ir :=acr w».. • J. -__y Naslov — Address: “NOVA DOBA” 6117 St. Olair At«. I Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) . — >A i (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. .Mir in zadovoljstvo i iirj>!iniza<‘iji, toleranca, trdne finance, poštena, točna in varčna uprava — z vsem teni se odlikuje Juffoslo* v,-inska Kal. lednota. ■mSMSSmi Entered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland. O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for. mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1925. F°- 7. — ŠTEV. 7. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBRUARY 16TH, 1927. — SREDA, 16. FEBRUARJA, 1927. VOLUME 111. LETNIK III. g>; F DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA jj Četrto predavanje, prirejeno! 'jp Slovenski Narodni Čitalnici v H^velandu, vršilo se bo v četr-21. februarja zvečer. Pre-' , 'n' ill bo Mr. Ivan Zorman o le-s11 naši slovenski knjigi. • i ^^Kialično društvo “Tri- i , [fv” yprizori v nedeljo 20. feb- ; l"‘>ja zanimivo igro ‘Pod krin-3 -° postave” v Slovenskem Na-j i °'!^ni Domu. Pričetek ob pol i Tnih zvečer. Prireditve Tri-5 so po navadi dobro aran-r 11 ‘Uie, in doljro obiskane. JI loslava triletnice otvoritve’ genskega Narodnega Doma1 ’ J::lGvelandu se bo vršila v ne-: J J° (>. marca. Tri tej priliki; ^ )() Priredil popoldne koncert’ ^ ''Uiimivim sporedom, zvečeri let. Se v Prizori lepa igra. Več! 'rn ^o poročano pozneje. El ... Uh* ° 1 niarca priredi v Sloven-j jj,-'ll! Narodnem Domu razsta-'s'_°jih del slikar H. Gregory •/.'u*ek- Naš umetnik je bi. Pe,J v Sodražici in je prišel v jvr1'^0 kot mlad dečko. Z J ",ini trudom se .je povzdig (|o odličnega slikarja, kate eif: s'° naselbini znani trgovec •4 iatnino John C. Hiieter. Nje j —/ ° truplo so našli v sobi u -ffovo trgovino na 5171? St f'1 Ave., zjutraj 14. febru :n In. ^°jstni dnevi velikih j —'v mož. ž tini znamenitih - ‘sP°minjamo njih zaslug za ^o ali za človeštvo v sploš-P- Pretečeni teden smo ob-hc 0v’ina pisala o Ameriki, 3 a ')0 tudi o našem velikem vCo, u. Mnogo predsednikov i \e *mela ta dežela, a Lincol-L.^aj samo enega. L,aiJ Pred Lincolnovim spo-j I '* a se je ta dežela rojstne-/a-(ne velikega Američana L (JlSOna 1 • V. . - i sj v ’ 1 na srečo še zm m V, llZ! svoji domovini in člo- I, v isplošnem. Thomas 1 j 'uisori, ki je dne 11. febru-r °bhajal svoj 80. rojstni L ’ :le nedvomno eden najzna- • L ^ših iznajditeljev teh ča- L j c!is°na pozna in ceni ves |v(, . najbolj znane nje- jol l2najdbe spada električ- VRTNARSKI NASVETI V mesecu februarju se vča-! si že lahko opravlja kakšno delo na vrtu. Zdaj je čas za treb- j ijenje in obrezovanje drevja. Vse suhe ali nalomljene veje je treba odrezati z ostrimi škarjami. če je veja debela in je treba rabiti žago, naj se rana potem obreže z ostrim nožem in zamaže s cepilno smolo. Xjer so veje pregoste, naj se nekaj slabejših izreže. Odrežejo naj se tudi take veje, ki se križajo z drugimi, ker se pri j drgnenju delajo rane. Tudi za j obrezovanje različnega grmič-1 ja je zdaj pravi čas. V febru-J arju in marcu je čas za obre-i zovanje vinske trte. Ako jo ob-i rezujemo prepozno, se mladi-j ke rade solzijo in trta izgubljaj na moči. Ako v jeseni nismo posadili živih mej, ali izpolnili nastale; vrzeli v istih, to lahko zdaj j storimo. Žive meje tudi zdaj pristrižemo. Tudi drevesca sej lahko zdaj presajajo, ako zem-i i.ja ni zmrzla. Različno dračje, suhe veje, odpadlo drevesno lubje in dru-i jo ropotijo, ki se dolgočasi po; '/rtu, zgrabimo skupaj in sežgi-1 mo. S tem uničimo jajčeca in! bube različnih škodljivih žuželk. Obrežimo vrtniče in potrosimo okoli njih dobro pregnit nlevski gnoj. Trato lahko nekoliko pognojimo z drobno presejano črno zemljo, lesnimi pepelom in sajami. Za nove rrate zamoremo zdaj prekopa-i Zemljo, sejati pa se še ne mudi. Novi nasadi malin in jagod! se že tudi lahko napravijo \ tem času. Narežimo cepiče sadnega drevja in vrtnic, katere j oomo rabili prihodnji mesec za! cepljenje in jih shranimo na; hladnem in nekoliko vlažnem! prostoru. Najbolje je zakopa- j d jih precej globoko v zemlje | v kakem senčnem prostoru. To-je priporočljivo iz vzroka, kei cepiči na drevju včasi preveč J odženejo in niso dobri za cep ijenje. Ako zemlja ni več zmrzla ii? ne premokra za obdelovanje, zamoremo na kakem prisolnč-nem kraju vsej ati že peteržil j korenje in salato, da seme požene, kakor hitro bo dovolj gorko. Seme korenja in peter-žil.ja navadno rabi precej čas? da vzkali. ------o------ Za plače premogarjev. V Miami, Florida, se je te dni pričela konferenca glede plačilne lestvice med zastopnik’ lastnikov premogovnikov in zastopniki organizacije United Mine Workers of America. na žarnica in gramofon. Poleg teh je tisoče drugih. In sivolasi mož je, kljub svojim osemdesetim letom, še vedno na delu s pravo mladeniško navdušenostjo. Svoj 80. rojstni dan je preživel v krogu svojih častilcev in prijateljev, med katerimi .je bil tudi Henry Ford, v West Orange, N. J., zdrav in čvrst kot da šteje šele 60 let. Obiskalo ga je 50 časniških poročevalcev, katerim je odgovoril na 150 različnih vprašanj. Brzojavne častitke so ga obsipale ves dan od vseh strani sveta; med njimi je bila tudi častitka predsednika Cooli-i dgea in Edisonovih ožjih ro-! jakov iz rojstnega mesta Milana, Ohio. Naj bi mu osoda naklonila še- mnogo let življenja v slavo njegovi domovini v ko I rist vsega človesta. ZDRAVSTVO (Pise dr. Jos. I . Grahek, vrh I zdravnik J. -V. K Jednote). Katar. I Pod imenom katar navadno razumemo zbiranje sluza in močenje nosa, kar pomeni v j drugih besedah vnetje lečnice.j Nos.je navadno najbolj prizadet, in katar se največkrat po-l javi spomladi ali pa v jeseni, ko se sezone menjajo in je vreme nestanovitno. Ljudje, ki so saposljeni v prostorih, kjer j se praši, v mlinih in tovarnah, kjer je v zraku sopara, trpijo skoro vedno vsled katarja. Prah in kajenje draži sluznice in povzroča njih vnetje' in odtod izhaja katar. Te vrste katar se more odpraviti le z odstranitvijo vzroka. To pome ni, da je treba premeniti de-j lo, da bo mogla notranja nos ! na kožica delovati pravilno Večkrat katar tudi dokazuje 1 da je nekaj narobe v nosu ! Mogoče se najdejo v nosu iz-j rastki ali polipi, mogoče so ko ! sti prevelike, mogoče je vzrok! temu kronično vnetje nosne vo j tline. če je vzrok katarja ka-j tera omenjenih stvari, treba jej operacije. Te vrste operacije v| splošnem niso nevarne in uspe j hi so navadno jako dobri. Se veda te vrste operacije mora izvršiti ekspert. Mogoče se bc , konni čudno zdelo, pa je res-1 nično, da majhen katar včas'j povzroča nepravilna hrana Znano je, da gotova vrsta je di deluje pri nekaterih ljudeh kot strup in povzroča občutne nosne neprililce. Poznam ljudi, ki ne smejo jesti kuretine, paradižnikov, graha, kruha in vet drugih jedi. Taka jedila pri ne- i katerih ljudeh v par urah pov i zročijo simptome katarja, kil po nekaj dneh izginejo. Slabo zračene stanovanjske sobe al delavnice tudi večkrat povzro čijo katar. Isto velja za prevet zakurjene prostore. Stanovanj ski in delavni prostori naj bo do torej dobro zračeni in pri merno zakurjeni. Kogar katar rad napada, naj se glede tega posvetuje t svojim družinskim zdravni kom. Dobe se različni praški kateri se zamorejo rabiti zf izmivanje nosa vsako jutro Pri tem pa se ne smete premočno vsekovati, ker to lahko škoduje ušesom. Pustite tako raztopino lahko teči skozi ene nosnico notri in skozi drugo ven; nato storite obratno. Ako kaj te raztopine priteče nazaj v usta, jo izpljunite. Sicer ne bi ravno škodovalo, če jo pogoltnete, toda ni treba, da bi požirali vodo, s katero se izpi ra nos. o--------- Odmevi fašizma. I Pretečeno nedeljo je italijanski konzul v Clevelandu sklical |shod svojih rojakov na zapadni i strani mesta in apeliral nanje, da podpisujejo italijansko posojilo. Dr. E. Biagiotti, ki je nasproten poskušnjam, da bi se v Clevelandu zbiral denar za fašistovski režim, je sklical drugi shod nekje v bližini. Posledica je bila, da ste sovražni četi kmalu trčili druga ob drugo. in da je policija končno vse razgnala. Dobrote prohibicije. Statistika zdravniških avto- • ritet kaže, da v New Yorku • umrje več ljudi na posledicah i zastrupljen ja z alkoholom, : kot vsled prometnih nesreč in zastrupljenja s plinom skupno. MODERNI M0ZES —J V judovskih svetih knjigah je pisano, da je IMozes s palico j udaril po skali in priteklo je i toliko vode, da so se napili ! Izraelci, ki so umirali žeje v j ! puščavi. To je bilo v davnih J I sivih časih. Dane J imamo mo-! derne Mozese, ki delajo mo-I derne, a zato nič' manj zanimive čudeže. V Mrtvi Dolini (Death Valley) y Californiji je nedavno podjetni inženjei in prospektor priklical vodo iz globine 500 čevljet. V tem peklu podobnem kraju, kjer je na stotine ljudi inf živali poginilo od silne vročiife in neznosne žeje, priteka zdaj iz studenca 1000 galon hladne vode na uro. N a j grozn e jša I pošast Mrt-. ve Doline .je s tepi uničena. Uničili so jo modejrni stroji in ameriška drznosti in podjet-i nost. Mrtva Dolina |ali Death Valley, kakor ,sg oficijelnoi imenuje, zasluži svoje ime v polni meri. Je najbolj vrojčaj ti najnižje ležeča pokrajina v Ameriki, kajti njeno dno je za 278 čevljev nižje jkpt morska gladina. Californija je dežela' kontrastov; tam najdete ne-; dvornno najlepše in najprijet-lejše kraje v Združenih državah. ob enem tudi nerodovitne in dolgočasne pušča-'/e, med katerimi je nedvomno i Mrtva Dolina najgroznejša. Ker ni tam nobenih tekočih vod in tudi dežja nikoli, seveda ie more uspevali rastlinstvo, posebno, ker je vročina narav-1 nost neznosna. Mrtva Dolina je torej dobesedno mrtva. Soln-ce neusmiljeno pripeka na goli pesek, ki je mestoma pome-j Um z žveplom in soljo. Vsako! : živo bitje, ki poletni čas zaide / ta zemeljski pekel, pogine j id vročine ali žeje. Po obširni peščeni puščavi se belijo v | solnčnem siju kosti ljudi in ži-j vali. V teh kosteh' in ostankih ; voz, sedel itd. je pisana skoro | stoletna zgodovina tega groz-; aega kraja. Leta 1849 je žalostno poginila tam takozvana Jayhawker karavana (broječa nad 100 oseb), ki je hotela preko Mrtve Doline. Samo par mož se je rešilo- preko gorskih plazov, ki branijo izhod. Koliko posameznih prospektorjev, cowbo-yev, ubežnikov in roparjev je poginilo v Mrtvi Dolini, nihče ne ve. V pesku se, poleg belih kosti, najdejo tuintam zarjaveli noži, puške, pištole, lopate. kovan denar itd. Tuintam leže kolesa in drugi ostanki razpadlih voz. Vročina v Mrtvi Dolini znaša poleti do 130 stopinj, česar navaden toplomer ne vzdrži. Poleg tega neprestano veje od juga suh in žgoč veter, ki povzroča, da žgo oči in da razpokajo ustnice in nosnice. V nekem kraju Mrtve Doline se na-i haja renč alfalfe, za namakanje katere se je od nekod po-i srečilo napeljati potrebno vo-; do. Renč je lastnina nekega belega človeka, toda obdelujejc j ga Piute in Shoshone Indijan ci, ker ti so edini zmožni pre-; stati tamkajšno poletno vroči no. Trije beli nadzorniki st prestali tam po dve leti vsak tretjega leta pa noben ni pre stal. Pozneje sta dva bela nad zornika tam od vročine znore la in skušala peš uteči iz dotič nega pekla; seveda nista dale' ! prišla. Od takrat upravljaj' ! renč samo Indijanci Sredi poletja je vročina tar j; takšna, da se jajce speče v de (Dalje na 2. strani) P0TA.Š V DRŽAVI TEXAS Največja država naše Unije; je Texas. Njena površina je večja kot je bila površina predvojno Nemčije. Kljub svoji razsežnosti ima dozdaj le nekaj nad pet milijonov prebivalcev. Po svoji velikosti je prva med oseminštiridesetimi! državami, po številu prebivalstva pa je šele na petem mestu.; Do leta 1836 je bila država} Texas del Mehike, pozneje jej bila nekaj let neodvisna repu-i blika, v decembru leta 1845 pa je bila sprejeta v zvezo Združenih držav. V Texasu se prideluje mnogo bombaža, riža, pšenice, krompirja, sladkega krompirja, tobaka, koruze, rrka in raznovrstne zelenjave. Prideluje se tudi precej sadja, od navadnega, do poltropičnega. Celo sladkorni trs uspeva v nekaterih; krajih. Na obširnih planjavah! se pasejo ogromne črede ovac:; ioveje živine, konj in preši-čev. Izmed podzemeljskih bogastev je na prvem mestu petrolej, kateremu sledi naravni plin. Tudi plin “helium”, ki ca rabilo za vodljive zrakoplove se pridobiva v Texasu. Nakoplje se dalje precejšne množine premoga, asfalta in lončarske gline. V manjših količinah se pridobiva srebro, svinec, ži- j vo srebro, sol in baker. Zadnja leta so pri vrtanju za petrolej naleteli na številne zaklade neke .-wine, rudnine, ki se imenuje polyhalite, iz kate-j re se izdeluje pepelika ali po-taš. Kot znano, je potaš zelo važno gnojilo, ob enem pa je dotična snov neobhodno potrebna pri izdelovanju gotovih razstrel.jiv. Pred vojno je ta dežela skoro ves potrebni potaš dobivala iz Nemčije. Meti vojno so pričeli potaš pridobi-; vati iz različnih tvarin, toda pridobivanje je bilo tako komplicirano, da bi bil na ta način pridobljeni potaš predrag za gnojilo. Kot že prej omenjeno, naleteli so na potaš pri vrtanju za ; oljem. Kmalu nato je zvezni kongres dovolil potrebno svoto, da se je moglo pričeti z intenzivnim iskanjem potaša. Našli j so več plasti, tankih in debelejših, med njimi nekatere, ki vsebujejo skoro 23'. potaša. ! Te plasti se nahajajo od 900 do 1,800 čevljev globoko pod zemljo. Za pridobivanje pota ša bo treba seveda kopati rove, ki pa ne bodo tako globo ki, kot so potaševi rudniki v Nemčiji in v francoski Alzaci ji , tore j lio tudi pridobivanje potaša primerno cenejše. V Al zaciji so potaševe plasti 1,700 | do 2,200 čevljev globoko pod 1 zemljo, v Nemčiji pa celo ; 3,500 do 5,000 čevljev. Ni dvoma, da se bodo v do-• glednem času pričele potaševe ■ plasti v Texasu izkoriščati v velikem obsegu, in ko se to - zgodi, bodo .Združene države ! tudi glede potaša neodvisne od ■j inozemstva. To je eno najno- ■ vejših poglavij glede naravnih 'j bogastev naše nove domovine j Prepir radi evolucije. V postavodaji države Arkan-’ sas je bila poražena predloga ; glasom katere se ne bi smele 0 poučevati evolucijske teorije ^ i javnih šolah. Protievoliicijskc Dj predlogo je zadela epaka usodt tudi v legislaturi države Nev Hampshire. IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA Dne 2. februarja je praznoval v Zagrebu znani hrvatski učenjak dr. Dragotin Gorjano vic-Kramberger dvojni jubilej: 70 letnico svojega rojstva in 50 letnico svojega znanstvenega udejstvovanja. Dr. Gorjanovic si je zlasti po svojih študijah o pračloveku v Krapini pridobil svetoven sloves. Na poslopju prirodoslovnega muzeja so učenjaku na omenjeni dan odkrili spominsko ploščo in v sabor nici je bil promoviran za častnega doktorja medicine. Pri ti sti priliki mu je bila izročena obširna spomenica v več jezi-N h s prispevki najodličnejših učen.-nkov na polju paleontologije in geologije. Na proslavo so bila povab,;ena vsa prirodo-znanstvena društva v Jugosla vi ji in v inozemstvu. Letos se bo gradila v Trbov Ijah meščanska šola, v Hrast niku pa ljudska šola. Poleg teh dveh večjih stavb ima občina v projektu zgradbo velike stanovanjske hiše in ubožnega doma. Sarajevski listi objavljajo zanimivo vest o Slovencu Antonu Boltetu, rodom iz Kamnika kjer še danes živi njegova raa-; ti. Živel je več let pri svoji sestri v Sarajevu. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je tudi j. Amon ou! inii a , jwajjciu , j transporti v Galici,io. Ze v pr- 1 vih bojih je bil ranjen in ujet. Od takrat niso njegovi svojci prejeli nobenega glasu več od njega. Uradno je bil proglašen j za mrtvega. Letos na novega leta dan, pa je prišlo veselo iz-nenadenje. Njegova sestra Cecilija v Sarajevu je prejela pismo iz Rusije od pogrešanega brata Toneta. Spoznala je takoj njegovo pisavo. V pismu ji je brat sporočil, tla je živ in zdrav in je nameščen v Stalingradu kot železniški uradnik. Godi se mu dobro; oženil se je1 v Rusiji in ima že dva čvrsta otročiča. Pismo je izzvalo pri Boltetovih in pri njegovih znancih radostno senzacijo. Na tehnični visoki šoli v Be ogradil je bil lani otvorjen kurz za češki jezik. V primeri ■: lanskim letom se je število frekventantov v letošnjem le-Ui znatno zvišalo, kakor sploh v jugoslovenski javnosti razveseljivo narašča zanimanje ze kulturne in gospodarske raz mere na Čehoslovaškem. Po najnovejših -statističnih podatkih je imela Jugoslavija koncem lanskega leta 12,017. 323 prebivalcev — 5,893.597 moškega in 6,123.776 ženskega! spola. Po konfesiji je bilo 5 mi-.] lijonov 602.227 pravoslavnih, 4,735.154 katolikov, 1,336.587 j muslimanov, 216.847 protestantov. 65.159 Židov, 41.597 unijatov, 17.536 pripadnikov ostalih konfesij, 2016 oseb pa je bilo brez konfesije. Po na rodnosti: 5,525.980 Srbov 3,420.909 Hrvatov, 1,024.761 Slovencev, 513.472 Nemcev, 472.409 Madžarov, 441.740 Ai-navtov, 229.399 Rumunov ter 388.653 oseb drugih narod nosti. Na enem kvadratnem ki-, lometru živi v Sloveniji 65 oseb, v Vojvodini 70, na Hrvatskem , in v Slavoniji 62, Srbiji 53, v i Daliiuačiji 48, v Bosni in Herce-r govihi 36, v Južni Srbiji 32, v Črni gori pa 20 oseb. VSAK PO SVOJE Neki nemški profesor je pro-našel, da opice vrste orangutan tucli pojejo. Zdaj vemo, odkod izhaja divje petje, ki ga včasi slišimo na radio. * Na Kitajskem, na Portugalskem. v Nicaragui in v Herri-nu, III. divja državljanska vojna. Drugače pa se svet koplje v miru in predpustni blaženosti. Skoio vse večje države so poslale svoje bojne ladje v ki tajske vode. Najbolj se postu-\ i italijanska flota, kateri baje poveljuje general-admiral Cadorna, častni meščan Kobarida in Livenze. Nemčija ni poslala na Kitajsko bojnih ladij ker jih nima, zato pa na tovornih parnikih pošii.ja ogromne množine pušk, ki so označene kot športne puške. Za kakšne vrste šport jih bodo Kitajci rabili, to Nemcev oficijelnc nič ne briga. * Pretečeni teden smo imeli v Clevelandu neke vrste mestne volitve. Mi smo civilizirani ljudje, zato ni bilo treba državnemu tajniku Kelloggu poslati vojnih ladij in mornarjev, da nas nauče, kako se voli, dasi nas je še enkrat toliko koi je prebivalcev republike Nieara gue. * Dne 9. februarja je neki C-levt:luntu;.ui *y «•.a 'Doba ” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE ——-----------------------------------— —----------------- Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. _____ IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru _________________ Naročnina za člane $0.72 letno; sa nečlane $1.50. za inozemstvo $3.00; OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc.. Ely, Minn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY _____________________ Subscription for members $072 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on agreement ^ Naslov za vse, kar se tiče lista; NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave._____Cleveland, O. Volume III.____________ 83 N0- 7’ Cenimo sebe in svoje. j V prvi vrsti je naša dolžnost, da cenimo in spoštujemo | deželo, katero smo si izbrali za svojojiovo domovino. Pri- j šli smo v to deželo prostovoljno, nihče nas ni vabil, nihče nas ni silil, če izvzamemo seveda, da so nas silile k izselitvi slabe življcnske razmere naše nekdanje domovine. 1 ris i smo v Ameriko, ker smo pričakovali tu boljših življenskin pogojev. Nismo jih našli vsi, toda najbrže jih je našla večina naselnikov, ker sicer ne bi bila tu ostala. Ladje preko Atlantika namreč vedno plovejo. Da so povprečne življen-ske razmere v Ameriki boljše kot v stari hvropi, najbo. j jasno dokazuje dejstvo, da je velika večina rojakov, ki je odšla v Evropo po zaključku vojne, z namenom tam ostati, prišla nazaj. Primerjali so pač življenske razmere tukaj in tam, in odločili so se za vrnitev v Ameriko. S tem seveda ni rečeno, da se tu cedi med in mleko. Za dolar je treba ti do delati. Poleg tega tiidi ni vselej dela za tiste, ki bi ladi delali. Brezposelnost se od časa do časa pojavi v vsaki indu-strijelni deželi, v večji ali manjši obliki. Čez noč se take razmere ne morejo odpraviti, toda polagoma se le izboljšujejo Če pogledamo za par desetletij nazaj, priznati 11101 a-mo če smo odkritosrčni, da ljudske mase žive v boljših razmerah danes kot so nekdaj. Ves razvoj v naravi gre svojo pot korakoma in ne skokoma. Pa -m.rp ki padajo danes, so nedvonino v mnogih slu- čajih potrebne izboljšave. K izboljšanju pa ne bo pripomogel tisti ki samo na strani stoji in zmerja in kritizira. 1 re-ba je dk postanemo dobri državljani in se udejstvujemo tam kjer sodimo, da bo naše delo največ zaleglo. F n tem ne bodimo nepočakljivi in ne obupujmo, ce se nase zelje ne uresničijo preko noči. In ne glejmo vedno črnih strani življenja ker to vodi v obup, kar pomeni duševni 111 večkrat tudi telesni samomor. Glejmo in vpoštevajmo tudi to, kai ima življenje, kar ima ta dežela lepega in dobrega, lo nas bo nkvdalo z zaupanjem v življenje, z ljubeznijo do nase nove domovine; to nas bo navdalo z veseljem za delo, ki je potrebno za izboljšavo neugodnih razmer. Le na ta naur bomo živeli življenje, ki je vsaj deloma dostojno človeka, in le na ta način bomo, svojim zmožnostim primerno pripomogli k izboljšanju obstoječih razmer in k rasti in blagostanju te dežele. Na ta način bomo vredni nasledniki tistih ki so ustanovili to veliko republiko, doprinesli bomo svoj del k njeni sreči, in se izkazali hvaležne za življenske prilike in pogoje, ki nam jih nudi. Cenimo pa tudi to, kar jc naše v ožjem smislu, to je vse, kar je delo nas Slovencev, oziroma Jugoslovenov. Ni se nam treba sramovati naroda iz kateiega izhajamo, kajt’ bolj pridnega, varčnega, gostoljubnega, nadarjenega in poštenega naroda ne najdete pod solncem. Primeroma svojemu številu in prilikam, v katerih smo živeli, smo imeli in še imamo dovolj velikih mož. I udi v tej deželi najdemo žc danes ljudi naše krvi in jezika na odličnih mestih, katciim ne delajo nečasti. Ponosni bodimo na naše Narodne Domove, na naše podporne in kulturne organizacije in diuge ustanove. To vse je sad našega dela, naših duševnih zmožnosti. Koristilo bo nam in našim potomcem, v prenešenem pomenu pa tudi 'deželi, katero smo si izbrali za našo novo domovino. Končno bodimo ponosni tudi na našo J. S. K. Jednoto Sad je našega dela in dela tistih, ki so se trudili pred nami, m pred nami odšli v kraje od koder ni vrnitve. Lep in plemenit jc namen te naše podporne organizacije, dostojna in poštena jc njena pot. Naša jednota se ne spušča v nikake špekulacije, niti v verske ali politične prepire. Po prepušča 1 drugim skupinam, ki imajo druge smernice. Z občudovanja vredno točnostjo izplačuje naša podporna organizacija svoje obveznosti, poleg tega pa skuša širiti med svojimi člani idejo bratstva in tolerance. Njena vsestranska rast in zadovoljnost njenih članov dokazuje, da je na pravi poti. Kdor sam sebe ne ceni, ne more pričakovati, da bi ga cenili drugi; zato gre delo J. S. K. Jednote tudi za tem, da ohrani svojim članom slovensko in slovansko zavest, ob enem pa jih vzgoji za dobre ameriške državljane. Amerika je tista čudovita dežela, kjer je to mogoče. — Bratje in sestre! Ali podporna organizacija kot jc J. S. K. jednota ni vredna, da privedete pod njen prapor svoje prijatelje in znance? ILU- ' - . --------0-------- PREDPUSTNA Ala, Kurent, pa zagodi, A če nočeš, pojdi z Bogom, pa zapiskaj na piščalko. z bogom, ali s kozjim-rogom: da se razvedrimo malko, meni svira dobra volja da zaplešemo po podi! to jc muzika najbolja! (Oton Župančič) Želo važen je, a vse premalo spoštovan stan pismarjev in zt pisnikarjev. To vem in trdim iz skoro dvajsetletne lastnoročne izkušnje. Tam pod visokimi gorami države Utah, kjer tako omamljivo duhti divji pelin, sem delal prve zapis-nikarske šole. Majhno je bilo društvo, a velike so bile skrbi za nsnikarja-začetnika. Po pav letih sem žc toliko avanziral, da sem postal zapisnikarski asistent prave, honest to goodness konvencije. To je bila prilično taka šarža, kot kaplar v jugoslovanski vojski, še nekaj let učenja in povzpel sem se do pravega konvenčnega zapisnikarja prvega žinovne-ga razreda, tam ob jezeru .Michigan. Pozneje so se vrstile za;:isnikarske službe kot ministrstva v Franciji. Kratke so bile in pisale kot kočevski grehi. Plače so bile večinoma le nekake napitnine, toda na-grj.de v obliki kikanja so bile siji1 inc. Izjemo je tvorila le sloveča! združevalna konvencija, ker takrat so bile plače stoprocen-tnc, kikanje pa le 50 procetno To je bilo mogoče le vsled tega, ker sva bila jaz in moj to-: variš odgovorna le za zapisnik ene dnevne seje. Popoldanska, zapisnikarja sta bila deležna ostalih 50 procentov kikanja Irt takrat se je zgodilo, da so pri de v zapisnik uši. Uši pa niso dobrodošle niti na cvetlicah in zelenjavi, niti na grmovju in j drevju, najmanj pa v zapisniku. Neki delegat je stresal jezo nad ušivim Clevelandom, in tal;o sc jc zgodilo, da so uši zalezle v zapisnik. Potem je bila huda jeza, ker se je dovolile ušivim izrazom na konvencijo, | sc hujša pa, ker so uši prišle v zapisnik. Seveda je bila to vne-bopijoča nedoslednost. Delegat je ušiv če z ušfjii , oiicijeinu A življenje poklical, zapisnikar ja sta jih uvrstila v zapisnik,! in uši so bile tam. črno na be-; lem, in nič si niso mogle poma , !,at;. Dasi nezaželjene držav-j l.janke, imele so tam domovin I ! ko pravico. Šele ko jih je njih duševni oče z obžalovanjem in oficijelno odpoklical, so bile štipendirane, oziroma črtane iz zapisnika. Uši niso dosti prid# nikjer, a najhujše je, če se za-• grizejo v zapisnik. Zapisnik je uradni dokument in kot tak služi tudi na sodniji v slučaju kakšnih sporov. ! če ni slavjia zbornica preveč sitna, pametni zapisnikarji na menoina kaj preslišijo. Tako sem na primer poznal društvenega zapisnikarja v državi Kansas, v tej idilični dežel/ solnčnih rož, ki nikdar ni zapisal običajnega predsednikovega nagovora: “Alston, kur-cet'is, bratje — osli . . .” Pa sc dobijo zapisnikarji, ki so precej avtokratični in zapišejo vso mogoče pijače pod grape juice in vse mogoče igre ii? srečkanja pod šaljivo loterijo Samo malo zasuče se beseda, pa. se zmeša sled tožnikom ir sodnikom. Ce se figa imenuje s pravim imenom figa, je videti sumljivo; smokva pa je popolnoma dostojno in spoštovano ime, dasi figa in smokva isto pomenita. Dobri zapisnikarji so eksperti v izrazih, zato so zlata vredni; plačujejo pa jil? navadno z bakrenimi centi. Jaz ljubim zapisnikarje, ket simpatiziram z njimi radi brc, katere prejemajo zasluženo ali nezasluženo. Pa tudi neke vrste kolegijalnOst čutim do njih, ker sem nekako začel mojo ka-rijero v tej deželi z zapisni-karstvom, in ker sem pozneje pri najrazličnejših prilikah zgrizel toliko zapisnikarskih svinčnikov, da tvorijo prvi del kurjega milijona. In nedavno sem, po daljšem presledku, zopet prišel k svojemu profesijo-mi. Zapisnikarim namreč v enem najmlajših društev, s plačo dveh dolarjev na leto. Upam, da se bo dalo nekaj prihraniti za stare dni. Zapisnikarji se delijo v tri razrede: v dobre, slabe in popolnoma zanič. Zaposliti se izplača samo dobre in tiste, ki so popolnoma zanič. Dobri vpišejo vse pravilno, tisti, ki so čisto zanič, pa sploh nič ne pišejo, in tako ne more priti do, nesporazumov. Po zunanjosti se zapisnikarji ne ločijo dosti od drugih državljanov; samo dobri govorniki se redkokdaj izcimijo iz njih. So pa tudi izjeme. Poznam nekega eks-zapisnikar-ja, ki se je razvil v takega odličnega govornika, da nima več daleč do lavorjevih vencev; drugi, ki je aktiven zapisnikar je ta predpust tudi začel zelo : vztrajno klatiti govorniške zvezde. Tako še morda mene kdaj prime — you never can tell . . . Zapisnikarje imam jaz tako rad, da jim tudi zameriti ne morem zlepa kaj. Eden mi je svoječasno izneveril najlepšo prijateljico, ki sem jo kdaj imel, pa mu nisem rekel žal besede. Malo mi je bilo sicer hudo, pa sem si mislil, da mora pač tako biti zapisano v zvezdah ali kjerkoli. Tako sva še danes prijatelja. Sploh imajo zapisnikarji pri meni posebne privilegije. Nikakor se mi ne zdi prav, da jih širša javnost še tako malo vpošteva, zapisnikarje namreč. Sploh bi moralo slavno občinstvo čitati različne zapisnike z večjo vnemo in pozornostjo, kot to dela dozdaj. V trdih oficijelnih školkah se včasi tam najdejo pravi biseri. Tako sem, nedavno čital v zapisniku neke organizacije, da je neki njen činovnik gledal s črnimi očmi. Res, tako jc zapisano črno na belem, in notarsko potrjeno in zapečateno. Na vsak način je torej resnično, kajci zapisnikar je že vedel kaj je pisal, ker si cer ne bi mogel biti zapisnikar. Zapisnikar vselej ve kaj piše. pa če drugi ljudje vedo ali ne.! Zakaj je dotični činovnik gledal s črnimi očmi, ni zapisano, i Morda zapisnikarju ni bilo povedano, ali pa ni hotel zapisati. Jaz sem malo radoveden zakaj je gori omenjeni junak i gledal s črnimi očmi, malo pa ; ne. Toliko radoveden pa nisem, da bi vprašal. Tako vprašanje ' bi bilo lahko preveč osebno. Pravzaprav mi ne gre čisto nič | v nos, če je bil vzrok črnih oči lonec ali ponvica, ali kakšna druga ljubeznivost kuhinjske kraljice .To so privatne zade-j ve drugih, katere bi bilo ne-! smiselno mešati, ko imam z mojimi lastnimi dovolj opravka. Pa še sam bi lahko dobi’ črne oči pri tem. črne oči pa nam moškim ne pristojajo, in so sploh sumljive. Ženske imajo tudi v tem oziru posebne privilegije, in pri njih se sme črne oči celo opevati. Saj vam jc znana tista narodna: “Ej ti ljuba mala, s črnimi očmi, ki skoz okno gledaš s črnimi očmi, ki srce mi vnemaš s črnimi očmi . . .” In tako gre naprej brez kon ca: s črnimi očmi. če bi bila mesto činovnika prizadeta či-novnica, s črnimi očmi, bi se jr divili in morda bi postali čelu pesniško navdahnjeni. Pa ni bila, zato nas mučijo črne slutnje glede vzroka črnih oči. C resničnosti zapisnika pa je izključen vsak dvom, kajti zapisnikarji ne lažejo na svojo roko. Seveda, če se jim diktira nekaj neresničnega, tudi za pišejo, potem si pa roke umijejo. Manj lahko zapišejo, več ! pa ne. Na vsak način zaslužijo ! zapisnikarski stanovi vse dru gačen rešpekt kot ga po na j vadi uživajo, če bi ne bilo za-, pisnikarjev, ne bi bilo zapisni kov, zavladala bi splošna anarhija in oglašati bi se začele trobente sodnega dne. — Res, VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. stranil li naj dodajo, da se bo glasilo $100,000, pa se bo število nesrečnih zakonov v deželi solnčnih rož zmanjšalo. * t Doli v solnčnem Los Angelesu sta dva možaka igrala golf. Pri tem sta se nekaj sprla in konec debate je bil, ko je eden igralcev potegnil revolver in ustrelil svojega tovariša, nato pa še samega sebe. Tako se najbolj temeljito rešijo vsi prepiri in argumenti. Znati je tre ba. * Bolgarski kralj zna voziti motorni čoln in avtomobil, poleg tega zna tekati, jezditi, plavati in se voziti na biciklju Šc letati naj se nauči, pa bo pripravljen za vse slučaje, kakor se spodobi za vsaltega bal-kjtnskega kralja. * Če pregledate današnjo iz j dajo lista, našli boste naznani ' J lo za piknik, ki ga priredi ne j ko društvo meseca maja. Vidi-i te, to so fantje, ki verujejo v preparedness! To je prvo ofi cijelno naznanilo pomladi, ki je prišlo v slavno uredništvo in mene je tako srčno razvese-1 lilo kot prihod prvega robina ali prve lastavice. Naj bi bil ti ] sti piknik najboljši, kar jih je zapisanih v zgodovini novega te. amenta svete prohibicije! A. J. T. o---------- MODERNI MOJZES (Nadaljevanje s 1. strani) setih mnutah, če se ga polož v pesek. Pokošena alfalfa jc popolnoma suha v poldrug uri; kositi jo je seveda trebt pred solnčnim vzhodom. V najbolj zapuščenem kra ju obširne Mrtve Doline pa je nedavno zrastlo 50 malih lič nih hišic, ki so opremljene 1 gorko in mrzlo vodo, elektrike in vsemi drugimi modernim udobnostmi. To je delo že prej otnen.ienega in ženi er j a in pro-Spe k tor j a H. W. Eichbauma ki je, kot ime kaže nemškegt pokolenja, a pri tem poln prist ne ameriške drznosti in podjet nosti. Poleg omenjenih hišic je v tem puščavskem mesteci; posebna jedilnica, kopalnica in plesna dovrana. Gradi se tu di centralni hotel, katerega del se bo vporabil za nekak muzej, kjer boclo razvrščen' I različni v puščavi najdeni piedmeti, ki predstavljajo ne | mo zgodovino tragedij Mrtve Doline. Namen tega puščavskega mesteca je nuditi vse udobnost, i turistom, slikarjem in drugim ki si žele ogledati Mrtvo Dolino. Prišlo se bo lahko tja na-j ravnost iz Los Angelesa z av-i tomobilom. Seveda bo v polet-j nih mesecih mesto popolnoma prazno; življenje bo vrvelo tam le od septembra ali okto-i bra do pomladi, kajti takrat se kraj toliko ohladi, da so ponoči potrebne odeje. Lansko leto je Mr. Eichbaum ki je nedvonino precej premožen mož, dal presekati Pana-mint Range gorovje pri Tow-send prelazu za pot v Mrtvo Dolino. Pod silnimi razstreljivi so se drobile tisočletne skale in mehiški in indijanski delavci so zgradili gladko cesto. Ko je bilo to gotovo, so postavili vrtalne stroje v najnižjem mestu doline, kjer je kapljal čisto neznaten studenček. Marsikateri prospektor je počival in se poživil pri dotičnem studencu in eden izmed njih ga je označil z železnim dimnikom, katerega je zasadil v pesek. Po tem dimniku je studenček dobil ime Stove Pipe Wells. V globini 500 čevljev so zadeli na močan vrelec, ki je zdaj obilno zaklada z vodo puščavsko mestece. Ko je bila voda zagotovljena so pričeli z graditvijo mesteca. velika je bila Diana efeška, v neprimerno večji smo mi za-; pisnikarji! In poleg tega smo I še tako prijazni, da se sam« ' pohvalimo . . . Dovršitev mesteca je Mr Eichbaum hotel proslaviti s sijajnim banketom in sicer na Zahvalni dan. Povabil je na ;>anket vse stare prospektorje 'z vsega okrožja in jih postregel z vsemi mogočimi delikatc-;ami. Dobili so živih morskih j rakov iz Los Angelesa, in se .jej igodilo nedvomno prvič v zgo-lovini, da so se na istem kra-u servirali raki. purani in dru-je dobrote na Zahvalni dan. Tako je ameriška podjet-lost iztrgala Mrtvi Dolini mno-10 njenih grozot, in jo napravila pristopno za turiste, umet-like in raziskovalce. Moderni Vlozes pa je dal Mrtvi Dolini :iv vrelec hladne vode. —o L To so vam sarže! O priliki poroke belgijskega prestolonaslednika s švedsko princezinjo Astrido, objavljeno je bilo uradno naznanilo, ki bi ?e v slovenščini glasilo prilič-10 tako: Poročila sta se: Njegovo Kraljevsko Veličanstvo Leopold Filip Karel Albert Meinrad Hu-bertus Marija Miguel, brabant-^ki vojvoda, poročnik prvega gardnega polka, imejitelj srebrne svetinje, spominske sve-binje 11a svetovno vojno in posestnik različnih drugih odlikovanj, rojen v Bruslju tretjega novembra, tisočdevetstoprve-ga, bivajoč istotam, najstarejši sin Njegovega Veličanstva Alberta Leopolda Clementa Meinrada ,kralja Belgijcev, velikega mojstra afriškega Zvezdnega reda, imejitelja belgijskega vojnega križa, Yserske svetinje, spominske svetinje na svetovno vojno in svetinje zmagovalca viteza Serafinskega reda — in Njenega Veličanstva Elizabete Gabrijele Valerije Marije, kraljice Belgijcev, vojvodinje Bavarske, imejiteljice srebrne kolajne in spominske 1 svetinje na svetovno vojno ter Njeno Kraljevsko Veličanstvo Astrid Sofija Luiza Thyra, prinefezinja Švedska, rojena v Stockholmu dne sedemnajstega novembra tisočdevetstopetega, stanujoča istotam, mladoletna hči Njegovega Kr. Veličanstva Oskarja Karla Viljema, dednega kneza Švedskega, vojvode Goetlandskega, generala švedske armade, polkovnika kraljevega regimenta Vestgoeta in kraljevske garde na konju, dr. med. h. c vseučilišča v Upsali, predsednika švedskega Rdečega križa, viteza Serafinskega reda, komandirja reda Vaze z velikim križem, viteza kralja Karla XIII komandirja Leopoldovega reda z velikim križem — in Njenega Kraljevskega Veličanstva Inge-borg Šarlote Karoline Friderike Vestergoetlandske, rojene prineezinje Danske, bivajoče v Stockholmu, Ce vam je slabo, popijte 61 '.arec vode, in spomnite se,*1 jc recimo čisto navaden eP torski naslov, ki si ga je ti prislužil s trudom in učenjp neprimerno več vreden, kot f 1 ta podedovana navlaka raJU nih “veličanstev.” j' L Dobra beseda o tobal1'1 Vi Kadilci le malokdaj slw, kakšno dobro besedo o n4< prijatelju nikotinu. Vse mj če grehe se mu obeša, deli po pravici, deloma po krij' Kajenje je sicer razvada, f' katere bi sicer lahko živeli? kor bi lahko živeli brez sf rih drugih razvad. Nes^' npst pa seveda škoduje po'!j in gotovo tudi pri Kajenju-f kazano pa je, da dožive k#1 ci, kakor nekadilci visoko” rost, in mnogi kadilci in nf dilci pomrjejo mladi. L, Nedavno je imela Clev^ Dental Society svojo koii'4, .jo, in pri tisti priliki so A\ zdravniške avtoritete izjftj da kajenje ne škoduje ju, ampak je videti, da |j kov dim uničuje gotove šHj ve bakterije. Kadilci pip. ^ in cigaret imajo po navad1! cej zdrave zobe, ker ni| ne dovoli, da bi se škodljivi cili v uatih preveč m^l Zmerno kajenje baje posfol je tok krvi do zobnih kolt) nezmerno kajenje pa po'p( ča, da dlesna upadajo. % škoda, ki jo tobak naprav'J bem je, da jim da rujavoj vo, katera se pa da o d stil Tako so povedali dentisti, bodo že vedeli. Vsak kadilec bo pri p®] da je kajenje razvada, k1] precej stane, vendar je | razvadi velik užitek za H ca. Kaj je za kadilca dob*1! silo ali prijateljska drt tj brez dobre cigare ali cigf1 Pridelki Zapadn£ Afrike. Domače prebivalstvo rP ne Afrike sc zdaj največ! 3 pridelovanjem in pi‘l’ kakava (cocoa). Raziskfi tamkajšnili pokrajin sodij'i je v velikanskih palmov^ zdovih velika prilika za fj bivanje surovin za pa^ olje, ki se rabi v izdelavi! Državi Nigeria in Sierra] ne že zdaj eksportirate ' množine palmovega olja i11 movih zrn. 1 Prebivalstvo Združb držav. Prebivalstvo Združeni'] žav znaša po neoficijelni 4 vi zdaj 118,628,000, ali trij milijonov več kot ob času! skega štetja leta 1920. [ prečni letni prirastek sef na poldrugi milijon. y Jugoslovanska Katol. Jednota Ustanovljeni L 1808 *0*^ Inkorporirana 1. 1001 GLAVNI URAD V ELI. MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. . Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. « Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12tb Ave., Easl(| Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank P' BIdg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. .{ Nadzorni odbor: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111. 'k 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. r, 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. pi Porotni odbor: št Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. li 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1377 E. 53rd St., Cleveland, O. Sl 3. porotnik: JOSEPH PLAUTŽ, 432—7ih St., Calumet, Mich. t( 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. . _ . . ===== n Jednotino uradno glasilo: i, NOVA DOBA, 0117 St. Clafr Ave., Cleveland, O. ^ Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatvt naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pred'" sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniSWz; spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izprfl’ membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av«'in Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanoi* za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglas's, tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P*p obrnite na gl. taj’nika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani **{ članicami. h MLADINSKI ODDELEK -- JUVENILE DEPARTMENT 1- . ANIČINE SANJE - * (A. J. T.) I Anica je do svojega šestega leta živela v malem mestecu, iti' obdano z gozdi, travniki in polji. Večinoma vse lepe fneve. Pomladi, poletja in jeseni je preživela med poljskimi žiti, §f ocvetečih travnikih ali v senčnem gozdu ob žuborečih I Uuenčkih. Pogovarjala se je s cvetlicami, občudovala pisano lužke in metulje in pevala z drobnimi ptičicami. Bila je pravo’ |e e narave, roža med rožami, metuljček med metuljčki. Tud> Flx' Jesenski sneg jej je bil všeč, ker je bil tako deviško bel, farno premrzel je bil in predolgo je ležal. Vsak dan je povpra-jamico, kdaj zopet zazelenijo trate in zacveto lepe cvetke. L, ,i0.Je z°Pet prišla pomlad, je njeno mlado srčece prekipevalo rifie 'n otroške razposajenosti, saj je vsak dan sipal nove kraso-r Vse naokoli. =; ...^0zno neke jeseni je Aničin oče dobil novo službo v več M J oddaljenem velikem mestu, in vsa družina se je morala pxosoliti tja. Nastanili so se v čedni hišici, skoro ob kraju me-f > vcndar se je Anica teško privadila novemu prostoru. Samo < .eno stran se je videlo nekaj polja in dreves, drugod pa samo *Ctle ‘n ^rne strehe. Skoro so zapihali severni vetrovi in jj**padel je sneg. Bil je prav tako lepo bel kot zunaj na deželi ji,e za dan ali dva. Nato je posivel in počrnel, da se je Anici I ,Vnost studil. Neko noč se je navalilo snega več čevljev aSil’ ’ Pr‘ *-em je razsajala huda bur.ja, ki je ponekod nano-Plbj.'1 ve*‘^e ku]>e snega, drugod pa ga je pometla do golih tal. »f av Pod oknom, skozi katerega je Anica najrajše gledala, je f 11 Ja sneg tako čisto pobrala, da so se videla gola tla. |. _.)vo je posijalo solnce je Anica z začudenjem gledala mnogo-epom ne ^^e, ki so iskale hrane na kopnem prostoru pod ok-®rez' 'n.z°I1e^ žalostno odletavale, ker je niso našle. Anici so se j^/^joče, lačne ptičice smilile, pa je tekla svojo skrb poto-T * niar>iici v kuhinjo. Mamica jej je dala nekaj drobtin, ja- )tftraCn °*UP‘C0V bi kurje piče, odprla je okno in jej velela, da to rat>rin° ^°^ros‘ na goličavo pod oknom. Kmalu so zopet začele |e aViiti ptičice in so veselo zobale potrošeno hrano. Anica late * ne'zrnerno srečna, ko je izza zastora gledala drobne kri-i ce, ki so se gostili na njen račun. Odslej jim je trosila zrnje, n me in drugo hrano vsaki dan. Kadar je sneg pokril goliča-IjjLj/ !,0(* oknom, ga je pometla in potem potrosila zobanje. Vsak n4o Priletavalo več ptičic in privadile so se Anice tako, da ni nJ 'ut odletele, če se je pokazala izza zastora. e.| J 1'bližal se je mesec marc, dnevi so postajali daljši, solnct. crlj )cjvjIJaI° gorke j e in sneg je polagoma kopnel. Neke nedelje je 'li hest ^n'°a ‘s svo-i'mi stariši na obisk prijateljev v drugem delu * Sla a ^ Je krasen zgodnopomladni dan. in sneg se je topil, I let-V VSG ^lo P° cestah. Sledila je noč, polna mehkih južnih iit . -'eV' Anica se je s stariši vrnila domov pozno ponoči in '° £))>•''n;:.s* 7-a?i'ala- , Poniladni vetriči pa so prinesli v njeno kitot**0 < U('ov’^e saiije! Šaii.jala .je, da gleda skozi okno, kjer so j ,Gle Ptičice veselo zobale nntvošeno zrnje. Naenkrat prifrČi , 'Ar’-a kolo. Vse ptice so nato z glasnim vriščem odletele in (li lca se je zbudila. ji'|olnc> <)/n° ,le ')'*° ‘n v 80l::>0 so sijali svetli žarki pomladnega iitrakoAnica nekaj časa premišljuje čudovite sanje, nato pa oSlkrio IZ P0Ktel-iice- se hitro obleče in hiti v sprednjo sobo, pod 4kno*’ katere je vsaki dan gostila svoje krilate prijateljice. p°|etje Je široko odprto in iz daljav se je slišalo veselo ptičje (L- e' p°d oknom ni bilo nobene ptičice, pač pa velik šop belega, •a';3ih 'n rumenega krokusa, ki ga je priklical iz zemlje pi-vi Pomladi. Aničine sanje so se vresničile. V v m ^ LINCOLN’S MRTHDAY I ii j j m(| ;;->ns birthday Billy walked along the windy way w l0ught of what he’d like to be when he was grown some day; ^ Sht*^ '’*