ZEMLJA
Glasilo slovenske kmeč.ko - delavske politike
Za konzorcij: izdajatelj in urednik Kreutzer Pavel, Ljubljana, Trnovski pristan 14 Štev. čekovnega računa 16'782. Tisk Delniške tiskarne d. d. (Predstavnik F. Pintar)
Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 40 din, polletno 20 din, četrtletno 10 din Za kmete in delavce naročnina letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 8 din
Štev. 6	Ljubljana,	dne	28.	marca	1940	Leto	III.
Kreutzer Pavel:
Le slovanska demokracija bo rešila slovanske narode suženjstva in potujčenja!
Največja moč na svetu je človeška osvobodilna misel in ona vodi usodo narodov. Porojena iz stisk, pregan janja in zapostavljanja, se dolgo skriva v človeškem srcu, dokler se z vso silo ne uveljavi. Te misli ne more streti nobena diktatura (samovoljna vladavina) in tudi nobena drobtiničarska politika obljubovanja. Misel svobode in pravice je tako globoko vsajena v človeško naravo, da je ni moči na svetu, ki bi jo mogla trajno udušiti. Lahko uničiš posameznika, ali ga izločiš iz človeške družbe, toda s tem še nisi uničil človeške osvobodilne misli, ki gre iz veka v vek, iz roda v rod.
Česa vsega je ta misel zmožna, vidimo najlepše pri naših zaveznikih Hrvatih. Brata Anton in Štefan Radie sta v hrvatskem narodu, po dolgih stoletjih teme, spet prebudila to osvobodilno misel in hrvatski kmet se je začel združevati v boju za svobodo, pravico in človečnost. Na j hujše preganjanje in zapostavljanje ni moglo več udušiti te misli, ki je iz štiridesetletnega boja izšla kot zmagovalka.
Zadnjih dvanajst let je tudi slovenskemu kinetu in delavcu odprlo oči in mu pokazalo, kam ga lahko pripelje politična malomarnost. Slovensko podeželje je spoznalo, da je njegova rešitev edinole v lastni kmečko-delavski demokraciji, ki ima svoj izvir v ljudskem hrepenenju po svobodi. Lastna in popolnoma neodvisna politična organizacija pa je edino poroštvo. da bo slovenski narod res kdaj tudi dosegel to. kar potrebuje in hoče. Združiti moramo vse one, ki pošteno in nesebično mislijo. Osebne želje, izvirajoče iz pohlepa po časti, poslanskih dnevnicah, brezdelnem udobju in še nadaljnjem izkoriščanju svojega bližnjega, se morajo umakniti koristim skupnosti. Gole sebičneže je treba izločiti iz slovenske demokratične družbe in če ne gre drugače, moramo nanje tudi s prstom pokazati, da jih bo vsak poznal. Iz svojih vrst moramo izločiti tudi vse strahopetce, ki se skrivaj prislanjajo k nam zgolj iz preračunljivosti, ki bi nas pa zaradi svoje strahopetnosti pri prvi nevšečnosti zatajili in izdali. Če si naš in če moreš, to tudi javno priznavaj. na vsak način pa vsaj delaj v našem demokratičnem duhu; če pa nisi naš po srcu in prepričanju, pojdi kamor spadaš.
Težak je bil boj hrvatskega kmeta in velike so bile žrtve, ki jih je leto za letom doprinašal za svojo svobodo. Nam je boj vsaj toliko olajšan, da imamo pri njih vzgled požrtvovalnosti in vztrajnosti.
Kakor sta se 1573. leta bojevala slovenski in hrvatski kmet skupno za svoje človeške in družbene pravice, tako moramo danes ta boj nadaljevati v trdnem zavezništvu s hrvat-skim in srbskim kmetom in delavcem, da z združenimi močmi pridemo ua svoj cilj. Osvobodilna misel kmeč-ko-delavske demokracije mora zmagati pri nas, Hrvatih in Srbih ter pri vseh narodih, kjer imata kmet in delavec večino. Že dostikrat smo poudarili, da je neodpustljiv greh nad narodom, kdor danes meni, da nam narodno svobodo in socialno pravičnost lahko prinesejo kake stranke, ki posnemajo diktatorske tnje vzorce, bodisi z leve ali desne strani.
Osvobodilna misel slovenskega kmeta in delavca je tako obče človeška, da nam tujih vzorcev ni treba
Slovani preživljamo v tem stoletju resne in odločilne čase. Po svetovni vojni 1918. leta sta bili obnovljeni dve stari slovanski državi: Češkoslovaška in Poljska. Z združitvijo Slovencev, Hrvatov in Srbov pa je bila ustanovljena nova slovanska država Jugoslavija. Pet slovanskih narodov je tako zopet prišlo do lastne narodne države. Če upoštevamo, da so Rusi, Srbi in Bolgari tedaj že imeli svoje lastne države, je bil torej položaj po svetovni vojni tak, da so živeli vsi slovanski narodi v svojih lastnih državah. Sicer mi Slovenci še nismo dosegli popolne narodne suverenosti (vrhovnosti) in združitve, podoba pa je, da kakor Hrvati pridemo v doglednem času tudi mi vsaj do narodne suverenosti.
Po dvajsetih letih je sedanja vojna zemljevid Evrope spremenila spet v škodo slovanskih narodov. Položaj slovanskih narodov je danes slabši kot je bil konec 1918. leta. Odkrito povemo, da nas to boli, hudo boli, ker priznavamo upravičenost vseslovanske misli. Naše vseslovanstvo pa ne izvira iz nerazsodne zanesenjaške zaverovanosti v vseslovanstvo. Zato pogumno raziskujemo vzroke trenutnih slovanskih neuspehov ter hkrati povemo, zakaj kljub nesreči verujemo v zmago vseslovanske skupnosti.
Nemški zgodovinar prof. dr. Briik-kner pravi v svoji razpravi o slovanskih narodih, da so se slovanski narodi spomnili na panslavizem (vseslovanstvo) navadno šele tedaj, kadar so prišli pod tujo nadvlado in odvisnost. Dalje pravi, da je pri vseslovanstvu, posebno pri južnih Slovanih, odločala bolj verska plat vprašanja kakor pa narodnostna. Da ima mož vsaj deloma
Pod tem naslovom prinaša velikonočna številka «Gospodarske Sloge», glasila gospodarske organizacije hrvat-skih kmetov, zanimiv sestavek, ki ga v prevodu objavljamo, ker z njim popolnoma soglašamo.
«Diktature ne nastajajo samo zato, da se ljudstvo tlači, temveč tudi zato, da imajo tisti, ki so nosilci diktature in tisti, ki so v njih bližini, od tega koristi. Še preti diktaturo, vsekakor pa za časa diktature, so bile državne finance urejene tako, da se je vedno večji del bremen prevalil na revne Ijn dske sloje. Bogatini so plačevali manj kot revnejši, a ravno najbogatejša podjetja (in k temu še tuja) niso plačevala nič ali pa zelo malo. Pri tem so se najboljše odrezali tisti, ki so bili oblastem najbližje. Ne samo, da so ti plačali sorazmerno najmanj davka, temveč so prejemali tudi razne ugodnosti in koristi od države. Dobivali so cenena posojila s po 5% od Narodne banke, po 6% pa od Državne hipotekarne banke, a kmetje so plačevali 15, 20 in 50%, če so sploh mogli priti do
in da bomo lahko sami in z lastno močjo ter delavnostjo vse opravili.
Jevšnik France
prav, vidimo na češkem, slovaškem in poljskem vzgledu. Čehi in Poljaki so pred dvajsetimi leti prišlo do državne samostojnosti, a se zaradi nekaj kvadratnih kilometrov tješinskega ozemlja niso mogli sporazumeti in zvezatj. Zdaj se v tujini kot pregnanci objem-ljejo ter si prisegajo slovansko zvestobo in vzajemnost. Tudi Čehi in Slovaki so grešili in greh tepe zdaj oba naroda. Danes sta na tihem gotovo spoznala oba naroda, da bi imel vsak dosti več, če bi sosedu nič ne kratil.
Isti nemški zgodovinar nam tudi pripoveduje, kako so prvotno svobodne balkanske slovanske države druga za drugo postale plen Turkov, ko so njih velikaši ali padli na bojnem polju ali pa se potujčili. Ostali so samo kmetje, brezpravna in izkoriščana raja. ki je varovala jezik in ostanke narodne omike. Ta raja se je šele v 19. stoletju dvignila v boj za neodvisnost. Nosilci slovanske misli so bili teda j samo juž-no-slovanski kmetje, ki jih osvojevalec ni mogel potujčiti. Potujčeni velikaši in kasneje nastalo meščanstvo, pa ni imelo smisla za slovansko skupnost in vzajemnost.
Tako je čisto prav povedal nemški zgodovinar, ki pa kot Nemec vendarle ni razumel, zakaj si je ravno uboga in kulturno zanemarjena slovanska raja kljub sto in stoletnemu teptanju ohranila voljo do svobode in zavest vseslovanske skupnosti.
Vseslovanska zavest in volja do demokratične svobode ima pri Slovanih svoj pradavni izvir. Slovani smo bili že ob prihodu v Evropo demokratični, imeli smo svoje svobodno izvoljene župane in vojvode in nismo poznali ne
kredita. Poleg tega je ta gospoda izkoriščala državo (to pomeni tiste, ki so plačevali davke) in so tako zaslužili ▼elike denarje pri državnih dobavah in pri prevzemanju javnih del. Takih ugodnosti so se posluževali tisti, ki so bili oblastem na j bližje. To niso bili hrvatski gospodarstveniki, ker ti niso bili v milosti režima. Zvečine je bil to tisti krog gospodarstvenikov, ki ga poznamo pod imenom čaršija.
Temu ravnanju se je reklo z zvenečim imenom «politika ustvarjanja narodnega kapitala*, čeravno je imelo srbsko ljudstvo od tega malo koristi, hrvatsko pa sploh nobenih. (Slovensko tudi ne! Op. uredn.)
Prišel je nov čas. V Evropi divja vojna in vsak narod se mora najresneje pobrigati za svoj obstanek. Kadar pridejo taki časi, potem se morajo koristi posameznika umakniti koristim skupnosti. Načelo pravičnosti in človečnostne politike terja, da tisti ki imajo več tudi sorazmerno več plačajo, a na tiste, ki ne zmorejo, se ne morejo nalagati bremena.
Naš finančni minister dr. Šutej je začel izvajati novo državno finančno politiko, katere značilnost z ene strani bo vse večje potrebe države zaradi voj-
fevdov, ne dednega plemstva. Slovenci imamo v gosposvetskem obredu ustoličenja vladarja zgodovinsko izpričano dokazilo največje demokratične svobode — ustave — in to dokazilo je mnogo starejše od angleškega velicega pisma (Great charter — magna carta) ki je temelj angleške ustave. Tega kmet ni nikdar pozabil. Na to so pozabili le potujčeni velikaši in prastare slovanske demokratične svobode se ni hotelo spomniti tisto meščanstvo, ki je udobno živelo od tega, da je narodove pravice prodajalo tujcem.
Nemški zgodovinar je torej deloma v zmoti, ko meni, da je v slovanskih narodih vseslovanska misel oživela šele v nesrečah ali zaradi pravoslavja. Iz teh vzrokov je vseslovanska misel zaživela le v srcih in glavah tistih, ki so jo prej pozabljali ali .zatajevali, ker so jih pokvarile tuje šege in navade in tuji politični vzori. Narodu samemu, to je slovanskemu kmetu pa misli na vseslovansko skupnost ni bilo treba nikoli oživljati, ker v njegovem srcu ta misel sploh nikoli ni umrla. Zavest vseslovanske skupnosti je bila pri njem zmerom združena z voljo demokratične svobode in zato so svojo državno samostojnost začasno izgubili tisti slovanski narodi, ki svoje države niso zgradili na edino trdni temelj ljudske demokracije.
Zgradba se je na žalost in nesrečo mnogih podrla, toda neizrabljen je ostal temelj in mi verujemo, da bodo na teh temeljih zrasle nove in trajne stavbe samostojnosti slovanskih narodov.
Iz te vere v demokratično st varilno silo slovanstva zajemljemo tudi Slovenci v teh bridkih časih svojo moč!
nih razmer in ki temelji na drugi strani na načelih pravične in človečnostne gospodarske politike.
In kaj se je zgodilo. Čaršija je zagnala krik in vik, ko se je od nje zahtevalo, da plačuje davke, katerim se je doslej spretno izmikala. Ne upirajo se samo temu, da morajo plačevati po zakonu večji davek, temveč žele, da bi plačevali tak davek, kolikor bi sami napovedali (t. j. kolikor kdo hoče). Upirajo se temu. ker zahteva finančni minister od njih, da morajo voditi knjige, da bi se jim vedno lahko pogledalo v račune. Kdoir je skrben gospodar, ima tudi vedno urejene račune, in kdor pošteno dela, ta se ne boji okazati svojih računov. Kaj malo jih riga, da je svet v vojni in da je v nevarnosti obstanek vseh narodov. Čaršija besni ob sami misli, da ne more biti več privilegirana in da bo morala tudi ona nositi sorazmeren del državnih bremen.
Če bi se pregledalo, koliko davka plačujejo vsi ti gospodarstveniki in državni dobavitelji, bivši ministri in «dr-žavotvomi politiki*, potem bi videli, zakaj skušajo danes preslepiti srbsko ljudstvo s svojim vpitjem. Država ni! in jim ne bo več molzna krava.
Država ni čaršijska dota
.Miselnost te gospode se je prav lepo pokazala te dni na občnem zboru neke banke, ki se imenuje Narodna banka, ki pa je kljub temu zelo daleč od naroda. Neki gospod, ki je govoril na tem občnem zboru in ki slovi kot najboljši finančni strakovnjak čaršije, je iznašel preprost izhod. Priporočil je, naj se bolj obremene kmetje in delavci in država naj na ta način pride do denarja. Ta gospod je pozabil, da so časi diktature prešli in da se davčno breme ne more zmerom prevaliti na rame kmeta, pa tudi ne na rame delavca. Zato naj naš finančni minister nadaljuje v svojo politiko, ki jemlje bre-
mena z ramen najšibkejših in naj pošteno obremeni tiste močnejše, ki so se doslej izmikali. V tem delu bo imel vedno podporo hrvatskega kmečkega ljudstva, prepričani smo tudi srbskega kmeta. (In slovenskega! Op. uredn.) Ta gospoda, ki je dvajset let imela koristi od države zato, ker je bila blizu državne blagajne, naj v teh usodnih časih plačuje kolikor mora plačevati. Naj ne pozabi, da v današnjih vojnih časih vsak tisti, ki ima denar, pa ga zataji in ne da v splošne narodne namene, ni le krivec po davčnem zakonu, ampak tudi izdajalec lastnega naroda.
Fedor Gradišnik:
Hrvaški politični boj
Pred seboj imam 388 strani obsegajočo, lepo knjigo Mirka Glojnariča « Borba Hrvatov». To knjigo bi moral prebrati sleherni naš somišljenik. V knjigi je popisan junaški boj, ki ga je hrvaški kmet vodil zadnjih dvajset let za politično enakopravnost, svobodo in socialno pravico. Pri prebiranju teh poglavij bi naši ljudje šele spoznali, da doseže pravico in svobodo le narod, ki se dosledno bojuje zanjo, ki se ne straši preganjanja, mučenja in ječe in ki v boju dosledno vztraja in kjer posameznik za velik cilj žrtvuje tudi svoje življenje. Poleg obče znanih imen navaja knjiga še dolgo vrsto neznanih junakov.
Spričo teh zgledov' moramo reči, da smo Slovenci poleg Hrvatov bolj majhni. Ne rečemo, da pri nas ni bilo lepih vzgledov požrtvovalnosti, nesebičnosti in vztrajnosti. Tudi to. kar je treba za narodovo svobodo skoraj zmerom žrtvovati, smo položili domovini na oltar. Manjši smo v enem oziru, ki je prav za prav jedro hrvaškega
Eolitičnega boja in ključ do uspehov, i so jih Hrvati dosegli. Hrvati so imeli po zaslugi bratov Radičev za današnjo dobo dosledno izdelano politično misel kmečke demokracije, imeli so pa tudi po zaslugi bratov Radičev in njih naslednikov tudi trdno politično organizacijo, ki celo v časih največjega ponižanja in zatiran ja ni odnehala.
Mi smo si svoj kmečko-delavski demokratični program ustvarili šele kasneje in zato tudi šele zdaj gradimo oiganizacijo, ki bo ta program pri nas utrdiia in mu pripomogla do znvige. Tako bo tudi naš narod dobil potrebno politično samozavest in ne bo več ponižen politični hlapec, ki s klobukom v roki čaka miloščine.
Torej širite naš program in delajte za organizacijo, da Slovenci ne bomo zaostajali za Hrvati. Ko bo organizirana in politično zavedna slovenska kmečko-delavska večina stopila v politični boj, se bodo tudi pri nas morali nasprotniki kmečko-delavske demokracije umakniti v ozadje.
Sklenitev miru ali nadaljevanje vojne
Sumner Welles, odposlanes predsednika Združenih držav Roosevelta, je končal svoje potovanje po Evropi in se vrnil v Ameriko. Njegovo potovanje po Evropi je imelo namen, zbrati informacije o položaju vojskujočih se držav in njihovih vojnih ciljih. Wellesova misija ni imela nobenega posredovalnega namena, zlasti pa še ne za sklenitev miru. Zato je ves čas svojega potovanja po Evropi previdno molčal in šele pred svojini odhodom iz Evrope izjavil ameriškim časnikarjem, da nima nobeden vojskujočih se taborov izdelanih mirovnih pogojev.
Od uspeha Wellesovega potovanja in opazovanja po Evropi je odvisno, kakšno stališče bodo zavzele Združene države, katerih simpatije so na strani Anglije in Francije. Rooseveltova zunanja politika hoče mir, zato je za Ameriko in ves ostali svet tudi pravilna. Toda mir mora biti pravičen; to je dal razumeti odločujočim državnikom tudi Welles, kar je posebno važno za Nemčijo, ki je sedanjo vojno začela in si tudi sklenitev miru, seveda takega, ki bi ji priznal zasedbo Češke in Poljske, tudi najbolj želi. Zato Nemčija ne sme veliko upati na sklenitev takega miru kakor si ga želi, kajti v Angliji in Franciji je pritisk javnosti, ki hoče bolj odločen nastop vlad, vedno večji. Francija je že dobila novo vlado, ki naj bi zadovoljila francosko
javnost, pa tudi Anglija se pripravlja za spremembo svoje vlade. Zavezniki svojega namena, da nadaljujejo vojno do popolne zmage ali poraza, ne skrivajo, pa tudi neuspehe, ki so jih doživeli zlasti v diplomatskih bojih, ne ta je. Zato je v angleški in francoski javnosti klic po odločnosti in bojevitosti, ki naj ne prizanaša nikomur, vedno močnejši: temu klicu pa bodo morale slediti tudi vlade. Diplomatski boji so vedno hujši; posebno delavna je nemška diplomacija, ki skuša vpliv zaveznikov na nekatere države kolikor mogoče zmanjšati. Prav za velikonočne praznike je pričela Nemčija z novo diplomatsko ofenzivo, ki ima namen, da si pridobi gospodarsko podporo nevojskujočih se držav.
Napačno bi bilo misliti, da je prinesel Welles Evropi mir. Njegovo potovanje je imelo namen nepristransko opazovati in poročati Rooseveltu. Položaj je seda j tak, da bi vsak mirovni poskus doživel vsaj zaenkrat neuspeh. To ve tudi Roosevelt, ki je prav zato poslal v Evropo Wellesa, da bo pravilno poučen o položaju in namenu vojskujočih se držav in če bi bili izgledi za pravičen mir. zanj tudi posredoval. Danes pa takih iz-gledov ni. zato se bo vojna nadaljeval še naprej, čeravno kakšne večje delavnosti na zapadnem bojišču še ne smemo pričakovati.
Kaj nam pišejo...
Proračun banovine Hrvatske
Kakor poročajo nekateri hrvatski listi, je banska oblast banovine Hrvat-ske že sestavila »svoj preračun. Podrobnosti še niso objavljene, domneva pti se, da bo znašal 1 milijardo petstotisoč dinarjev. Sicer pa finančno vprašanje banovine Hrvatske še čaka dokončne rešitve in je še predmet medsebojnUi razgovorov med posameznimi ministri. Podlaga preračunu banovine Hrvatske je državni preračun, ki izkazuje približno 12 milijard dinarjev dohodkov. Od tega zneska, naj bi šla polovica za
skupne državne zadeve, ki so predvidene v sporazumu, a druga polovica Di se porabila za samouprave banovin. Izdatki za skupne zadeve bodo krili dohodki monopolov, carin, posrednih davščin in trošarin. Za samouprave banovin pa bi se stekal denar iz neposrednih davščin in raznih taksnih pristojbin. Toliko poročamo v vednost našim bralcem, končne številke bomo oojavili, čim bodo uradno razglašene. Tedaj bomo stvar tudi obširneje raz-lozili.
Cenjeni gospod urednik! Pred nekaj dnevi je bil pri ineni neki gospod in me nagovarjal, naj vara pošljem nazaj «Slovensko zemljo*, češ, da ni vredno čitati, kar pišete. Temu se čudim, ker ga poznam kot vnetega našega nekdanjega somišljenika, ki mi je tudi priporočil «Slovensko zemljo*, da sem se nanjo naročil pred petimi leti. Lista seveda ne bom poslal nazaj, ker mi ugaja, saj pišete v pravem duhu za demokracijo in za naše kmečke koristi. Hotel sem vas le opozoriti na tega moža, da boste vedeli, kako se je seda j spremenil in da dela sedaj proti naši stvari.
R. M., Središče
Odgovor urednika: Zahvaljujem se Vam za dobro voljo, ki ste jo s svojim pismom pokazali, čeravno nam niste povedali nič novega. Ta naš bivši somišljenik hodi že dlje svoja lastna pota in smo tudi že od druge strani zvedeli, da odvrača naše somišljenike od našega lista. Nič zato, saj pride čas, ko bodo ljudje vendar kdaj začeli misliti z. lastno glavo in tudi stvari presojati pravično. Mi mu ne moremo preprečiti, da dela proti nam, kakor tudi on ne bo preprečil, da bi še naprej govorili resnico in oznanjali nauk kmečko-delavske demokracije. Resnica in pravica pa nazadnje vedno zmagata in tako bo zmagala tudi misel, ki jo v »Slovenski zemlji* oznanjamo. Saj to se nam ni zgodilo prvič, da kak užaljen somišljenik obrne hrbet organizaciji, ki jo je sam pomagal graditi. Razumeli bi tako užaljenost, če bi delali ali pisali proti ljudstvu in njegovim koristim, ali se prodajali tistemu, ki več ponuja. Tako pa ne moremo te užaljenosti razumeti, saj na prodaj sploh nismo in ljudske koristi smo vedno pošteno, požrtvovalno in vztrajno branili. Vsem ljudem pa še ljubi Bog ne more ustreči, pravi naše ljudstvo. Mi delamo za skupnost in se na pretirane želje kakega užaljenca pač ne moremo ozirati. Tistemu gospodu pa na tem mestu povemo, če mu pride slučajno list v roke, da je podirati lažje kakor zidati in mu tudi priznamo, da se je sedaj pri podiranju pokazal večjega mojstra kot prej, ko je bilo treba zidati in ko smo ledino orali. Sicer mu pa to lahko tudi vi poveste. Bodite pozdravljeni!
Gospod urednik! Z veseljem čitam list «Slovensko zemljo» in bil je res že skrajni čas, da je dobilo podeželsko ljudstvo svoje glasilo. Samo na nekaj bi Vas rad opozoril, če vam je mogoče ta napraviti. Da bi namreč prinašali tudi kak razvedrilen podlistek. kakršne imajo drugi tedniki. S slovenskim kmečko-delavskim po-zd ravom
A. L., Slivnica
O	d g o v o r u r e d n i k a: Slučaj je nanesel, da smo z Vašim prejeli še dva enaka nasveta. Razumemo Vašo željo, da naj bi bila »Slovenska zemlja» slovenskemu kmetu in delavcu vse, to je, da naj bi poleg političnega nauka dajala tudi strokovni pouk in razvedrilo. Vemo, kako je oboje potrebno in se za strokovni pouk tudi potrudimo, kolikor je v naši moči. Toda na žalost smo šele tednik na štirih straneh in današnji čas zahteva predvsem politično in organizacijsko delo. Leposlovnih stvari pri najboljši volji še ne moremo prinašati. Prvič imamo premalo prostora, drugič, in to jo naša velika žalost — imamo malo slovenskih pisateljev, ki bi pisali stvari, ki bi jih slovenski kmet in delavec s pridom in užitkom brala. Vaše pismo liani priča,, da precej berete. Prosimo vas pa, premislite kritično vse, kar sto prebrali in povejte, če so vas zadovoljilo tiste osladne in s cmeravim idealizmom zabeljene povesti, ki jih berete v tisku enega tabora, pa surove materialistične zgodbe, Iz katerih moli kakor vragovo konjsko kopito, politična ideologija drugega tabora. Menimo da ne in da je ravno vaša skrita nezadovoljnost z leposlovjem, ki ga dobite v roke, rodila željo, da naj bi »Slovenska zemlja« prinašala naročnikom še dobro leposlovno hrano. Ta želja je znamenje duhovnega zdravja, ali kakor rečeno, je ne moremo izpolniti. Kadar bomo list povečali, tedaj bomo prinašali tudi leposlovne stvari.
*
Cenjeni urednik! Ko sem zapazil pri neki hiši vaš list, sem ga preči tal in mi je zelo ugajal. Šel sem potem od hiše do hiše in priporočal vaš lisi in sem dobil zelo veliko somišljenikov. Torej vas prosim, pošljite vse dosedaj izišle številke naslovom, ki vam jih spodaj navajam, da se bodo ljudje zdramili in spoznali, kaj jih
tlači. Bom gledal, da vam pridobim še več naročnikov. Tudi jaz bi ga rad naročil, pa mi ravno sedaj pred prazniki denarja primanjkuje, ker imam veliko družino. Če pa mi ga pošljete, vam bom hvaležen in bom pozneje poravnal naročnino. Torej vam želim vesele velikonočne praznike.
R. I., Zabukovje
Odgovor urednika: Hvala vam za poslane naslove, na katere smo takoj po prejemu vašega pisma poslali vse številke »Slovenske zemlje*, želim, da jo vi in ostali naši somišljeniki s pridom prebirate in da bi vas nauk kmečko-delavske demokracije, ki ga oznanjamo, preporodil in obudil Lz dosedanje mlačnosti in politične brezbrižnosti, v kateri je slovensko kmečko-delavsko ljudstvo doslej životarilo. Širite list še naprej od vasi do vasi, od hiše do hiše in začnite tudi z organizacijskim delom, ker čas hiti in moramo hiteti tudi mi, če nočemo, da nas bodo dogodki prehiteli, če bomo nepripravljeni. Upam, da mi boste o svojem delu kaj kmalu bolj obširno poročali.
*
Dragi gospod! Sporočam vam, da imamo v našem okraju mnogo prijateljev. toda za politično delo smo bolj počasni, posebno še za organizacijsko. Obupali pa vendar še nismo. Prosimo, da pišete našemu vnetemu somišljeniku X. Y., posestniku iz L., to je naša stara korenina. Sem že govoril z njim in mi je obl jubil sodelovanje pri organizacijskem delu. «Slo-venska zemlja» se vsem dopade. radi jo bero. Pošljite jo še na naslednje naslove. Želim vam srečne in vesele praznike in mnogo uspeha.
Z. J., H.
Odgovor urednika: Rad vam verjamem, dragi prijatelj, da ste bolj počasni za politično in organizacijsko delo. Saj vas pa tudi nihče ni nikoli navajal k političnemu in organizacijskemu delu, ker so vse to drugi napravili za vas, zato so pa potem tudi brez vas in proti vam delali. Mi vedno poudarjamo, da je politika za kmeta toliko kot vsakdanji kruh. Ob tej priložnosti mi je prišlo v spomin, kar je na našem delegatskem zboru dne II. aprila 1937. leta povedal hrvatski narodni zastopnik Robič, ki je dejal: »Za politiko se mora brigati vsak kmet, kajti če ne greš ti za politiko, pride politika za teboj in ti vzame iz hleva zadnjo kravico.« To bi si moral zapomniti vsak naš človek in se po tem tudi ravnati. Politika je urejanje gospodarskih in socialnih razmer in kdor se zanjo ue briga, tudi nima pravice pritoževati se, kadar ga po glavi tepe. Somišljeniku, ki ga omenjate, bom pisal v najkrajšem času, danes ne utegnem. List pa sem takoj po prejemu vašega pisma poslal na sporočene mi naslove. Vesel sem, da ste z listom zadovoljni, še bolj bom pa vesel, če boste tudi organizacijsko delo malo bolj pospešili. Prejmite najlepše pozdrave iu oglasite se kaj kmalu.
•ie
Odgovor na nekatere druge dopise:
L. D., Radeče: Vašo dopisnico sem prejel in sem list takoj poslal na sporočeni naslov. Pomota je nastala zaradi tega, ker se je ravno tisti računski izpisek poštne hranilnice nekam izgubil in nam je pošta potem poslala samo prepis vplačil, ni nam pa mogla sporočiti, kaj je bilo napisano na hrbtu položnice. Sedaj je stvar urejena. Tudi položnice sem vam poslal še isti dan. Poročajte kaj o razmerah v vašem kraju, kaj pa z organizacijo, ali še vse spi?
G. S., Lipa: Potrjujem prejem obeh pisem z dne 20. in 23. t. m. ter vam na zadnje vaše pismo sporočam, da pri tistih besedah nisem mislil nič hudega, še posebno pa ne kaj takega,, kar vi domnevate. Mislil sem pač na to, da vam bom razjasnil, kako so se stvari razvijale 1938. leta. Sicer pa v vašo privrženost naši kmečko-delavski demokraciji nikoli nisem dvčmil. Več vam odgovorim v posebnem pismu, toliko za prvo silo.
Somišljenike
prosimo, da nam nakažejo naročnino. Stroški so veliki in predpogoj rednega izhajanja lista je redno plačevanje naročnine. Ne odlašajte in na-kažite še danes!
IZ NAŠIH KRAJEV
Dogodki po svetu
Francija dobila novo vlado
Piecl velikonočnimi prazniki je odstopila francoska vlada Edvarda Da-ladiera. Nihče ni pričakoval, da ne bo ostal Daladier še vnaprej ministrski predsednik. Toda odstopiti je moral zaradi nezadostnega zaupanja francoskega parlamenta v njegovo vlado, saj pri glasovanju, ko je šlo za zaupnico, več ko polovica poslancev ni glasovalo. Francoska javnost je bila zaradi nedelavnosti in premajhne odločnosti Daladierove vlade vedno bolj nezadovoljna, zato je zahtevala bolj odločno in močnejšo vlado. Taka pa naj bi bila nova vlada, ki jo je sestavil bivši fin. minister Paul Revnauld, ki je obdržal zase poleg ministrskega predsedstva še zunanje ministrstvo. Vojni minister je ostal še vnaprej Daladier. V novi
Irancoski vladi so razen skrajnih desničarjev in razpuščene komunistične stranke zastopane vse stranke. Ožji vojni kabinet sestavljajo poleg ministrskega predsednika Paula Rev-nauda in vojnega ministra Daladiera še podpredsednik vlade in ministri za vojno mornarico, letalstvo in oboroževanje.
Nova vlada se je takoj predstavila parlamentu s posebno deklaracijo (izjavo), v kateri razlaga svojo bodočo politiko. Vojno hoče nadaljevati do popolne zmage zaveznikov. Cilj vlade in vsega francoskega naroda mora biti: zmagati! Nova francoska vlada pričakujejo, da bo bolj odločna od prejšnje, zato je bila tudi v angleški javnosti prijazno sprejeta.
r Madžarski ministrski predsednik grof Teleky je potoval v Rim, kjer je imel važne razgovore o bodoči madžarski zunanji politiki z italijanskim ministrskim predsednikom Be-nitom Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom.
+ Razgovori za sklenitev novega konkordata med Nemčijo in Vatikanom so se pričeli. Konkordat je pogodba katoliške cerkve z državo, ki ureja odnose med katoliško cerkvijo in državo.
+ Angleški letalci so pretekli teden napadli pomemben nemški otok Svit ob danski obali. Napad je trajal sedem ur in je bil odgovor na nemško bombardiranje angleškega vojnega oporišča Scap Flow. ;
+ Obrambna zveza Švedske, Norveške in Finske bi bila v nasprotju s sovjetsko-finskim mirom, pravijo Sovjeti. Zaradi tega Finska ne bo smela pristopiti k taki obrambni zvezi.
+ Vseindijski kongres, ki zboruje v Ramgaru v Indiji, je sprejel spo-inenico. v kateri zahteva neodvisnost Indije. Kongres je nekakšen narodni zbor Indijcev.
+ Sovjetski zunanji minister Molotov bo obiskal nemške državnike, nemški zunanji minister Ribbentrop bo vrnil Molotovu obisk. Kdaj pride Molotov v Berlin še ni znano.
+ Izselitev Turkov iz Romunije. V Romuniji živi še okrog 400.000 I urkov, ki se bodo izselili v svojo domovino. Lani se je izselilo iz Romunije v Turčijo 100.000 Turkov.
-f Turčija bo izpolnila vse obveznosti. ki jih ima do zaveznikov in držav Balkanske zveze je dejal tur-
ški zunanji minister Saradžoglu poročevalcu nekega londonskega dnevnika.
-r V pol jskem delu Ukrajine, ki so
jo zasedli Sovjeti, so bile na velikonočno nedeljo volitve. Postavljena je bila samo komunistična lista, katere nosilec je bil Stalin. Po sovjetskih poročilih je volilo 95% volilcev. Volitve niso bile svobodne!
+ Nemci so popravili nekatere utrdbe v Siegfriedovi črti, ker so bile slabo zgrajene.
+ Velike poplave na Madžarskem. Zaradi topljenja ledu na Donavi je nastala na Madžarskem velika poplava. Okrog 350.000 juter obdelane zemlje je popolnoma poplavljene.
+ Besedolomstvo, ki je povzročilo sedanjo vojno, je ostro obsodil v svojem velikonočnem nagovoru papež
Pij XII.
+ Tudi angleška vlada se bo pre-osnovala. Zdaj, ko je dobila Francija novo vlado, pričakujejo tudi spremembo angleške vlade. V vlado bo baje vstopila tudi delavska stranka, ki je zdaj v opoziciji.
+ Nemci so iznašli nove zračne torpede, ki jih mečejo na zemljo letala. Če pade na zemljo eksplodira kot bomba, če pa v morje, pa kot mina.
+ Turška ladja «Saharia» je na skrivaj prevažala Žide iz romunskega pristanišča Konstance v Palestino. Angleži so jo ujeli in ugotovili, da je prepeljala ladja v Palestino nad dva tisoč Židov.
+ Molotov, sovjetski zunanji minister, ne bo prišel v Bukarešto. Romuni njegov obisk odločno zanikajo.
+ Sovjeti so uvozili iz ameriških Združenih držav v zadnjih 4 mesecih 2, >80.000 lil bencina.
Iz Mirne peči
Dovolite mi. g. urednik, da se tudi jaz oglasim v «Slovenski zemlji*. Po hudi zimi je zasijalo zopet sonce in pričeli smo z delom na polju in v vinogradih. Pretekli ponedeljek je bil Jožefov semenj, ki je navadno najbolj živahen. Letos ni bilo tako: živine je bilo prav malo, pa tudi kupčija je bila precej mrtva, tako da nismo bili z njim zadovoljni. Ker je bila lansko leto suša, nam je pričelo primanjkovati sena, ki je sedaj zlasti vprežni živini za krmo potrebno bolj ko kdaj prej. Toda še večje pomanjkanje se obeta, ker bo letos zaradi dolge zime vse kasno in bo preteklo še nekaj tednov, preden bomo mogli začeti kositi. Kaj bomo krmili do tedaj, ne vemo? Primanjkuje nam tudi žita in mnogi kmetje so prisiljeni kupiti koruzo, da ne bodo brez žgancev in kruha. Najhujše pa je. da nimamo semenskega krompirja. Denarja, da bi ga kupili, nimamo, ker je predrag in take visoke cene mi kmetje ne zmoremo. Prav bi bilo, če bi nam preskrbela banovina kaj več semenskega krompirja po nizki ceni, ker drugače ga ne bomo mogli saditi, čeprav je pri nas krompir najvažnejša ljudska prehrana. Ob priliki se bom spet oglasil in napisal kaj več.	J.	U.
Iz Št. Jerneja
Naš kraj je znan skoraj po vsej Sloveniji zaradi • dobrih sejmov in konjskih dirk, ki jih prirejamo vsako leto. Zato mnogi mislijo, da so pri nas doma predvsem trdni kmetje, vendar ni tako. To velja v neki meri samo za dolino, kjer je res precej' kmetov, ki jim pravimo, da so grun-tarji, vendar se jim godi slabo, ker ne pridelajo zaradi slabih letin, ki se kar vrstijo, veliko več kot pa potrebujejo. V hribih pa so doma skoraj sami bajtarji, ki hodijo poleti na dnino v dolino in v okoliške vinograde. Položaj teh bajtarjev je žalosten in njihovo življenje je tako slabo, da si mnogi niti misliti ne morejo. Poleti, ko so pri kmetih na dnini, še nekako gre, toda težje je za otroke, ki stradajo vse leto. Prepuščeni so samim sebi, zato so bolehni in telesno za-
= Novi občinski odbori bodo imenovani na Hrvatskem. Ker je funkcijska doba sedanjih občinskih odborov, ki traja tri leta, že potekla, bodo na Hrvatskem — tako poročajo «No-vosti» in «Politika» — razrešeni sedanji občinski odbori in imenovani novi. Obenem se vodijo priprave za nove občinske volitve. Uredba, ki bo spremenila sedaj veljavni red za občinske volitve, bo na Hrvatskem kmalu izšla.
= Za skupen nastop opozicije se
trudi JNS. Njen predsednik Peter Živ-kovič je zato obiskal voditelja staro-radikalov in predsednika gl. odbora Narodno radikalne stranke Aco Stanojeviča. Napori JNS za skupen nastop opozicije skoraj gotovo ne bodo uspeli, ker opozicija še ni pozabila na nasilje, ki ga je ta stranka uganjala. Volk menja dlako, nravi pa nikoli: to velja tudi za JNS in njene prepadle veljake!
= Načrt novega tiskovnega zakona,
ki bo omogočil svobodnejše pisanje, je v pravosodnem ministrstvu že izdelan. Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je imel zaradi tega pretekli teden posvet z ministrom pri predsedstvu vlade dr. Konstantinovičem in pravosodnim ministrom dr. Markovičem.
= Ustanovitev ustavnega sodišča, ki bi razsojalo morebitne spore, ki bi nastali med banovino Hrvatsko in dr-
ostali, čemer se ne smemo čuditi. Krepkih otrok med njimi ni, zato bo tudi dobrih in sposobnih delavcev, ki si bodo lahko služili kruh, vedno manj.	.
Napisal bi še kaj več, toda nimam časa, saj sem se sedaj ob praznikih komaj pripravil, da sem napisal to. Ob priliki bom napisal, kako kaj živimo.	A.	B.
Iz Slovenskih goric
Čim utira «Slovenska zemlja* kot resnična pobornica ljudskih koristi ponovno svojo začrtano pot v boju za demokratične in človeške pravice, se ji s srcem pridružujemo tudi mi iz Slovenskih goric, ki čutimo potrebo, da dejansko sodelujemo v tistih vrstah, v katere smo od nekdaj spadali.
Vso težino kmečkega dela okušamo sami s svojimi krvavimi žulji in kljub marljivosti ne moremo kriti svojih življenjskih potrebščin. Zato nam gre vsaj pravica, da javno izpovemo to, kar nas teži in da tudi javno odpravimo vse tiste ovire, ki nam danes ne dajo, da bi si uredili življenje tako, kakor je v skladu z našimi življenjskimi potrebami.
Ne dopuščamo več, da bi nas kdorkoli izkoriščal in zavajal z voditeljstvom*, čeravno lastnih rojakov, ki zaduše vsako zdravo pobudo, čim ne prija njih lastni stranki in njenim ko~ ristim. Obžalujemo, da so ti in taki ljudje prišli iz kmečkih domov in da jim je ravno zato naše slovensko ljudstvo toliko bolj zaupalo, da pa so se v delu izkazali za navadne strankarske sebičneže.
Jfa	-i V- 3*
* '	'jr.-*
mnsfr* Ujjsk gMgMteja«*
'-jggss »v*?#. %> - x-
-jjjasfeM*!	Joško	Rajh
Naročajte »Slovensko zemljo"! Prispevajte za tiskovni sklad!
žavo, zahteva srbski tednik «Napred». Izdajajo ga strokovnjaki, ki so sodelovali pri sklenitvi sporazuma. To sodišče bo potrebno, zlasti še potem, ko 1)0 država dokončno urejena v duhu sporazuma od 26. avgusta 1939.
= Koncentracijsko vlado, v kateri bi bile zastopane tudi nekatere opozicijske stranke, napoveduje zagrebški dnevnik «Obzor». Proti taki vladi je izmed sedaj v vladi zastopanih strank samo JRZ, ker bi s koncentracijsko vlado izgubila na svojem vplivu.
Nekateri naši somišljeniki se še zmerom ne zavedajo pomembnosti lastnega glasila. O tem pričajo razni dopisi, ki jih uredništvo prejema. Nekateri tarnajo, da je list premalo pester in da bi „boy vlekel4*« če bi prinašal več senzacij. Vsem tem moramo odgovoriti, da smo glasilo načelne in dosledne politične stranke. Zato nam ne gre za to, koga bomo privabili, koga ,,privlekli" in koga pregovorili ter omamili z raznimi senzacijami. Naš namen je, slovensko kmečko - delavsko ljudstvo prepriča?! o pravilnosti programa, ki ga je naša stranka razglasila. Nadalje izdajamo list zato, da svojim somišljenikom tedensko poročamo o vseh pomembnejših političnih dogodkih doma in po svetu. Pri vsem tem pa brez ozira na desno In levo, šibamo napake, ki so jih, In jih še delajo dosedanje naše stranke. Ne glejte na samo zunanjost, temveč predvsem na vsebino. Preveč smo doslej Slovenci gledali samo na zunanjost, zato smo tudi prišli tako daleč.
Ali res ni doma kruha in dela?
Francoski parlament je te dni odobril pogodbo med našo državo in Francijo, ki določa, koliko naših sezonskih delavcev bo šlo letos v 1‘ ranči jo in kakšno bo njihovo razmerje do gospodarjev - službodajalcev. Ker odhaja vsako leto na tisoče sezonskih delavcev v tujino — sorazmerno največ iz Slovenije — je potrebno, da spregovorimo o tem vprašanju. Največ delavcev, ki odhajajo iz Slovenije na sezonsko delo v tujino, je v Prekmurju. Vsako leto gre okrog S000 Prekmurcev na sezonska dela. Sezonskega izseljevanja ostala Slovenija razen Belekrajine do nedavnega ni poznala. Šele v zadnjem času, ko je pričel presežek delovnih moči vedno bolj rasti, so se pričeli izseljevati tudi iz ostale Slovenije poljedelski delavci na sezonsko delo.v tujino, ki traja navadno pol leta. Plačilo, ki ga prejmejo sezonski delavci za svoje delo, je navadno majhno in za opravljeno delo vsekakor prenizko. Zato bi človek pričakoval, da bodo odločujoči činitelji dali tem sezonskim delavcem možnost zaslužka doma.
Če pomislimo, da znaša povprečni zaslužek sezonskih delavcev v Nemčiji 6000 din in 4500 din v Franciji, moramo obsoditi veliko brezbrižnost, ki vlada pri nas v tem pogledu. Svoje najboljše delovne moči pošiljamo v tujino, da tam delajo skoraj zastonj. Doma pa primanjkuje sposobnih delovnih moči. Res, da ta skromni zaslužek vsaj malo pomaga družinam sezonskih delavcev, toda ne smemo pozabiti, da je ta zaslužek v primeri z izvršenim delom mnogo prenizek. Prihranki sezonskih delavcev znašajo po cenitvah Filipa Uratnika letno okrog 25 milijonov dinarjev. Teh 23 milijonov dinarjev pa bi lahko zaslužili tudi doma in ne bi jim bilo treba iti iskati kruha v tujini. Od dela, ki bi bilo storjeno za to vsoto, pa bi imelo koristi vse naše gospodarstvo. Zato ni prav ko pustimo, da odhajajo naši sezonski delavci v tujino, ko imamo doma dovolj dela in tudi kruha. Treba je poiskati samo denarna sredstva, ki bi se z dobro voljo tudi našla in našim ljudem ne bi bilo treba služiti kruha v tujini.
IZ DOMAČE POLITIKE
Naše gospodarstvo
Kako pridelujemo krompir
Znan« je, da se je z odkritjem Amerike po Krištofu Kolumbu zanese] krompir v naše kraje in se je pridelovanje tega sadeža razširilo kaj kmalu širom Evrope. Saj je krompir tudi zdravo in mnogo Čislano živilo, ki nam je postalo vsakdanja potreba. Dandanes bi prehrana ljudstva »a podeželju brez krompirja prav gotovo šepala. Pa tudi sestavljanje jedilnih listov v mestih bi ne šlo gladko in brez pritožb, ako bi manjkalo krompirja. Česar se mnogo porabi, to se navadno tudi ceni. Zato so cene krompirju še nekam primerne in je intenzivna kultura krompirja za naše gospodarstvo velikega pomena.
Temelj za pridelovanje krompirja je uporaba prvovrstnega semenskega krompirja, ki mora biti zdrav in vsebovati dovol j škroba. Krompir je bolj kot kaka druga kulturna rastlina podvržen degeneriranju (oslabljenju). Priporoča se zato večkratna menjava semenskega krompirja.
Če hočemo imeti uspehe pri pridelovanju krompirja, je potrebno, da ga sadimo v dobro obdelano in dovolj segreto zemljo. Ako v zemlji ni dovolj lahko raztopne hrane za krompirjeve rastlinice, je saditev krompirja bolje opustiti. Ker je rast krompirja nagla, ima vsaka najmanjša malomarnost pri obdelavi zemlje lahko nedogledne slabe nasledke. V času rasti moramo zemljo večkrat rahljati, s čemer zatiramo nele nadležni plevel, marveč omogočamo dostop zraka do korenin in preprečujemo izsuševanje zemlje, ikar je pomembno zlasti v suhih letinah.
Največjega pomena pri pridelovanju krompirja pa je pravilno gnojenje. Dognano je, da krompirjeve rastline ne izkoriščajo redilnih snovi v zemlji s takšno silo in v takšnem razmerju, kot druge hranilne rastline.
S hlevskim gnojem in z zelenim gnojenjem dovajamo zemlji potrebno črnico in jo rahljamo. Če hočemo, da pride do željenega uspeha, ga moramo pravočasno podorati — najbol je že v jeseni.
Vendar pa gnojenje s hlevskim gnojem navadno ne krije celotne potrebe redilnih snovi, ki so potrebne za uspešno rast krompirjeve rastline. To naj pojasnijo naslednje ugotovitve:
Po Wolfu vsebuje zmerno strohnel hlevski gnoj naslednje količine redilnih snovi:
0.50% dušika,
0.63% kalija in
0.21% fosforne kisline.
Srednji pridelek krompirja znaša 200 q gomoljev na I ha. S tem pridelkom odvzamemo zemlji naslednje količine redilnih snovi:
90 kg dušika,
160 kg kalija in 40 kg fosforne kisline.
Gornje številke vzbujajo posebno pozornost na izredno veliko porabo kalija.
Iz gornjega izhaja tudi, da je razmerje redilnih snovi, ki jih krompirjeva rastlina porabi v enem letu, drugačno kot je razmerje redilnih snovi
v	hlevskem gnoju.
Iz gornjega sledi nadalje, da je kalij pri pridelavi krompirja največjega pomena in da je krompirjeva rastlina izrazita ^kalijeva rastlina*.
Če tedaj hočemo dati zemlji, ki Je namenjena za krompir, s hlevskim
gnojem dovolj kalija, jo moramo ta-korekoč pregnojiti ž njim. V tem primeru moramo pognojiti zemljo s 300 q hlevskega gnoja na I ha. Pri takem obilnem gnojenju s hlevskim gnojem damo zemlji več dušika in fosforne kisline, kakor je potrebno za srednji pridelek krompirja. Fosforno kislino zemlja sicer absorbira (porabi), dušik pa se sčasoma porazgubi in tako ne pride do svojega učinka.
Največkrat se dogaja, da ne gnojimo zemlji, ki je določena za krompir tako izdatno s hlevskim gnojem, kot je zgoraj navedeno. V takem primeru je potrebno dodali kalija v obliki kalijeve soli. Dodatek znaša 100 do 200 kg 40% kalijeve soli pri gnojenju 200 q hlevskega gnoja.
Ako pa smo se odločili za gnojenje z umetnimi gnojili brez hlevskega gnoja, vzamemo za 1 ha zemlje naslednje količine umetnih gnojil, in sicer:
500 kg apnenega dušika, ki počasi deluje in se ga trosi 2—3 tedne pred saditvijo;
400 kg 40% kali jeve soli, ki jo raztresemo obenem z apnenim dušikom in 250 kg rudninskega superfosfata. ki ga raztresamo najbolje ob priložnosti prvega okopavanja, ker hitro deluje.
Zaradi okolnosti, ali pridelujemo zgodnji, ali pozni krompir, je treba omeniti, da je razlika v količini porabljenih redilnih snovi, kakor tudi z ozirom na čas. kedaj naj gnojimo. Prof. dr. Remy iz Nemčije je ugotovil, da zgodnji krompir že v juniju krije celokupno potrebo redilnih sno-
vi	v zemlji, pozni pa šele v juliju in v avgustu. Za zgodnji krompir je podorati hlevski gnoj na vsak način v jeseni. Če pa tega nismo storili, je bolje, da gnojimo zgodnjemu krompirju z umetnimi gnojili. Seveda gnojenja z umetnimi gnojili ne smemo ponavljati več let zaporedoma.
Z ozirom na porabo redilnih snovi, ki jih porabi zgodnji in pozni krompir pa je zanimiva naslednja ugotovitev:
Srednji pridelek zgodnjega krompirja je do julija odvzel zemlji na lha 140 kg kalija, srednji pridelek poznega krompirja pa do septembra 210 kg kalija.
Razumljivo je, da je pridelek poznega krompirja tudi mnogo večji, iz česar izvajamo nadaljni zaključek, da se pridelovanje zgodnjega krompirja izplača samo tedaj, ako višja cena za prodani krompir nadomesti izgubo na manjšem pridelku.
Upoštevati je še, da vpliva kalij ugodno na okus krompirja in na redilno vrednost, kar se je dognalo s poskusi v raznih krajih. Dokazano je tudi, da je večina različnih bolezni na krompirju nasledek nezadostne kalijeve hrane. Zaradi tega se priporoča gnojiti krompirju poleg hlevskega gnoja še s 40% kalijevo soljo, in sicer 100—200 kg na 1 ha.
Krompir, gnojen s kalijem, je izredno dober semenski krompir in je tak krompir tudi odpornejši proti zmrznenju.
Še bolj kakor pri drugih kmetijskih kulturah je tedaj dobičkanosnost krompirjevega pridelovanja odvisna od večje ali manjše intenzivnosti, kaj1 bi se po naše reklo: večje skrbi pri obdelovanju.
Vekoslav Štampar, Ljutomer.
ne smela biti izpod 12.— din za kg žive teže, ker se drugače pitanje ne izplača.
O Dosedanji podpredsednik Privilegirane agrarne banke, Andrija Ra-donič, ministrski predsednik v pokoju, je bil s tega važnega mesta odstavljen.
Hladilniki za izvoz svežega mesa. Irgovinsko ministrstvo je odobrilo kredit za nakup 42 vagonov hladilnikov s posebnimi napravami za izvoz svežega mesa. Nakup hladilnih vagonov je bil potreben, ker se sveže meso lažje izvaža kot pa živa živina.
Selitev kapitala na jug. Kapital iz Slo\ enije in Ilrvatske se v vedno večji meri seli v Srbijo. V zadnji polovici leta je bilo preneseno iz Slovenije in Ilrvatske v Belgrad in druga srbska mesta okrog 250 milijonov din kapitala. Samo v Belgradu je bilo nakupljenih iz tega kapitala za 60 *»r-lijonov nepremičnin.
Cene živini in lesu
Na živinskem sejmu v Slov. Konjicah, ki je bil 22. marca, so bile naslednje cene: Voli I. vrste 6.50 din, 11. vrste 5.50 do 6.— din in IH. vrste 4.50 do 5.— din za kilogram žive teže. Krave
1.	vrste po 5.— do 5.50 din za kg. II. vrste po 4.— do 4.50 in III. vrste po 5.50 do 4.50 din za kg.
Cena teletom in prašičem je ostala ne-izpremenjena. Prvovrstna teleta se pla-
čujejo po 7.50 din za kg žive teže, slabša pa )>o 6 do din. Prašiči Špeharji po do 10 din kg. pršutarji po 8 do 9 din.
•	( ene lesu so v zacin jeni času nekoliko padle. Cene lesu franko vagon nakladalna postaja so naslednje:
Jelovina: hlodi 220 do 260 din, brzojavni drogovi 160 do 220 din, bordonali -50 do 270 din.
Bukovina: hlodi od 50cm dal je 100 do 120 din. hlodi za furnir od 40 cm dalje 170 do 200 din, neparjeni plohi 220 do 450 din. parjeni plohi 300 do 550 din.
Hrastovina: hlodi od 50 cm dalje 170 do 500 din, bordonali 700 do 800 din. plohi 680 do 900 din.
Kmete opozarjamo, da ne nasedajo raznim prekupčevalcem. Padec lesnih cen je samo trenuten zaradi mednarodnega položaja. Ker je sklenjen mir med Finsko in Rusijo,- sc bo cena lesu dvignila, ker je Finska veliko lesa izvažala, ki ga bo sedaj porabila doma za razna obnovitvena dela.
Sejmi
1	■ “J)vr^a: Ribnica, Videm, Vojnik, Vinica, f nniišee, Jagnjenica, Krka pri Stični, Vače pii Litiji, Ljubljana, Murska Sobota. Novo mesto, Livold.
2. aprila: Bušeča vas, Rakek, Ptuj, Metlika, Dramlje.
5. aprila: Sv. Lenart-Zabukovje, Vransko.
4. aprila: Loški potok. Struge.
5. aprila: Mala gora, Hotederšica.
6. aprila: Št. Rupert na Dol., št. Jurij pri Grosupljem.
Somišljeniki! Podpirajte in širite svoj lastni tisk!
O Pomanjkanje plugov v Jugoslaviji. Nedavno smo poročali, da je bila znižana uvozna carina na pluge. cBeogradski Lloyd» piše, da potrebuje naše poljedelstvo 100.000 plugov letno; iz zamejstva jih uvozimo 15 tisoč, a domače tvornice jih izdelajo 5.000. Potrebovali bi torej še 80.000
plugov, a jih kmetje zaradi visoke cene ne morejo kupiti in morajo zato orali s starimi lesenimi plugi.
O Povišanje cen prašičev za izvoz zahtevajo prašičjerejci in izvozniki. Zaradi hude zime in podražitve koruze, je nastalo pomanjkanje pitanih prašičev. Cena pitanim prašičem bi
DOMAČE NOVICE
čas je že, da oblast streljanje z mož-narji prepove!
* Smrtna žrtev dela. Na parni žagi a Tirati pri škofjeloškem kolodvoru se je zgodila grozna nesreča. 16 letnega Franca Brenka iz Virmaš je pograbilo jermenje. Pogon žage je mladega fanta popolnoma razmesaril in mu odtrgal roko in nogo. Nesrečo, ki jo je plačal z življenjem, je zakrivil sam, ker ni bil dovolj previden.
* 9 ponesrečencev, ki so postali žrtev železniške nesreče pri Ozlju ob Kolpi, so potapljači potegnili iz Kolpe. Dvignili so tudi lokomotivo. Škoda, ki jo je ta nesreča zahtevala, znaša 3 milijone din. To je seveda samo škoda, nastala zaradi uničenih železniških naprav in vagonov. Škoda, ki so jo pa utrpeli ponesrečenci in njih družine, je pa neprecenljiva.
* Prošnje za podelitev podpor za družine vpoklicancev na orožne vaje ne vlagajte na vojaške oblasti, ker jih ne bodo reševale. Vložiti se morajo pri občinah. Ti jih oddajajo odboru za podeljevanje podpor, ki je na vsakem okrajnem sodišču. Pritožbe proti sklepom teh odborov se morajo poslati pristojnemu okrožnemu sodišču, ki pritožbi ugodi ali pa jo zavrne. Nadaljnje pritožbe ni!
Zamenjajte kovnn denar! 20. aprila izgubijo veljavo stari dinarski kovanci, 30. aprila pa srebrni kovanci po 20 din. Kinete opozarjamo, da pravočasno zamenjajo te kovance!
* «Suzor» (Osrednji urad za zavarovanje delavcev) v Zagrebu bodo likvidirali. V Zagrebu je bil pretekli teden posvet zastopnikov delavskih zbornic in organizacij ter «Suzorja». Vprašanje socialnega zavarovanja in likvidacije «Suzorja», je treba čim preje rešiti v korist delavcev in nameščencev.
* Velik požar v Ratečah. V Ratečah na Gorenjskem je pogorela hiša in gospodarsko poslopje tamkajšnjemu županu Pintbahu. Gasilci so preprečili, da se ni razširil požar na župnišče in druga sosedna poslopja. Zgorelo je tudi mnogo kmetijskih strojev in krme. Škodo cenijo na 300.000 din.
* Ponarejevalca denarja v osebi Franca Majcna so izsledili v Radečah pri Zidanem mostu. Orožniki so našli na njegovem domu pravo tiskarno za tiskanje ponarejenih bankovcev.
* Na cesti je rodila zdravega otroka Milka Cafova iz Sv. Barbare v Slov. goricah. Pri porodu pa je izgubila zavest in izgubila toliko krvi, da so jo morali prepeljati v mariborsko bolnišnico, kjer pa mladi materi ni bilo več pomoči. Nesrečna žrtev materinstva in neurejenih socialnih in zdravstvenih razmer!
* Otroka ,je pustila pri ribniku v Pragerskem neka mati. ki jo še niso izsledili. Našel ga je ekonom Stanko Drolc. Dete je žensko, staro okrog 7 tednov in je bilo zavito v raztrgane cunje, kar je dokaz, da se njegovi materi ne more dobro goditi.
* Meningitis (vnetje možganske mrene), nevarna in nalezljiva bolezen. se je pričela širiti tudi v Sloveniji. Že v 4. številki smo poročali o posameznih pojavih te bolezni v Prekmurju in Beli Krajini. Sedaj pa poročajo listi, da so več primerov te bolezni odkrili tudi že v litijskem in logaškem okraju. Ker je nevarnost, da se bolezen razširi še drugod, opozarjamo prebivalstvo, naj se je varuje s tem, da se izogiblje hiš, kjer imajo obolele za to boleznijo.
* Velikonočno streljanje z možnar-ji, ki je še vedno razširjeno po nekaterih krajih Slovenije, je zahtevalo letošnje velikonočne praznike več žrtev, samih mladih fantov. Skrajni
Mlekln je sredstvo za poinnoženje mleka pri kravah in za dobro pre-IHHHHr	bavo. Zavoj mali din 10'-
veliki din 16-.
IK	u	Bister fluid za konje
•	^	za masažo pri raznih po-
škodbah nog in kit. Steklenica, mala din 10'—, velika din 20'—.
Bister prašek prepreči mnogoktere konjsk| bolezni posebno pa naduho, zavoj din 10’—. Dobro domačo pijačo brez dodatka pravega’sad-jevca napravite z jabllnom, zavoj din 10-— poštnino zaračunamo posebej.	*
Drogerija Emona. I«. fene, Uibljana, hm«
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem lista 1