnih usta* nov v cilju narodne izobrazbe zlasti pa ljud* ske univerze na deželi in v industrijskih centrih. Pridržuje pa si pravico odobritve za otvoritev posameznih ustanov in nadzor nad njimi. V sporazumu z vojnim, trgovskim in ministrom socialne politike bo izdal prosvet* ni minister uredbo, ki bo določala smernice in dajala navodila za poenotenje celokupne državne in privatne akcije na polju narodne prosvete. Ta uredba se bo nanašala na vse državne in banovinske ustanove, kakor tudi na vsa privatna, humanitarna, prosvetna, pa* trijotična, pevska, vitežka, profesionalna in strokovna društva in udruženja, kojih delo* vanje je v kakršnikoli obliki združeno z na* rodno prosveto. Uredba, kakor tudi vsa druga navodila ministrstva prosvete bodo stremela za tem, da se vsa akcija privatnih društev državnih in banovinskih usta:noV~* spravi v sklad s smernicami splošne državne polifike ter da se na ta način tudi iz vseh teh društev odstrani vsaka separatistična
propagirali ideje nove vzgoje z zanosom in navdušenjem. Sijajni vzgojni in učni uspe* hi na številnih poskusnih šolah so nam po* rok, da je nova šola, ki upošteva vsako* kratni razvoj otrokovih telesnih in duševnih sil, na pravi poti. — Prihodnji diskuzijski sestanek se vrši dne 17. t. m. Tov. Bračičeva poda svoje dopolnilo k V. svetovni pedago* ški konferenci iz svojega vidika.
—	»Ženski Svet«. Kulturna misija, ki jo vrši revija »Ženski svet«, je neoporečno taka, da zbuja pozornost. Poleg skrbi, da bi usme* rila žensko ročno delo in modo v domačnost ter ohranila in izpopolnjevala lepe slovenske narodne motive, si je nadela nalogo vpli* vati tudi etično na žensko dušo. Velika je ta naloga in vse hvale vredna, spričo kvar* nih vplivov, ki se zajedajo tudi v vrste na* šega naroda. Tendenpa dvigniti etični nivo našega ženstva se točno odseva posebno iz tistih številk, ki kažejo s podnaslovom na zaokroženo smer posameznih številk. Ena teh posrečenih številk je bila pod naslovom: »Materi«. Polna mehkih, presrčnih sestavkov, ki so, posebno učiteljstvu bili dobrodošli, pri izberi snovi za proslavo »Materinega dne«. Zadnja številka leži pred nami, posvečena »Izseljenikom!« Iz informativnih člankov dela in trpljenja naše žene v tujini, veje ljubezen do stare domovine. Toplo priporočamo list našim članicam.
—	Članstvu učiteljskega društva za sreza Maribor — levi in desni breg. Blagajnikovo poročilo na zadnjem občnem zboru je zboro* valce neprijetno iznenadilo. ko je tovariš bla* gajnik izkazal okoli 8000 Din zaostankov na članarini. Članstvo na mnogokratne opomine ni reagiralo. Ker se je dosedanji način pobi* ranja članarine izkazal kot nezadosten, je ob* čni zbor osvojil predlog, da pobira članarino prvega vsakega meseca na vsaki šoli šolski
zakon o narodnih šolah
s kršilk o razlago in stvarnim kazalom ter z dodatkom predpisov drugih zakonov, ki so v zvezi z zaUonom o narodnih šolali:
zakonom za srednje šole, zakonom o učite jiščih, zakonom o učbenikih za narodne, meščanske, učitelj-ke in srednje šole ter podatki iz upravnih zakonov: o banski upravi, o organizaciji obče uprave, kar ima zvezo z narodno šolo in učiteljstvom narodnih šol
izide
za šole, krajevne šolske odbore, urade in učiteljstvo
V Z4LOŽRI UČITELJSKE TISKARNE! V UIJBU4M začetkom prihodnjega tedna.
CENA:
Din
Zaradi interpretacije, ki je pridelana zakonu o narodnih šolah v zvezi z drugimi zakoni, je nujno potreben ta zakon vsakemu učitelju.
tendenca in prepreči škodljivi paralelizem. Cilj te akcije mora biti, da se zjedinijo in združijo vse ustanove, ki zasledujejo enake cilje.
— Diskuzijski sestanek Pedagoške cen* trale v Mariboru. Dne 3. decembra je nada* ljevala tov. Mlinariceva svoje zanimivo po* ročilo o V. svetovni pedagoški konferenci na Danskem. Poročala je o sledečih temah: Vzgoja učiteljskega naraščaja, poskusne šo* le, podeželska šola, roditeljski sestanki, težkovzgojljiv otrok, dansko šolstvo, med* narodna vzgoja, neoficijelni del kongresa. V. svetovna pedagoška konferenca je s svojo krasno udeležbo (2500) pokazala, da stremi* jo za obnovo vzgoje vse dežele in vse na* rodnosti sveta. Razna predavanja so vodili znani sodobni pedagogi in reformatorji kot Montessori, Parkhurst, Karsen. Ferriere, De* croly, Geheeb, Glockel in drugi, ki so vsi
upravitelj, odnosno kak drug član učitelj* skega zbora. Ker pa še vedno niso vse šole realizirale tega sklepa, prosimo, naj to sto* rijo čim preje, da zamore društvo poravnati zaostale dolgove in redno poslovati! — Za odbor: Ivan šeško, t. č. tajnik.
= DRUŠTVO UČITELJIC V LJUB* LJANI bo imelo občni zbor v petek dne 27. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne na šent* jakobski dekliški šoli v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročila društvenih odbornic. 2. Vo* litev novega odbora. 3. Predavanje tov. An* gele Vodetove: »O celibatu učiteljic«. 4. Slu* čajnosti. — .Dobrodošel vsak, ki se zanima za naš pokret, vabimo zlasti tovarišice, da se številno udeleže zborovanja, kjer se bo razpravljalo o važnih skupnih vprašanjih. — Za društveni odbor Marija Sodnik, t. č. taj* niča.
ievnoE francoske pastílje
VAIDA
PRODAJAJO vse
LEKARNE IN DROGERUE
proti prehladu, gla»obolu in bolečinam v grlo.
— Zakon o narodnih šolah s kratko raz* lago in stvarnim kazalom ter z dodatkom predpisov drugih zakonov, ki so v zvezi z za* konom o narodnih šolah: zakonom za srednje šole, zakonom o učiteljiščih, zakonom o učbenikih za narodne, meščanske, učiteljske in srednje šole ter podatki iz upravnih zako* nov: o banski upravi, o organizaciji obče uprave, kar ima zvezo z narodno šolo in uči* teljstvom narodnih šol, izide za šole, krajevne šolske odbore, urade in učiteljstvo v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani začetkom pri* hodnjega tedna. Cena — Din. Zaradi inter* pretacije, ki je pridejana zakonu o narodnih šolah v zvezi z drugimi zakoni je nujno po* treben ta zakon vsakemu učitelju.
—k Umetna gnojila in njih upbraba. Ta* ko je naslov poljudni knjižici, ki jo je izdala Delegacija-proizvajalcev čilskega solitra in jo brezplačno dopošlje vsakemu kmetovalcu, ki se pismeno obrne na Poddelegacijo pro* izvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Tav* carjeva ulica 1 /II. Ta podaja vprašalcem tudi razna strokovna pojasnila, knjižice, letake o čilskem solitru in o vseh drugih umetnih gnojilih.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Naš rod.
D D D D
D D
Prva številka »Našega rodu« se je vsled barvaste priloge zakasnila. Vendar bo za bo* žične praznike gotova in razposlana.
—nr. Število naročnikov je znašalo ob zaključku preko 38 000. Točno preglednico objavimo v prihodnji številki po ekspediciji.
—nr. Termin zbiranja naročil za januar* sko številko moramo vsled počitnic podajšati do^ 4. januarja. Ponovno prosimo, da ne na= ročate po posameznih razredih, temveč skup* no po poverjeniku svoje šole.
—nr. Na prihodnjih položnicah označite spredaj na vrhu število izvodov za dotični mesec, poleg pa event. naročilo za prejšnje mesece (n. pr. 196/1., 18./XII„ kar pomeni 196 za januar. 18 za december). To je važno v slučaju, da se dopisnica izgubi, pa potem ne vemo. kako porazdeliti naročilo. Pristavite k toč nemu naslovu še ime sreza, s čimer nam prihranite mnogo zamudnega iskanja, ker imamo naročilno knjigo urejeno po srezih. Isto storite tudi na dopisnicah. Pri deljenih šolah označite, ie li to deška ali dekliška.
—nr. Potrdila za šoli namenjene izvode pošljemo samo na izrecno željo in proti vpla* čilu znamke za odgovor. To je treba označiti v opombi na dopisnici.
Lista ne pošiljamo na posamezne osebe. Kdor ga želi prejemati, naj se javi na bližnji šoli.
Naročila brez vplačil ne upoštevamo.
Gospodične uciteUkel
dnevni prikrojevalni celodnevni tečaj v božičnih počitnicah
priredi
Zasebno krojno učilišče
LJubljana, Stari trg 19
Gospodične, ki imate veselje do krojenja, prijavite se čimprej. Informacije brezplačno.
i A Sit A f Ivan Kramik.
Končana je trnjeva pot življenja, tova* riša Ivana Krajnika ni več. Dne 26. novem* bra je za vselej zatisnil svoje trudne oči in ž njim je iz vrst slovenskega učiteljstva iz* ginila markantna oseba. Rojen leta 1857. v Solkanu na Goriškem je obiskoval v Gorici, kamor so se bili preselili starši s številno rodbino, najprej ljudsko šolo in potem štiri razrede gimnazije. Tudi prva dva letnika učiteljišča je opravil v Gorici, 3. in 4. letnik učiteljišča pa je dovršil v Kopru, kjer je leta 1877. maturiral. Izpit učne usposobljenosti je položil v Kopru leta 1879. Ukaželjnost pa ga je gnala, da je študije, zlasti v zemljepisju in zgodovini, nadaljeval in si leta 1883. pri* dobil izpričevalo za meščanske šole s sloven* skim učnim jezikom, I. skupine »z odliko«. Žal mu to izpričevalo ni prineslo zažele* nega sadu, namreč, da bi bil nastavljen za učitelja na meščanski šoli. V bivši Avstriji je bilo le malo meščanskih šol, na Primor* skem in s slovenskim učnim jezikom, menda sploh nobene. Po prevratu, ko je bilo usta* novljenih precejšnje število novih meščan* skih šol. pa se je Krajnik zdel šolskim obla* stem najbrž že prestar. Ko mu je v tem oziru izpodletel zadnji poizkus, je razočaran iz* pričevalo sežgal in napisal na listek, ki se nahaja med njegovimi listinami, besede: »Učiteljsko izpričevalo za meščanske šole, I. skupine z odliko, Koper 13. XI. 1883, sem letos kot simbol svojega zamanskega hrepe* nenja po nameščenju na meščansko šolo v pomirjenje samega sebe uničil, ker se ni
uvaževalo.« Koristilo je to izpričevalo raj* nemu šele ob upokojitvi pri odmeri osebne pokojnine.
Po maturi je bil sedaj rajni tovariš Kraj* nik nastavljen kot podučitelj v Kobaridu, prihodnje leto pa so ga že imenovali za za* časnega in leta 1880. za definitivnega učite* lja*voditelja v Podmelcu. kjer je ostal osem let. Leta 18%. je bil pozvan v Kobarid na takratno pripravnico, ki pa se je prihodnje leto opustila. Nato je leta 1898. služboval kot nadučitelj v Serpenici, nakar je bil še isto leto imenovan najprej za učitelja III. vrste in kmalu za tem za učitelja II. vrste na ljudski šoli v Kobaridu.
Po hudih nesrečah v družini je 1. 1901. zaprosil na Štajersko in podeljena mu je bila služba učitelja*voditelja pri Sv. Joštu na Kozjaku. Tukaj pa je ostal le malo časa, ker je bil kmalu imenovan za šolskega voditelja pri Sv. Emi v šmarskem okraju. Leta 1904. je prišel za nadučitelja na Blanco v sevni* škem okraju in leta 1909. za nadučitelja v Kozje. Tu je prebil čas svetovne vojne, zanj tem ugodnejši, ker sta mu tukaj umrla oba otroka. 181etna Nadina in 71etni Miljutin. Leta 1918. so ga upokojili, vendar se je proti prisilni upokojitvi pritožil na Narodni vladi v Ljubljani in je s svojo pritožbo tudi uspel. Po razveljavljenju upokojitvenega dekreta je bil službeno premeščen v Brezno v ma* renberškem okraju, kjer je potem učiteljeval do stalne upokojitve, za katero je sam za* prosil leta 1924. Tu so v kratkem navedeni kraji, kjer je živel, deloval in trpel naš Krajnik.
Ž njim je legel v grob mož širokega ob* zorja in kremenitega značaja, ki je vse svoje življenje posvetil neumornemu delu v šoli in zunaj šole za prosveto in probujo sloven*
skega naroda. V zadnjih 20 letih preteklega stoletja je bil med voditelji primorskega učiteljstva. Nesebično je z rajnim Vrtovcem zastopal učiteljstvo v okrajnem šolskem svetu in se z gorečnostjo in spretnostjo po* tegoval za pravice slovenske šole in zlasti tudi za izboljšanje gmotnega položaja ljud* skošolskega učiteljstva na Primorskem. Bil je soustanovitelj in dolgoletni predsednik učiteljskega društva tolminskega. Gojil je povsod, kjer je služboval, narodno in cer* kveno petje, prirejal veselice in kot dober govornik nastopal na skupščinah, kjer je bo* dril in izpodbujal ljudstvo k narodni zaved* nosti. Številni pohvalni dekreti in pisma žup* nih uradov pričajo o tem, da je v šoli dose* zal dobre uspehe, da je temeljito izdeloval konferenčne elaborate, uspešno poučeval tudi kmetijstvo in brezplačno vežbal cerkve* ne pevce.
Toda s svojim odločno narodno*zaved* nim nastopom si ni bil pridobil naklonjeno* sti predstavnikov avstrijskega režima, ne na Primorskem, ne na bivšem Štajerskem. To je bil gotovo vzrok, da rajnemu niso podelili kake boljše službe v mestu ali v večjem trgu, kar bi bil on po svoji naobraženosti in no svojih zmožnostih v polni meri zaslužil. Še več, njegovo odkrito slovansko mišljenje ga je spravilo večkrat v kritično situacijo. Tako je imel prestati v Kozjem med vojno dvakrat, leta 1914. in 1917. disciplinske pre* iskave, ker so ga ovadili, da »simpatizira« s Srbi. Dasi je disciplinski senat v Gradcu razsodil, da nima povoda, izreči nad obto* žencem kako disciplinsko kazen, ker se ni mogel prepričati, da bi bil on (obtoženec) res zagrešil podtaknjene mu »ilojalne izjave«, vendar so več mesecev trajajoče preiskave v času, ko je bil Slovenec v vedni nevarno*
sti, da ga pograbijo in odženejo v graške za* pore, prizadejale našemu tovarišu veliko raz* burjenje, skrbi in strahu.
Tako ga je kruta usoda preganjala vse do njegove upokojitve, ko se je s svojo so* progo, s katero je živel v najlepši harmoniji, preselil v Maribor in bil sprejet tudi v ob* činsko zvezo mariborskega mesta. Tukaj je nanovo oživel, pristopil je k mnogim kultur* nim društvom in se udeleževal njih priredi* tev ter tako postal v mestu kmalu sploh znana in ugledna osebnost. Vse življenje vajen dela, pa tudi zdaj ni mogel biti čisto brez njega. Kot izboren kartograf se je lotil risanja natančnega, mnogobarvnega zemlje* vida marenberškega okraja, ki ga je dovršil kratko pred svojo smrtjo. Založnika za to veliko delo ni mogel več dobiti. Na vsaki šoli, kjer je služboval, je pustil s strokovnjaško roko izdelan obris šolskega kraja, oziroma občine. Mirno in zadovoljno bi bil zdaj lahko živel, toda prišla je nad njega bolezen, arte* rioskleroza. Že pred dvema letoma in potem še enkrat ga je močno napadla, vendar s po* močjo spretnega in ljudomilega zdravnika je njegova krepka narava napad premagala. To pot pa je bila bolezen močnejša. Po hudem tri tedne trajajočem trpljenju je v naročju svoje ljubljene žene mirno preminul.
V četrtek, 28. novembra je bilo njegovo izčrpano truplo ob mnogobrojni udeležbi po* loženo na pobreškem pokopališču k večnemu počitku. Tovariši so mu zapeli »Vigred se po* vrne« in »Blagor mu«, tovariš Hren pa se je v lepih besedah poslovil od blagopokojnika. Mi vsi, ki smo ga pobližje poznali, ga ohra* nimo v svetlem spominu. Iskreno sožalje pa izrekamo spoštovani vdovi, in tudi edini še živeči sestri pokojnikovi, učiteljici na Gori* škem.	I, M.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Odbor pevskega zbora slov. učiš teljstva je sklenil, da se poda marca meseca na pevsko potovanje na Cehoslovaško. No* bena druga pevska organizacija ne more imeti toliko upanja na moralen in materialen uspeh med našimi severnimi brati kot ravno pevski zbor UJU, kajti na Čehoslovaškem se je porodila ideja prvega učiteljskega pev» skega zbora. Ta je služil tudi našemu pev» skemu zboru kot vzgled, njegovo stremljenje po umetniškem višku podavanja moderne pesmi posnema "tudi naš zbor. Gotovo bodo naš zbor ti naši zborovski učitelji in stanov» ski tovariši sprejeli z odprtimi rokami. Naj» resnejša dolžnost pevskega zbora UJU pa je, da se prezentira na Čehoslovaškem v taki formi in takem številu, ki bo v ponos s o» venskemu učiteljstvu in ž njim vsemu slo» venskemu ljudstvu in Jugoslaviji. Zato po» zivam na odborovo prošnjo tudi jaz vse pevke in pevce, ki so do sedaj krepko m po» žrtvovalno s svojim sodelovanjem varovali m dvigali sloves svojega zbora, da se v najkraj» šem času priglase za cehoslovaško pevsko potovanje. Naša slovenska pesem je še vsik» dar in povsod triumfirala. kamor so io po» nesli naši pevci. Ž njo bo triumfiral tudi pev» ski zbor UJU na Čehoslovaškem.
£. Adamič.
—pev. Z razpošiljanjem not bomo pričeli
takoj ko sprejmemo zadostno število pri» jav. Do danes, nam poleg 51. manjkajo se prijave nekaterih naših najzvestejših pevk in pevcev, sprejeli smo dopis pevskega zbora moravskih učiteljev, moravskih učiteljic in praških učiteljev, ki optimistično presojajo naše namere. Započeto akcijo bo mogoče speljati do konca le takrat, ako se bodo čla» niče in člani natančno in vestno držali na» vodil odbora. Pričakujemo, da se zamudniki takoj javijo, da ne bo celotno delo ovirano, ker le potem bo mogoče note poslati pravo» časno vsem, da se pripravijo na končni pev» ski tečaj, ki se bo vršil od 27. do 31. decem» bra. — Odbor.
Na debelo.
Poročila:
+ LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
je imelo 4. decembra t. 1. na osnovni šoli v jevnici zborovanje, na katerem je predaval
v	zvezi s praktičnim poukom »O cepljenju in konserviranju kostanja« oblastni šolski nadzornik v pok. g. Strekelj.
Gospod predavatelj je s svojim preda» vanjem pokazal na še neizrabljeno gospo» darsko panogo, ki bi donašala lepe novce na» šemu kmetu, ako bi se ga na to opozorilo ter primerno poučilo. Naši gozdovi so tako bo» gati kostanja, da bi bilo možno zalagati do» mači trg in še dobršen del izvažati v severne dežele, kakor dela to Italija, od koder dobi» vajo kostanj tudi naši trgovci.
Po izkušnjah, ki jih ima g. Strekelj, je naša zemlja, kakor tudi podnebje popolno» ma primerno in ugodno za kultiviranje ko» stanja, ki je lahko istovrsten kot italijanski »maroni«. Posebno zanimivo je bilo navodilo o shranjevanju kostanja, ki je silno eno» stavno, a ljudstvo ravna vsled nevednosti ravno narobe.
Zbor je razmotrival tudi o zbiranju sno»
vi	o domoznanstvu domačega sreza. in izdaji take knjige. Sreski nadzornik g. I. Bezeljak, ki se peča s to idejo že dalje časa, je pouda» ril nujnost tega dela ter se dal na razpolago podati na podlagi svojih izkušenj nekaj smer» nic za to delo.
Na drobno.
šana zbora. — Književni del. D. Gorinšek »Sam« (pesem), prof. H. Druzovič: »O naši muzikalni politiki«, S. Osterc: »H. Burian in voiceband«. Naši skladatelji. Zgodovina pevskih društev. Novosti. Razno. Listnica uredništva in uprave. Letna naročnina 50 Din. List se naroča po dopisnici na upravo »Zbo» rov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
—k Cankarjeva družba je poslala svojim članom, kot prvi književni dar 1. Koledar Cankarjeve družbe. 2. Angelo Cerkvenik: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. 3. Dr. Drago» tin Lončar: Kako je nastalo današnje delav» stvo in njegovo gibanje. Filip Uratnik: Pre» bivalstvo in gospodarstvo Slovenije. 4. Jac London: Mož z brazgotino. Članstvo je do» bilo gornje knjige za vplačano članarino 20 Din. Knjige se naročajo pri Cankarjevi družbi v Ljubljani.
kanite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
Matija Pelko 1. r., predsednik.
Zinka Vršičaj 1. r., tajnica.
jOTfc | (5 E moške, fantovske in "žgjf BB LE FLC deške, reglane, površnike, usnjate suknjiče, ft? g 1 B*f E trenchcoat in dežne plašče w ■ lik sigurno najceneje v konfekcijski industriji
JOSIP IVAH^IŽ * LJUBLJANA
¡aHBBMHHI Dunajska cesta 7.
Oglejte si velikansko zalogo!	Lastni izdelki!
knjige.
—k »Zbori«. Revija nove zborovske glasbe. Ureja Zorko P r e 1 o v e c, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljub» ljani. Letnik V., zvezek 5. Vsebina: Glas» beni del. Vasilij Mirk: »Kopa cura vino» grad«, Karanfile, (narodni) za moški zbor, Slavko Osterc: »Pesem revolucionarjev«, moški zbor, dr. Anton D o 1 i n a r: »Rodna vasica«, Ivan O c vir k: »Rože je trgala«, me»
Sveže, najfinejše norveško ribj6 Olje iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se
priporoča bledim, slabotnim osebam.
Naročila točno po povzetju.
—k Dr. Dušan Nedeijkovič: Filozofija Franja Petriča. U spomen 400 godišnjice Pe» tričeva rodenja. Podavanje na Narodni uni» verzi u Beogradu. — Biblioteka Narodnog Univerziteta u Beogradu 1929.
—k Trgovski koledar za 1. 1930. je izšel. Uredil ga je g. Fr. Zelenik, založilo pa je kole» dar Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani. Koledar stane s poštnino vred 15 Din/ za izvod. Vsebina: Izpremembe za» kona o neposrednih davkih. Kako se toži in rubi (obrazec za tožbo in rubežni predlog). Pravila o pregledovanju in žigosanju meril, steklenic, sodov in posod. Področja kontrol sodov in mer. O avtomobilnem prometu. Kolki. Iz uredbe o prevozu potnikov in bla» ga po železnicah. O povrnitvi preveč plačane voznine na železnici. Novi vojaški zakon. Pretvarjanje kubične mere lesa v kg. Izmera kock za tlakovanje. Tabela za razredčenje alkohola. Uzanse v žitni trgovini. Navodila za nakup zrnja. Teža zrnja. Vskladiščenje zrnja. O razprodajah. Cene za prevoz potni» kov na državnih avtomobilskih progah. Pla» čevanje uslužbenskega davka. Oblastna tro» šarina. Potni list itd. Naroča se pri Trgov» skem društvu »Merkur« za Slovenijo v Ljub» ljani, Gradišče 17/1.
FR. M. ROZMAN
Modna t-govina in strojno pletenje. Priporoča svoio bogato zalogo pletenin. Okusni vzorci. Zmerne cene.
LJUBLJANA. ŽIDOVSK4 ULICi ŠT. 7.
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ» SKO DRUŠTVO zboruje v četrtek dne 19. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Sloven» ski Bistrici. Dnevni red: 1. Zadnji zapisnik. 2. Poročilo predsednika. 3. Novi šolski za» kon. 4. Predavanje o moderni delovni šoli. 5. Raznoterosti. — Tovariši, pridite polnošte» vilno. — Miloš Tajnik, t. č. predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SOD» NI OKRAJ ŽUŽEMBERK ima dne 17. de» cembra 1929. ob 'A\\. uri svpj ustanovni od» eni zbor. Ob tej priliki predava tov. Ljubic o mladinskem slovstvu. Radi važnosti občne» ga zbora, ugotovitve članstva, članarine, do» ločitve smernic itd je udeležba nujno potreb» na in obvezna! — Za pripravljalni odbor: Fr. Mervar.
žfrgaigiofoije delo ruskega duhsž
F. M. Dostojevski!:
BRATJE KARAMAZOVI
roman
Poslovenil Vladimir Levstik
Genijalni ruski pripovednik se je v tem mogočnem delu povzpel na višek svoje umetnosti. Pripoveduje nam zgodbo treh neenakih bratov, sinov starega sladostrastnika Pavla Fjodo-roviča: med temo in lučjo omahujočega Dim trija, po hladnem umu zapeljanega Ivana in angelsko prostodušnega Aljoše. Tedaj rodbinski roman: in vendar, kakšna neizmernost razg'edov v širiavo in globino človeške duše, kakšna pretresljiva borba med Bogom in satanom na sleherni strani! Kako strašno tragične so usode teh ljudi in obenem kako naravne! Vse svetovno slovsivo n« premore silnejše knjige od te . . . Vsak, kdor misli in išče, vsak, kdor trpi v nemiru svojega srca, jo mora citati — jo mora imeti!
Razkošna izdaja v 2 zvezkih
(skoro 1200 strani na finem papirju) Vezba po izvirnem umetniškem načrtu CENE: Platno 250 — Din, polosnje 300 — Din. Plačljivo mdi v mesečnih obrokih najmanje po 30 — Din.
Založba „SVET", Ljubljana p«štxi pkedal
260
Prvovrstno blago!	Zniiane ceiteI
MODNA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA T. I, GOKICQR M LJUBLJANA
———— T Sv. Petra c. 29
priporoča za BOŽIČNA DARILA
vsakovrstno perilo za dame in gospode, vsakovrstnih damskih in otrošk h predpasnikov, domač h damskih in otroških parhentastih in bar/.un st h ublek' plaščev itd. Lastna iidelava po dunajskih modelih. OGLEJTE SI NAŠE POVEČANE IZLOŽBE!
— A. Koževnikov: Jeromkin krog, mla» dinska povest ruskega mladinskega pisatelja je izšla v izdaji »Proletarske knjižnice«. Knjigo krasi več slik ruskega umetnika J. Mročkovskega. Tudi naslovna stran je ilu» strirana. Prevod iz ruščine je oskrbel Iv. Vuk. Cena je 10 Din.
—k Franjo Lovšin; Desetnik in sirotica. Mladinski igrokaz s petjem v treh dejanjih. — Po narodni pravljici spisal Franjo Lovšin. Ljubljana 1929. — Samozaložba. Cena bioš. izvodu 20 Din, vezanemu 22 Din. Dobiva se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
—k Družba sv. Mohorja je izdala za L 1929. sledeče knjige: 1. Koledar za 1. 1930. 2. Slovenske večernice. 82 zvezek. 3. Dr. I. Mal: Zgodovina slovenskega naroda. 4. Sa» vinšek SI.: Grče. 5. Življenje svetnikov 6. zvezek. Navedene knjige dobijo vsi naroč« niki za vplačano članarino. Za doplačilo pa dobi vsakdo še: 1. Dr. Aleš Ušeničnik: Knji* ga o življenju. 2. Dr. Anton Juhart: Iz Kaire v iBagdad. 3. Dr. Janez Ev. ¡Krek: Izbrani spi» si 2. snopič. 4. Riha»Bradač: Palček in 5. Mo» litvenik Presveto Srce Jezusovo. Sestavil Ja= nez Pristov, D. J.
—k Menični zakon in čekovni zakon z
dne 29. novembra 1928. Z opazkami opremil univerzitetni profesor dr. Milan Škerlj. — V Ljubljani 1929. Založila Tiskovna zadruga. Strani 324. Velja broširana 100 Din, v platno vezana 116 Din, poštnina 3 Din.
HALI OGLASI
Mall «clad, U »laiijo ▼ posrcdavaln* ta Metala« aaaian« obiinstra, ruka beseda 6e par, Hajmaaji) taaaek Din 5-—.
Radio s aparat Hartley, štiriceven, nov, elegantno sestavljen, ugodno naprodaj. Po» nudbe na naslov: N. £ in spieler, šolski upravitelj v Dolu pri Ljubljani.
Kupujte in priporočajte
doma e proizvode:
A D R I A
prašek
za pecivo in vanilni sladkor
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA _ ...
MIKLOŠIČEVA CESTA 14/IL

En groe.
En delali.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
i Za vsakovrstna oblačila
CHWAB
UUBIJANA
DVORNI TRG
3
g zimske suknje, površnike, obleke, smučarske drese, « damske plašče, razno angleško in češko sukno Š (tudi na metre) je najugodnejši nakupni vir pri tvrdki
™ ROKAVICE, PERILO IN ORBGI MODNI IN ŠPORTNI PREDMETI VEDNO V ZALG0!.
L Obrnite se v vseh primerih na nas
JUBLJANA
//	LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 5
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 37 fc._____
--------—--—---^
Kje dobite pecivo? Pri peku.	T
Kje dobile uro? Pri urarju.
Kie dobite radio-aparat in niega potrebščine?
Pri
JBS& RADIJSKI ODDAJNI POSTAJI
■sia
Za pod
božično drevesce
priporočamo našo bogato izbiro
zelo prikladnih daril
kakor:
Razno modno blago za obleke in plašče
Fine modne barhente in baržune osobiio najfinejše znamke „Linden" Velour, šifon, razno svilo Sifone in batiste od Din 9'— naprej Barvaste batiste za domsko perilo Cefnje za moško perilo Garniture za spalnice in jedilnice Preproge za dioane iz pliša, volne
in svile Vsakovrstne posteljne odeje Preproge, predposteljnike Frotirne in platnene brisače Lin oie j na meter in odmerjen Piatneni in baiislasti žepni robci Največja izbira zastoroo itd.
A. (J E. Skahernè, Ljubljana
iü
Razno modno blago za obleke in plašče
Fine modne barhente in baržune osobiio najfinejše znamke „Linden" Velour, šifon, razno svilo Sifone in batiste od Din 9'— naprej Barvaste batiste za damsko perilo Cefnje za moško perilo Garniture za spalnice in jedilnice Preproge za dioane iz pliša, volne
in svile Vsakovrstne posteljne odeje Preproge, predposteljnike Frotirne in platnene brisače Linoiej na meter in odmerjen Piatneni in baiistasti žepni robci Največja izbira zastoroo itd.
LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5
flHH|H|^HHHBHHBHHHHHBBHNu(iirno veliko izbiro angleškega
češkega blaga za gospode in dame. Krasna izbira v , ^gggHj^^^^^^^^^V posteljne preproge, pregrinjala F^^^^^^^^^^HHHHHh^^^^^^V in odeje. Pliš
za divane. Velike preproge '	piišu linoiej. Belo
rjuhe in perilo vpoljubnih širjavah : - '% . -■	smrnrnitmMmidmmmmmMmmBam
iiP^	Žima, perje, puh, kapok
od najcenejše do najboljše vrste
Daje tudi Da obroke / Postrežba točna in solidna
A. (J E. Skahernè, Ljubljana

Za Jesen In zimo!
kupite volneno blago za obleke, __plašče, suknje itd.
pri
Novaku
spec. trgov, sukna
Ljubljana <3
Kongresni trg Ile«. v«?
Najbolje in
najceneje
Drž. uradnikom tudi proti piačilu — na obroke	"' aa
Oglejte si veliko izbiro!
it
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG St. 16
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno let» 1839. Telefon itn», i.282
floberte. brovning pištoie, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno zalogi
F K KAISER
puškar
LJUBLJANA, Kongresni trg 9,
J
h	k
iNafboIjše kupite! I
a a
3 31
a a a a
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, krevaSe, ovratnike, srajce, šifone, (¡lote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, Ljubliana
E g
£
£ S S E t
Cenjenemu učiteljstvu
nudim največjo izbiro krasnih damskih plaščev, oblek, zimskih sukenj in treneh-coatov.
Olaj aiia planila I>re/. poviša ii ja cen.
FRAK3 9LUKIČ
LJUBLJANA
STRITARJEVA UMCA
I
/h /r n\ n\ ff\ /r /n/r n\ /r /n tu n\ n\ n\n\ jr /njt
Hotel .TRATNIK'
I jubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe
v manufakturnem blagu najnovejše mode nudi se Vam pri znani tvrdki
Velika izbira
JOS. SNOJ, LJUBLJANA - Palača Mestne hranilnice
Blago tudi na obroke!
Postrežba točna in solidna!
Premog in drva
najboljše vrste dobavlja
^ I. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5.
i Telefon 2059.
Slavnemu učiteljstvu se priporoča trgovina z urami, zlatnino in srebrnino
IVAN P A K I Ž
LJUBLJANA
Pred škofijo St. 15
Normbarve
za Osiivaidov nauk o barvah
izdelane po navodilih gospoda tajnega svetnika profesorja Ostwalda. gnramw Ceniki na zahtevo. mow£Si
Edini tvorničar:!
GUNTHER WAGNER
HANNOVER IN DUNAJ
fammemanse....................................................................m nu........mu
Novoporočenci!
Pred poroko si oglejte: najcenejše žimiiiee, peres-nice. ntnmane in druge fiotreb^ine, pri tvr<«ki
F. SftJOVtg, njubijana Stari trg 6.
IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE
ELITE
_Ai
^ ^ H S M WW
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
PR£ŠERNOVA ULICA 9
prodaja damske, moške in deške konfekcije.
NA DEBELO!	NA DROBNO!
PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI!
najmodernejši psalni stroj____
na zalogi pri tvrdki
Lud. Baraga // Ljubljana, šelenburgova Ulica 6.
ti	Naročajte vsa tiskarska dela
H	za društva, šole, urade itd. itd.
H	v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
8$