Izvirni znanstveni članek	UDK 159.937.51
Barva kot vtis in izraz: Priljubljenost, simbolizem in semantični prostor barv
BOJAN MUSIL Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Koroška 160, SI-2000 Maribor
IZVLEČEK
Barve so lastnosti vidnega sveta, ki napravijo na človeka mnoštvo vtisov, hkrati pa imajo bogastvo izraznosti. Namen pričujoče raziskave je bil na vzorcu slovenskih študentov ugotoviti priljubljenost bar\' in njihov simbolizem ter umestiti posamezne barve v semantični prostor. Ugotovljena je bila skladnost pri izbiri najbolj priljubljene in manj priljubljenih barv ter zelo močna povezanost banmega simbolizma z drugimi raziskavami v Sloveniji in Evropi. Odkriti sta bili dve bistveni dimenziji strukture simbolov, ki sta aktivnost in valenca. Ocene na osmih semantičnih diferencialih so bile osnova semantičnega prostora z dimenzijama esenca — eksistenca in racionalnost - emocionalnost. Pokazala se je povezanost barv s prevladujočimi naravnimi pojavi in osnovnimi elementi človekovega delovanja in bivanja.
Ključne besede: barva, priljubljenost barv, barvni simbolizem, barvni profili, Slovenija
ABSTRACT
COLOUR AS IMPRESSION AND EXPRESSION: POPULARITY, SYMBOLISM AND SEMANTIC SPACE OF COLOURS
Colours are qualities of visual world with plurality of impressions on human and possessing fortune of expressions. The purpose of the present study was on sample of Slovene students to ascertain colour preferences, symbolism and to place separate colours in semantic space. Considerable congruency in most popular and less popular colours was determined and very strong connection between colour symbolism of present study with other studies in Slovenia and Europe. Two essential dimensions of symbolic structure were established: activity and valence. Valuations on eight semantic differentials were groundwork for semantic space with dimensions essence - existence and rationality - emotionality. Connection of colours with predominant natural phenomena and basic elements of human functioning and living was indicated.
Key words: colour, popularity of colour, colour symbolism, colour profiles, Slovenia
Barve so pomembna lastnost vidnega sveta. Kot naravni fizikalni fenomen jih lahko razumemo kot modifikacije v svetlobnem elektromagnetnem valovanju. Ko pa postanejo del psihičnega dogajanja posameznika dobijo posamezne barvne entitete simbolnopomcnske implikacije in s tem pomembno vlogo v usmerjanju človekovega vedenja tako v osebnem, socialnem ali kulturnem kontekstu.
Kromatskc barve so pomembno povezane s človekovo cmocionalnostjo in estetskimi nagnjenji in so važen nosilec simbolov (Pečjak, 1977). Z njimi človek izraža svoje emocije,1 stanja, potrebe, socialni položaj in tudi celotno osebnost.
Barve imajo bogatejšo izrazno in afektivno vrednost glede na oblike (Trstenjak, 1996; Kovačev, 1997); vplivajo na subjektove emocije in pasivno sprejemanje dražljajev, oblike pa predvsem na razum in aktivno poseganje v predmetni svet.2 Zaradi njihove funkcije dodajanja čustvene vsebine predmetom, so močno povezane s človekovim duhovnim in socialnim življenjem in se pojavljajo v vseh oblikah kulturnih dejavnosti (magija, mit, ritual, religija, umetnost, moda, arhitektura). V analitični koncepciji (C. G. Jung) barve izražajo glavne psihične funkcije človeka: misel, čustvo, intuicijo, občutek (Chevalier, Gheerbrant, 1969).-'
Pomembna je povezanost barv in oblik s celotno človekovo osebnostjo, saj lahko prav na osnovi orientacije ljudi k obliki ali barvi ločimo dva tipa osebnosti (Trstenjak, 1996; Tušak, 1998b). Osebe, ki so bolj občutljive na barve, naj bi bile bolj aktivne, emocionalne, bolj senzibilne, orientirane pretežno navzven in naj bi imele razvit občutek za red in harmonijo ter bogato domišljijo in bi jih lahko umestili v kategorijo ekstravertiranih osebnosti. V nasprotju z njimi so osebe, ki so občutljive predvsem na oblike, največkrat zadržane, nedružabne in usmerjene v lastno notranjost - so introver-tirane.
Trstenjak (1996) govori o petih različnih pogledih v povezavi med barvo in motivom:
1.	Predmetna motivacija barve: vsaka barva je vedno vezana na določen predmet, zato povzema lastnosti ne samo od barvnega spektra, ampak tudi od predmeta, kateremu tipično pripada.
2.	Simbolična motivacija barve: barva ne omogoča samo prepoznavanje samih predmetov, ki so njeni neposredni nosilci, temveč tudi mnoge druge pojave, ki jih barve predstavljajo, ponazarjajo ala kakorkoli drugače nanje kažejo (nacionalne barve, barve žalovanja, barve emocij...).
3.	Biološka motivacija barve: vsaka barva skupaj z naravno ali umetno razsvetljavo daje svojstven občutek in tvori posebno ozračje, ki se odraža v človekovem dobrem ali slabem biološkem počutju.4
4.	Subjektivna motivacija barve: vsaka barva izžareva čustva, oziroma natančneje človek prvotno pripisuje čustva barvi, ki pa zaradi intenzitete postanejo kot atribut barve. Na podlagi te zakonitosti, da ima vsak človek svojo barvo so izdelali razne projektivne osebnostne bavne teste barv: Pfisterjev test barvnih piramid, Luschcrjev
Emocionalni pomen barv (npr. črna kot pogrebna, žalna barva, barva smrti in žalosti) ni nujno enak emocionalnemu nagnjenju (npr. črnina avta, ki mi je všeč); pomen je bolj stalen, nagnjenje pa se spreminja v odvisnosti od razpoloženja in referenčni okvir barve (Pečjak, 1977).
Pri percepciji barv je izvor aktivnosti v predmetu, od koder prehaja na opazovalca kol dražljaj, pri zaznavanju oblik pa naj bi aktivnost prehajala od opazovalca na predmet (Trstenjak, 19%). Da barve pomembno vplivajo na emocionalna občutenja, priča tudi sledeče: živobarvne sanje v psihoanalitičnem jeziku naznanujejo posebno močna nezavedna doživetja, ki so doživeta z veliko čustveno močjo, cmocije pa so lahko skrajno različne.
Na teh zakonitostih bazira vsa stara in sodobna kromoterapija zdravljenje s pomočjo barvnih vplivov.
barvni test in hitri barvni test, Frielingov test barvnih ogledal. Hartmanova barvna koda (Tušak, 1998a). Barva je postalatako eno izmed glavnih psihodiagnostičnih sredstev.
5. Miljejska motivacija barve: vse barvne motivacije so močno povezane z okoljem, v katerem sta bistveni predvsem dve stvari: vpliv klime in podnebnih zakonitosti osnovnega okolja človeških družb ter moda kot mišljenje in čustvo dobe, spremenjeno v snov, lik in barvo (Koch. v Trstenjak, 1996).
Barva najprej sama napravlja v nas poseben vtis, šele potem moremo mi videti v barvi poseben izraz (Trstenjak, 1996) in v tem kontekstu bi lahko ločili pcrceptivno-fiziološko in psihosocialno motivacijo barv, ki se navezuje na zgoraj našteto klasifikacijo. Predmetna motivacija barve je odraz same precepcije sveta, kjer se barva spoji s tipičnim predmetom, katerega pomemben atribut je. Tako je pri metodi prostega aso-ciiranja barv vedno prisoten pomeben delež asociacij, kjer določena barva predstavlja lastnost predmeta5 in je torej njegova objektivna asociacija. Vsaka barva sproža v človeškem organizmu fiziološke učinke, kar se navezuje na biološko motivacijo. Če se obe našteti motivaciji navezujeta na barvni vtis je stična točka vtisa in izraza barve subjektivna motivacija, ko človek pripiše čustva barvi, ki pa zaradi intenzitete postanejo atribut lc-te. Prenos izraznosti barve na mnoga druga področja je generator simbolične motivacije, ko barva za nas nekaj pomeni in utegne biti znak, s katerim tudi sami izražamo svojo notranjost. Simbolika pa je v vzajemni zvezi s kulturno tradicijo ter ekološkim kontekstom človekovega bivanja. Celotna dinamika vpliva na simpatijo oziroma antipatijo do posameznih barv, kjer pa igra še posebej pomebno vlogo moda.
Barve kot vtis
Eden prvih, ki se je ukvarjal z občutenjem barv je bil Goethe (1749-1832), ki je dejal, da izkušnja kaže, da vsaka barva izzove posebno čustveno razpoloženje. Barve je razporedil v krog, ki teče od rumene do rdeče kot pozitivni strani, in nadaljuje v modro kot negativno stran/' Pozitivne barve izzovejo razburljivo, živahno in navdihujoče razpoloženje, negativne pa nestanovitno, šibko in nežno razpoloženje. Tako rumena daje topel in udoben vtis, modra pa občutek hladnosti in umirjenosti.
Wohlfarth (v Trstenjak, 1996) je raziskoval vpliv barvne svetlobe na vegetativne živčne procese. Izsledke njegovih raziskav lahko strnemo v naslednji ugotovitvi: kratkovalovna svetloba znižuje krvni pritisk ter zavira utrip in dihanje, dolgovalovna pa stopnjuje krvni pritisk in pospešuje utrip in respiracijo; vpliv svetlobe je odvisen tudi od človekovega emocionalnega odnosa do svetlobe in barve.
Rdeča tako velja za penetrativno in vročo, ki obenem povečuje napetost mišic, zviša krvni pritisk in pospešuje cirkulacijo krvi in dihanje in slovi kot duševni stimulans. Je najnasilnejša med barvami, saj posameznika kar sili v aktivnost (Tušak, 1998a).7 Oranžna je fizikalno bleščeča, goreča, žareča in ima podoben vpliv na utrip, vendar pa pri tem ne povečuje krvnega pritiska, zato je čustven stimulans, ki daje občutek prijet-
Dccsc zavzema stališče, da v asociativni preizkušnji sleherna beseda prikliče najprej samo sebe, kar naj bi bila nekakšna identifikacija besede oziroma njenega pomena (Pečjak, 1977). Pri barvali kot abstrakciji, ki v osnovi ni predmetna, se to lahko navezuje na produciranje odgovorov, s katerimi je v tesni predmeni zvezi, kot npr. rdeča kri, modro morje, rumeno sonce... Dostopno (julij 2002) na http://www.color.iystem.com/projekte/engl/14goee.htm.
Po Trstenjaku (1997) močno žari, dobesedno podira vse jezove, zaradi česar vzbuja občutek nemira, strasti, prizadevnosti in voljo po premagovanju ovir. Fizikalno je poleg rumene in oranžne najbolj vidna
in zato signal za preplah in pretres: stoj!
nosti, ugodnega počutja in spravlja v dobro voljo, a utegne sčasoma utrujati. Lahko pomirja ali vzburja ter pospešuje prebavo in tek. Rumena je najtoplejša, najbolj ekspanzivna, najgorečnejša barva, ki jo je težko ugasniti, ki sili čez ovire, v katere bi jo radi stisnili (Chevalier, Gheerbrant, 1969). Je dober stimulans za oko kot vidni organ, prek njega na živčni sistem, na katerega deluje ugodno in poživljajoče (Trstenjak, 1996).8 Zato je rumena psihološko najbolj vesela barva, saj kot barva sonca zavzema v vidnem spektru največji obseg. Nasproten je učinek zelene, ki daje občutek svežine ali celo hladnosti, vlage, vendar je glede na modro površinska, telesna in neprozorna. Velja za sedativno in hipnotično sredstvo, ker znižuje krvni pritisk in razširja kapilare.9 Je pomirjujoča in osvežujoča barva. Podobno zmanjšuje krvni in mišični tonus modra. Deluje hladno, vlažno, prozorno, atmosferično, je skromna, nevsiljiva in dostojanstvena (Birren, 1960). Imajo jo za za emotivni sedati v, saj dviga notranjo odzivnost in vodi do zbranosti in miru (je na istem polu kot zelena naproti rdeče). Vijolična barva združuje tonični efekt modre in stimulativni efekt rdeče ter zato povečuje organsko odpornost, saj vpliva okrepčevalno na srce in pljuča. Ima kot zelena pomirjujoč vpliv, ki pa lahko postane melanholičen. Rjava velja kot najpogostejša barva v naravi za najrealnejšo, ki nas nenehno opozarja na bližino zemlje, zato ni niti mistična niti nežna, temveč konkretna, otipljiva, stabilna, trda, robata, čisto neposredna, uporabna in trpežna (Trstenjak, 1996). Poleg rumene je najbolj kratkočasna barva in daje prijeten občutek. Pomirja, vendar ne uspava, saj je mešanica toplih in hladnih barv.
Akromatska bela je fizikalno je svetla, fiziološko 'nič', psihološko pa čista, jasna, hkrati že hladna, oddaljena. Na duševnost deluje kot absolutna tišina, ki pa ni mrtva, ampak v njej kar kipijo žive možnosti. Njeno nasprotje črna pomeni fizikalno temo, fiziološko počitek, psihološko pa žalost, potrtost. Črna absorbira svetlobo in je ne vrača. Občutimo jo kot mrzlo in negativno. Črno daje občutek gostote, teže, zato se črno pobarvano breme čuti težje kot belo. Njen karakterje neugodno domišljijski.
Če bi poskušali doživetja barv zliti v novo predstavo, bi lahko na podlagi povezave specifičnega barvnega občuteka z zaznavanjem prostora in gibanja govorili o ploskovnih in prostorninskih barvah, o bližajočih in oddaljujočih; glede na njihovo dinamiko oziroma statiko pa nemirne in mirne oziroma aktivne in pasivne barve (Trstenjak, 1996). V prostoru se svetle barve odmikajo in prostor razširjajo, temnejše pa ga zožujejo. Zato napravijo svetlejše barve v primerjavi s temnejšimi vtis odaljenih in odmikajočih se barv, v nasprotju s temnejšimi, ki s nam dozdevajo vsiljive in utesnjujoče. Podobno se pri nasičenosti manj nasičena barva oddaljuje, odmika in vzpenja. Temne so torej vertikalno spodaj, svetle zgoraj, temne znižujejo, svetle dvigajo prostor. Prcv doživljajsko tlačijo, druge dvigajo.
Glede na težo lahko govorimo o težkih in lahkih barvah: temne barve se nam zdijo težke, svetle pa lahke. Najtemnejša barva v barvnem krogu je vijolična, nasvetlejša pa rumena. Barve občutimo težke, če ima v sebi nekaj črne ali rdeče, lahke pa, če so mešane z belo in ne vsebujejo rdeče.
Barve lahko obravnavamo tudi kot tihe in kričeče. Krakov (v Trstenjak, 1996) navaja, da se pod vplivom akustičnih dražljajev človekova sprejemljivost za barvo spremeni: pri tihih barvah (zlasti zelena) se občutljivost poveča, pri kričečih (zlasti rdeča) pa pomanjša. Zato zvišani dražljaji za zeleno tako rekoč krijejo oziroma dušijo ropot. V tišini opazovana oranžna se ob zvenu visokih tonov dozdeva svetlejša in bolj
Uporabljajo jo kol kromoterapevtsko sredstvo pri zdravljenju psihonevroz.
Je dobro uporabna za zdravljenje mentalnih bolezni, živčne utrujenosti, histeričnih nagnjenj, nespečnosti,... ter daje ravnotežje in oljaša nevralgijc in migrene, vendar pa ni primerna za lajšanje vseh nervoznih stanj (Trstenjak, 1996).
rumenkasta. Nižji toni vplivajo, da se nam dozdeva rdeča temnejša, zelena bolj modro zelena... vedno v smeri barvnega kroga navzdol. Barve so lahko po teh učinkih pomirjujoče in razburljive. Tako zelena barva vegetacije in modrina jasnega neba vplivata izravnalno in pomirjevalno na človekovo počutje, ga napolnjujeta z mirom, medtem ko rumena barva sončne svetlobe greje in vzpodbuja, rdeča in oranžna v ognju pa aktivirata.
V povezvi s toplotnimi občutki lahko ločimo med toplimi in hladnimi barvami, ki jih dobimo po asociaciji iz narave, kjer je rumeno vroče, prav tako rdeč plamen, medtem, ko sta mrzla voda in led modrikasto zelene barve (Trstenjak, 1996). To je skladno z dejstvom, da so tople barve bližje infrardečemu, mrzle pa ultravijoličnemu sevanju.10 Hladne barve tudi prostor povečajo (razširijo, dvignejo), tople pa zožijo, zbližajo, znižajo.
Barve kot izraz
Izraznost barv je najbolj polna in globoka v simboliki barv, ki je nasploh ena izmed najbolj obravnavanih in proučevanih področij simbolike (Musek, 1990). Eden prvih, ki je sistematično zbiral in urejal simboliko barv, je bil francoski baron Portal (1804-1876).11
Za simboliko barv je značilno, daje splošna, ne samo geografsko, marveč na vseh ravneh bitja in spoznanja - kozmološki, psihološki, mistični12... (Chevalier, Gheerbrant, 1969). Razlage so sicer lahko različne in npr. rdeče ima lahko različen pomen glede na kulturna območja, vendar so barve vedno in povsod podpora simbolične miselnosti.13 Barve se tako povezujejo z glasbenimi notami, planeti, dnevi v tednu... Značilna je simbolizacija elementov, kjer rdeča in oranžna zastopata ogenj, zelena vodo, rumena in bela zrak ter črna in rjava zemljo.
Za simbolično strukturo barv Slovencev lahko rečemo, da se vklaplja v evropski kulturni prostor (Musek, 1990; Kovačev, 1994).
Simbolika barv se v veliki meri navezuje na simboliko svetlobe'4 in teme (Musek. 1990). Svetloba je osnovni simbol stvarjenja, začetka sveta, življenja in pozitivnega nasploh. Simbolizira tudi srečo, veselje, radost, moč in svobodo, kot najčistejša svetloba
Subjektivna zaznava temperature v dveh sobah se razlikuje za 3 do 4 stopinje Celzija, če je ena pobarvana modrozeleno in druga rdečeoranžno (Ittcn, 1961).
' ' Svoje izsledke je objavil leta 1857 v knjigi 'Des Couleurs Symboliques dans I'Antiquite, le Moyen-Age el les Temps Modernes' (Simbolika barv v antiki, srednjem veku in modernem času). Dostopno (julij 2002) na http://www.colorsystem.com/projekte/emgl/68syme.litm. Barve in njihova simbolika imajo pomembno vlogo v hebrejski ezoterični tradiciji kabalc in in indijskem sistemu čaker.
1-7
Včasih je posrednik simbolnega pomena prav barva posameznega simbola, drugič je zopet simbol značilne barve lahko eden izmed posredovalcev simboličnega pomena barve. Dostikrat se omenjeni simboliki zlijeta: tako je v simboliki rdeče barve opazen vpliv simbolike krvi, a tudi v simboliki krvi utegne biti prisotna barvna simbolika (Musek, 1990).
'4 Urez svetlobe prav tako ni mogoče zaznavati oblik, barv, prostora in gibanja in je nujen pogoj za večino življenjsko pomembnih dejavnosti in vizualni ekvivalent druge največje življenjske sile - toplote (Kovačev, 1994). Bolj poetično je to opisal Ittcn (1961, prevod 1999, str. 8): 'Barve so življenje, kajti svet brez barv bi bil videti mrtev. Bar\>e so praideje, so otrok prvotne brezban'ne svetlobe in njene nasprotne skrajnosti, brezban'ne teme. Tako kot plamen ustvarja svetlobo, tako tudi svetloba ustvarja barve. Barve so otrok svetlobe, svetloba je mati barv. Svetloba, ta prvotni pojav sveta, nam v barrali razkriva duha in živahno dušo tega sveta.'
je simbol ljubezni. Je univerzalni simbol svetega15 in nastopa kot najpomembnejši božji atribut. Je simbol največje in najpopolnejše čistosti, spoznanja, inspiracije, razodetja, vrline, moči, zavesti. Tema predstavlja pomanjkanje svetlobe in pogosto simbolizira nasprotja svetlobi: je simbol niča, prvobitnega kaosa, negativnega, smrti. Predstavlja povratek k neznanju, odvrnitev od resnice, žalost, smrt, bup, nesrečo, kazen, prekletstvo. Svetloba - tema je torej temeljna simbolična opozicija, kjer je svetloba je univerzalna nosilka pozitivnih, tema pa negativnih konotacij: življenje-smrt, rcsnica-laž, up-obup, dobro-zlo, zavest-nezavedno, nebeško - zemeljsko, jin - jang (Musek, 1990).
Akromatski bela in črna se zelo navezujeta na simboliko večne polarnosti med svetlobo in temo, kjer bela predstavlja najpopolnejšo svetlobo, črna pa najpopolnejše pomanjkanje svetlobe.16 Pri tem je svetloba univerzalna nosilka pozitivnih, tema pa negativnih konotacij in gre za dihotomijo med življenjem in smrtjo, med resnico in lažjo, med upom in obupom, med dobrim in zlim ter med zavestjo in nezavednim. Delno se lahko ta dihotomija uravnoteži v sivi barvi, ki simbolizira negibno in ravnodušno nevtralnost, neodločnost ter odsotnost energije, življenja in radosti.
Bela.
Dela je v povezavi s svetlobo barva začetka, izvora, ali konca, smrti,17 vendar kot novega začetka, očiščenja. Objektivne asociacije so v cvetju, snegu, čustvene pa se neposredno povezujejo s simboliko: čistost, nežnost, milina, brezmadežnost, nedolžnost, krepostnost, poroka. Prav tako simbol miru, tišine, počitka, barva miroljubnosti, vdaje, nevtralnosti, neopredeljenosti, ncdoločljivosti, daljave, praznine, vseh vrlin in vsega dobrega.
Črna.
Je nasprotna barva bele in njej enako v nasprotni vrednosti. Njena objektivna asociacija je noč, čustvena pa tema s skrivnostjo (Trstenjak, 1996). Črna poudarja predvsem emocionalne in druge negativne aspekte smrti, je simbol žalovanja, žalosti,18 tesnobe, obupa, neupanja, zla.19 Črna simbolizira zemeljske (lahko tudi rodnost in plodnost), nezavedne aspekte, materijo, prasnov, ki ni osvetljena in oduhovljena - kaos. Predstavlja tudi mir, neskončnost, praznino, pasivnost.
Vse akromatske barve (bela, siva, črna) dostikrat nastopajo v smislu odrekanja, samokontrole, in discipline. Kromatske barve pa pogosto napolnjujejo čustveno sfero, polnost, življenjskost, izraženost, čutnost in čustvovanje z izrazito lastno simboliko vsake posamezne barve.
15 Beseda svet izvorno pomeni svetel, etimološko je sveto v prvotnem pomenu to, kar se sveti (osvetljeno z božjo lučjo) (Musek, 1990).
1** V simboliki se črna ne dojema zgolj kot negacija sve tlobc oziroma bele, ampak ima vsebino.
17	Na Vzhodu je belina kot simbol neskončnosti smrtna barva, kar je bila prav tako na Zahodu do 16. st. Čmino za žalno barvo je prvi uvedel Ludvik XII. po smrti kraljice Ane (Trstenjak, 1996). Pri belem žalovanju gre za nekaj mesijanskega, nakazuje odsotnost, ki bo izpolnjena; pri črnem pa gre za žalovanje brez upa (Chevalier, Ghccrbrant, 1969).
18	Kovačeva (1993) je naredila zanimiv eksperiment grafične simbolizacije cmocij, kjer se črna najpogosteje pojavlja na risbah žalosti in strahu, pogosta pa je tudi na abstraktnih risbah jeze. Pri žalosti sta prav tako pogosto prisotni modra in rjava, pri strahu pa vijolična.
1 9 Črno, povezano z Zlom in Nezavednim, nastopa v številnih izrazih: črni naklep, črne misli, črna d uša, črna zloba, črno sovraštvo, črna ovca, črna pika (Chevalier, Ghccrbrant, 1969).
Rdeča.
Rdeča jc barva ognja in krvi in kot takšna simbol življenja in ljubezni. Simbolizira princip življenja kozmično duhovno - ogenj in zemeljsko - kri (Musek, 1990). Jc barva vitalnosti in energije, ki se izraža skozi moč, toplino in gibanje (Trstenjak, 1996). Zaradi svoje sile, moči in sijaja ima ravno takšno simbolično ambivalentnost kot ogenj in kri, pač glede na to, ali gre za svetlo ali temno (Chevalier, Gheerbrant, 1969). Svetla in sijoča rdeča je dnevna, moška, spodbujevalna, aktivna, ki vleče za seboj kot zastave, prapori, plakati...; temno rdeča je povsem drugačna, je nočna, ženska, skrivnostna, predstavlja misterij življenja in ne njegov izraz, deluje vznemirjajoče, opozarja, zadržuje, zahteva budnost kot na primer rdeča luč na semaforju. Če je eksteriorizirana, postane nevarna kot nagon moči, ki ni pod nadzorom - vodi v sebičnost, sovraštvo, slepo strast, peklensko ljubezen (Chevalier, Gheerbrant, 1969). Simboliči izrazi rdeče so veselje,20 ljubezen, živahnost, strast, nagoni, čutnost, toplota, vročina, ekstraverzija, volja, moč, pogum, agresivnost, bojevitost, borba, vojskovanje, nemir, bes, nevarnost. Po Ittnu (1961) pooseblja materialno moč, oblast.
Modra.
Modra je barva neba in morja, med vsemi barvami najglobja, nesnovna, hladna in prostorninska.21 Narava jo na splošno predstavlja le v prozornosti, se pravi v nakopičeni praznini, v praznini zraka, praznini vode, praznini kristala ali diamanta. Je simbol nevsakdanjega, oddaljenega in vzvišenega (oddaljujoče stvari postajajo modrikaste) (Musek, 1990). Pasivnost modrine ni stalna, ampak se v modrem skriva tudi potencialna realnost (Kovačev, 1997). Zato naj bi omogočala postopno zapuščanje zavestnega in realnega ter prehod v nezavedno in nadrealno, tj. v oddaljene dimenzije praznega, metafizičnega prostora.22 Nebesno in morsko modra simbolizira duha, zavest, razum, modrost, resnico, ustvarjalnost, sanje, umetnost, zvestobo, čistost, mirnost, dostojanst-venost, plemenitost, vzvišenost, konzervativizem, hlad, žalost, otožnost, odtujitev. Negativni aspekt je lahko neživljenjskost, izumetničenost in nepraktičnost. Po Ittnu (1961) je materialno pasivna in nematerialno aktivna, hladna, introvertirana, duhovna, transcendentna, ekspresivno pooseblja ponižno vero.
Rumena.
Rumena jc najsvetlejša med osnovnimi barvami in najbližje sončni svetlobi in svetlobi nasploh, zato je barva sonca, kar je tudi njena objektivna asociacija (Trstenjak, 1996). Kot barva sonca in svetlobe je tudi izraz božanskega, svetega, večnosti, tudi barva vladarjev (Musek, 1990). V odvisnosti od tona in svetlosti spreminja svoj vrednostni predznak23: čisti, svetlo in zlatorumeni odtenki so navadno pozitivni, ki simbolizirajo razum, modrost, intuicijo, voljo, nesmrtnost in božanskost (Kovačev, 1997); temnejši, motnejši, zemeljski odtenki pa imajo negativen predznak, kot vpadljivost,
20 V eksperimentu grafične simbolizacijc emocij (Kovačev, 1993) se rdeča najpogosteje pojavlja na risbah
veselja in jeze. Pri prvem se pogosto pojavita tudi rumena in oranžna (torej vse tople barve). 2' Kandinsky označuje gibanje modre barve kot oddaljevanje od človeka, ki je usmerjeno samo v svoje središče, vendar pa vleče človeka v neskončnost in zbuja v njem željo po čistosti in žejo po nadnaravnem. Modrina pomitja, in umiija, vendar za razliko od zelenega ne krepi, saj omogoča samo bežanjc brez osvojitve realnosti, beg, zaradi katerega je človek na koncu potrt (Chevalier, Gheerbrant, 1969).
Jc pot v neskončnost, kjer se resnično spremeni v namišljeno. Stopili v modr o je nekaj takšnega kot Alica v čudežni deželi, stopiti na drugo stran zrcala (Chevalier, Gheerbrant, 1969).
23 Ambivalentnost rumene se dobro odraža v tem, da jc najbolj božanska in tudi najbolj zemeljska, kot jc dejal Kandinsky (Chevalier, Gheerbrant, 1969).
pretiravanje, razdražljivoost, izrojenost, izneverjenost, popačenost, napuh, domišljavost, oholost, sovraštvo, ljubosumje, zavist, izdajstvo, prevara, prešuštvo, hinavščina, grav-bcžljivost, neotesanost, nasilnost, razdor.24 Zaradi živahne in vpadljive narave predstavlja tudi aktivnost, življenje, mladost, ekstraverzijo, toploto, veselje, vendar v manjši meri kot rdeča in oranžna. Po Ittnu (1961) ekspresivno pooseblja svetlo vedenje.
Zelenci.
Zelena barva je mešanica modre in rumene in predstavlja barvo narave, saj predstavlja svežino in vegetalično življenje, rast, rastlinje, zelenje, prebujanje in se tako povezuje z vegetacijo, vodami, rojevanjem, eksistenco. V nasprotju z nadčutno modro je prežeta z zemcljstvom, privlačnostjo, občutljivostjo, čustvovanjem (Kovačev, 1997). Simbolizira mir, nevtralnost, spokojnost, pasivnost, samozadovoljstvo, upanje, vero, zaščito, varnost, zaupanje, enakost, resnico, pravičnost, lahko pa je tudi barva skrivnosti, čara in globoke vednosti (modrozclena). Negativni aspekti so strupenost, zlo, zloba, zavist, strah tesnoba, potrtost, pa tudi kislina, kislost. Po Ittnu (1961) pooseblja kot mešanica rumene (vedenje) in modre (vera) sočutje.
Vijolična.
Vijolična združuje rdečo in modro in je zaradi njunih nasprotujočih si pomenov simbol notranjega nemira ali harmonične sinteze obeh polarnosti (Kovačev, 1997). Močna diametralnost obeh spojenih barv in njunih asociacij, se kaže v stalni razpetosti vijolične med ekstra- in introverzijo, med približevanjem in umikanjem ter med strastjo in hladnostjo.25 Objektivne asociacije vijolične so na vijolice, dragocene kamne (Trstenjak, 1996), čustveno izraža dostojanstveno žalovanje, žalost, potrtost, hrepenenje, melanholija, tudi smrt.26 Simbolično je povezana z inteligentnostjo, znanjem,27 vzvišenostjo, dostojanstvom, plemenitostjo, razkošjem, nedostopnostjo, oddaljenostjo, skrivnostnostjo, urejenostjo, umirjenostjo, treznostjo, zmernostjo, obvladovanjem. Kot barva Kristusovih muk je simbol žrtvovanja, poslušnosti in pokornosti (Musek, 1990). Po Ittnu (1961) pooseblja kot mešanica rdeče (oblast) in modre (vera) čustveno pobožnost.
Oranžna.
Oranžna kot mešanica rdeče in rumene barve združuje sebi silnost rdeče in živahnost rumene (Trstenjak, 1996) ali ravnovesje med duhom in nagoni ter zrelost (Musek, 1990). Objektivne asociacije so sončni zahod, ogenj, sadje (pomaranče). Je ekstravertirana barva - barva ognja, življenja, veselja, aktivnosti, vpadljivosti, naslade; včasih tudi simbol odkrite božje ljubezni (npr. oblačila budističnih menihov) ter trajnosti, zvestobe in poroke ali zveze. V negativnih aspektih predstavlja vsiljivost, agresivnost, cenenost, površinskost, skrito pohoto in nezvestobo. Po Ittnu (1961) kot mešanica rdeče (oblast) in rumene (vedenje) pooseblja ponosno samozaupanje.
24 Zaradi teh negativnih konotacij so jo v evropski tradiciji pogosto uporabljali za stigmatizacijo socialno nezaželenih oseb in signalizacijo kužnih bolezni (Kovačev, 1992). V času nacizma so morali Judje nositi rumene Davidove zvezde.
T C
Po Heimcndalu (1961; v Kovačev, 1997) nobena druga barva ni tako silno razpeta med svetlobo in temo ter med življenje in smrt, kot to velja prav za vijolično.
26 Na življenjskem obzoiju je vijolična nasproti zelenega: ne pomeni pomladnega preporoda iz smrti v življenje (evolucije), temveč jesenski prehod iz življenja v smrt (involucija) (Chevalier, Ghccrbrant,
1969).
ii ..
Intclcktualnost vijolične ni analitične narave, ampak izraža mistično duhovno moč. Racionalne in emocionalne komponente se v vijolični tesno prepletajo, tako da jih je silno težko ločiti (Kovačev, 1997).
Rjava.
Rjava barva je sinteza vseh kromatskih barv, poleg zelene zavzema v vidnem svetu relativno največji obseg. Povezuje se z drevjem, lesom, zemljo, blatom, spominja pa tudi na odpadlo listje, jesen, žalost. Kot najpogostejša barva v naravi predstavlja navadnost, naravnost, pustost, ncizraznost, preprostost, tudi ponižnost in revščino. Pozitivne implikacije so na domačnost, ugodje, varnost, toplina, materinstvo, vrnitev, gotovost, negativne pa v telesnosti - izločki, umazanija, razkroj in kot barve dveh smrtnih grehov: požrešnosti in lenobe.
Zaželenosl barv
Raziskave različnih avtorjev (Clarkson, Davies in Vickerstaff; v Trstenjak, 1996; Allesch, 1992, Hirohashi, 1992; v Tušak, 1998b) ugotavljajo, daje modra najbolj priljubljena barva Evropejcev, Američanov in Japoncev, najbolj zoprna pa rumena oziroma oranžna in pri Japoncih rdeča. Za slednjo jc bilo največ simpatij na Filipinih, v Mehiki in pri Indijancih, ter Južnih Afričanih, pri prvih treh skupinah pa je bila najbolj zoprna spet rumena in oranžna. Pri Kitajcih je najbolj priljubljena bela in najmanj vijolična.
Longitudinalno je vprašanje priljubljenosti barv obdelal Nemcsics (1967, v Trstenjak, 1996) in ugotovil, daje največja priljubljenost rdeče do 10. leta, od 10. do 30. leta modre in v poznejšem obdobju spet rdeče, obe barvi pa sta med štirimi glavnimi barvami na prvih dveh mestih. Kot sklep navaja, da je v glavnem obdobju duhovnega, umskega razvoja v osperedju modra barva, ki jo od nekdaj povezujejo z razumom in znanjem, na kar lahko sklepamo iz barvne simbolike najstarejših kultur. Tako moški kot ženske po njegovi raziskavi vso življenje raje vidijo svetle kot temne barve in tople kot hladne.
V slovenskem prostoru je bilo narejenih več raziskav priljubljenosti barv. Trstenjak (1996) navaja svojo raziskavo, kjer je kot najbolj priljubljeno barvo modra, nato rdeča, med najbolj nepriljubljenimi barvami pa jc na prvem mestu vijolična, na drugem pa rjava barva. V raziskavi Kovačeve (1994) si barve od najbolj do najmanj priljubljene sledijo takole: modra, vijolična, zelena, črna, bela, rdeča, rumena, oranžna in rjava. Tušak (1998) primerja rezultate v svojih študij iz let 1993, 1994 in 1997 s Trstenjakovimi iz leta 1976 in ugotavlja časovno spreminjanje simpatij in antipatij do barv. Modra ostaja še vedno najbolj priljubljena, opazen pa je bistven premik pri zeleni in vijolični barvi, ki sta prešli iz negativnega v pozitivno območje. Preskok pri prvi naj bi bil posledica njene povezanosti z naravo, rastlinami in simbolično z mirnostjo, mirom, upanjem, varnostjo, enakostjo, kar so vse vrednote, za katerimi hrepenimo; pri drugi pa ne smemo zanemariti vpliva mode.
Rezultate različnih avtorjev tako po svetu kot pri nas je težko primerjati, saj je problem tako v tem, ali gre za vprašalnik brez barvne predloge ali za barvni test, prav tako pomembna izbira barv (koliko in katere) ter ali gre za navidez iste barve pri različnih raziskavah. Za vse vprašalnike o priljubljenosti barv pa lahko velja, da ima vsak človek čisto določeno, konkretno referenčno razmerje do barv predmeta, ki v njegovem psihološkem okolju prevladuje; pri enem je to lahko obleka, pri drugem stanovanje, pri tretjem avto ali karkoli, čeprav smo ga vprašali zgolj o barvah na splošno (Trstenjak, 1996). Poleg tega lahko na barvne simpatije vplivajo tudi dejavniki kot starost, spol, izobrazba in moda.
NAMEN RAZISKAVE
Pričujoča raziskava je poskus ugotavljanja priljubljenosti in simbolike ter profilov barv na vzorcu slovenskih študentov. Priljubljenost barv sem ugotavljal z metodo rangiranja, simbolnopomensko strukturo barv z asociativno metodo, profile pa z ocenjevalnimi letvicami. S pomočjo tega sem poskušal dobiti odgovor na vprašanje o priljubljenosti posamičnih barv, njihovi simboliki, njuni relativni stabilnosti in univerzalnosti v določenem (evropskem) kulturnem krogu, preko profilov pa razvrstitev posamičnih barv v psihološkem semantičnem prostoru.
METODA
Udeleženci
V	raziskavo je bilo vključenih 65 študentov smeri razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. V vzorcu je bila večina udeležencev ženskega spola (63 žensk, 2 moška), vsi pa so bili slovenske narodnosti v starostnem razponu med 19. in 21. letom.
Pripomočki
V	namen raziskave je bil izdelan barvni test, ki je vseboval napisanih 9 barv (rdeča, modra, rumena, zelena, vijolična, oranžna, rjava, bela, črna) in navodilo, po katerem mora vsak udeleženec pred vsako barvo napisati rang priljubljenosti (1 -najbolj všeč... 9 - najmanj), za barvo pa asociacije nanjo. V drugem delu testa je bila naloga vsako izmed 9 barv oceniti s pomočjo 5-stopenjskega semantičnega diferenciala na 8 bipolarnih dimenzijah: bližnja - daljna (bližina), topla - hladna (toplota), aktivna -pasivna (aktivnost), težka - lahka (teža), moška - ženska (spol), duhovna - materialna (materija), pomirjujoča - razburljiva (pomirjanje), vlažna - suha (vlaga). Nekatere dimenzije se navezujejo na uvodoma omenjene klasifikacije barv po subjektivnih vtisih in glede na na fizikalne količine: dimenzija bližina s prostorom, toplota s toploto, aktivnost z dinamiko, teža z maso, vlaga z vlažnostjo. Ostale se osredotočajo na spol (spol), materijo - nematerijo (materija) in pomirjujoč ali razburljiv učinek barve (pomirjanje) Testu je bilo dodanih 9 predlog A4 formata, ki so bile v odtenkih prej naštetih barv.
Postopek
Izpolnjevanje vprašalnika je bilo skupinsko. Po navodilih vodje raziskave so udeleženci izpolnjevali test, pri čemer so jim bile v pomoč barvne predloge kot stimulus. Najprej so barve rangirali glede na stopnjo priljubljenosti in podali asociacije na vsako, nato pa so jih še ocenili na 8 dimenzijah. Sledila je vsebinska analiza (asociacij) ter obdelava s pomočjo statističnega programa SPSS v okolju Windows, rezultati pa so bili interpretirani primerjalno z rezultati drugih študij.
REZULTATI IN RAZPRAVA Priljubljenost harv
Pri ugotavljanju priljubljenosti barv na podlagi predlog je bil izračunan končni rang priljubljenosti posamične barve na podlagi medianske vrednosti in kumulativne frekvence v medianskem rangu pri posamični barvi. V primeru enakih medianskih vrednosti pri dveh (ali večih) barvah je bila višje rangirana tista barva, ki je imela višjo kumulativno frckvcnco v medianskem rangu (torej jc bilo do tega ranga podanih več ocen).
Tabela I. Rangi priljubljenosti posameznih ban'
BARVA	
rdeča	5
modra	1
rumena	6
zelena	7
vijolična	4
oranžna	8
rjava	9
bela	2
črna	3
Opomba. N = 59.
Barve si po priljubljenosti sledijo v naslednjem vrstnem redu: modra, bela, črna, vijolična, rdeča, rumena, zelena, oranžna, rjava. Primerjava rangov pričujoče raziskave z rangi raziskave Kovačeve (1994)28 kaže na dokaj močno povezavo (rho = 0.73, p<0.05). Rangi so enaki pri najbolj priljubljeni (modra) in podobni pri manj priljubljenih barvah (rdeča, rumena, oranžna, rjava). Bela in črna sta v pričujoči raziskavi višje ocenjeni, nižje pa zelena in vijolična.
Struktura barv po pomenu asociacij
Vse asociacije za vsak posamičen barvni odtenek so bile kategorizirane v pomenske sklope, s čimer jc bilo dobljeno manjše število kategorij.
Pri rdeči jc bilo 199 asociacij, od katerih so najpogostejše kri, ljubezen, srce in strast.29
28
Primerjava z omenjeno raziskavo je izbrana zaradi enakega izbora barvnih odtenkov ter podobne metodologije.
Število vseh asociacij pri posameznih barvah se giblje med 157 (pri oranžni) in 199 (pr i rdeči) s povprečjem 183 asociacij na barvo. Kriterij za najbolj pogoste asociacije jc 5 % pojavljanje asociacije med vsemi odgovori.
Tabela 2. Pomenska struktura rdeče barve
RDEČA
_Kategorija_% Asociacije
I.	rdeča kot atribut	29.0	tulipan, pesin sok, lubenica, roža, zarja, vino, ja-
			bolko, ogenj, cvet, luč na semaforju, jagode, češ-
			nje, vrtnica, šminka, višnje, ustnice, alga, lica,
			meso, sok, streha
II.	krvni sistem	26.0	kri, srce, žila
III.	življenje,	15.0	toplota, živahnost, strast, živost, nagajivost, akcija,
	dinamika, toplota,		motor, gorečnost, moč, čustva, energija, čutnost,
	energija		življenje,
IV.	pozitivna notranja	19.0	ljubezen, sreča, veselje, dobrota, toplina, želja
	stanja		
v.	negativna notranja	7.0	živčnost, vojna, agresija, predrznost, jeza,
	stanja		vznemirjenje, razburjenost, napadalnost, izivalnost
VI.	ostali simbolizem	4.0	revolucija, zastava, komunizem, prostitucija,
			ženstvenost, bik, on
Opomba. N = 65; % - odstotki asociacij kategorije glede na vse asociacije. Pri modri je bilo 197 asociacij, od katerih so .najpogostejše morje, nebo in voda. Tabela 3. Pomenska struktura modre barve
MODRA
Kategorija_% Asociacije
I.	modra kot atribut	12.0	uniforma, policaji, oči, avto, sliva, vrečka, barvica, cigareti West super light, obleka, flomaster, majčka, rolerji
II.	voda in tekočina	34.5	morje, potok, voda, kopalnica, tekočina, reka, jezero
III.	nebo	26.5	nebo
IV.	mir in harmonija	7.0	brezskrbnost, umirjenost, pomirjanje, mir, lahkotnost
V.	življenje, dinamika	0.5	živahnost
VI.	pozitivna notranja stanja	9.0	veselje, priljubljenost, milina, lepota, hrepenenje, prijetnost, nežnost, romantičnost, modrost, pamet, svoboda
VII.	transcendentnost, brezmejnost	5.5	sanje, odprtost, prostranost, neomejenost, lahkost, prihodnost, nebesa, daljava
VIII.	ostali simbolizem	5.0	poletje, lep topel dan, deček, kralji, hladnost, jasnost
Opomba. N = 65; % - odstotki asociacij kategorije glede na vse asociacije.
Pri rumeni je bilo 187 asociacij, od katerih so najpogostejše sonce, limona, ljubosumje in veselje.
Tabela 4. Pomenska struktura rumene bar\>e
RUMENA _Kategorija
%
Asociacije
I.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
rumena kot atribut 32.0 banana, narcisa, avto, žito, limona, luna, zvezde,
vrtnica, regrat, trobentica, čebele, mušice, rumenjak, roža, sladoled, hiša, žitno polje, Kangu, sončnice, cvet, jajce, telebajsck 34.0 soncc, dan, svetloba, luč, sijaj, blisk 10.5 življenje, živahnost, moč, energija, razburljivost, začudenje, toplota, vročina, živost
sonce in svetloba življenje, dinamika, toplota, energija
mir in harmonija 0.5 pozitivna notranja 10.0 stanja
negativna notranja 9.0 stanja
ostali simbolizem 4.0
sproščenost
veselje, privlačnost, marljivost, nežnost, milina, toplina, smeh, modrost
zavist, iskanje pozornosti, zahrbtnost, ljubosumje,
ncvoščljivost, boj, bolečina
poletje, otrok, pomlad, podnebje_
Opomba. N = 65; % - odstotki asociacij kategorije glede na vse asociacije.
Pri zeleni je bilo 180 asociacij, od katerih so najpogostejše trava, narava, drevo, pomlad in gozd.
Tabela 5. Pomenska struktura zelene barve
ZELENA			
	Kategorija	%	Asociacije
I.	zelena kot atribut	16.0	akvarij, solata, preproga, lubenica, jablana, tabla,
			semafor, lovec, uniforma, roža, špinača, kivi, žaba,
			goscnica, oči
II.	narava	60.0	gozd, listje, trava, naiava, drevo, pokrajina.
			pomlad, zemlja, reka, rastline, travnik, smreka.
			jelka, morje
III.	mir in harmonija	9.5	mir, usklajenost, pomirjanje, spokojnost.
			sproščenost, umirjenost, počitek, oddih
IV.	življenje	4.0	življenje, dihanje, živahnost, razigranost, toplota
V.	pozitivna notranja	4.5	upanje, hrepenenje, veselje, radost, zdravje, sreča,
	stanja		lepota
VI.	negativna notranja	2.0	zavist, tečnost
	stanja		
VII.	ostali simbolizem	4.0	osebnost, izlet, moda, poletje, mogočnost
Opomba. N = 65; % - odstotki asociacij kategorije glede na vse asociacije.
Pri vijolični jc bilo 164 asociacij, od katerih so najpogostejše vijolice, rože in
Milka.
Tabela 6. Pomenska struktura vijolične barve
VIJOLIČNA			
	Kategorija	%	Asociacije
I.	vijolična kot atribut	36.5	majica, grozdje, radič, solata, obleka, avto, nebo, mavrica, sliva, lasje, žalni trak, Milka, pulover, NK. Maribor, viole, ličila, lak za nohte, borovničev sladoled, hiša, malancani, velikonočna jajčka, barvica, pisalo, telcbajsek, borovničevec, bonbon, vetcmica
II.	vijolice in rože	33.5	vijolice, rože, cvetje, perunika, mačeha, iris, travnik, dišave
III.	življenje in	4.0	živost, mladost, živahnost, vzburjenje, navdih,
	energija		poželenje
IV.	mir in harmonija	4.0	mir, pasivnost, umirjenost, duša, skrivnostnost
V.	pozitivna notranja stanja	10.0	veselje, sreča, lepota, radost, samozavest, ponos, ljubezen, sprejetost, zmaga
VI.	negativna notranja stanja	7.0	žalost, žalovanje, negotovost, neresnost, težkost, neprijetnost, ošabnost, bolečina, nevarnost, neznosnost, norost
VII.	ostali simbolizem	5.0	moda, hit poletja, večerna obleka, ženstvenost, Barbara, barva, postelja, vodka
Opomba. N = 65; % - odstotki asociacij kategorije glede na vse asociacije.
Pri oranžni je bilo 157 asociacij, od katerih so najpogostejše pomaranča, korenje, sončni zahod, sok in ogenj.
Tabela 7. Pomenska struktura oranžne barve
ORANŽNA
_Kategorija_% Asociacije
I.	oranžna kot atribut	11.0	luč na semaforju, roža, kranjska lilija, klop, ogrinjalo, bobon, delavec na cesti, lizika, avto, koža
II.	oranžno sadje, zelenjava in predelava	47.0	pomaranča, oranža, korenje, breskev, marelica, oranžada, sadje, sok, ccdevita, C-vitamin, mandarina, kaki, fruc, nektarine
ni.	sonce in ogenj	15.0	sončni zahod, sončni vzhod, sonce, zarja, zahod, morsko nebo, ogenj, kresovanje
IV.	življenje, dinamika, toplota, energija	10.0	živost, razburljivost, razigranost, živahnost, izstopanje iz okolice, krik, vpadljivost, toplota, vročina
v.	mir in harmonija	0.5	sproščenost
v.	pozitivna notranja stanja	2.5	veselje, užitek, zabava
VI.	negativna notranja stanja	9.0	slaba volja, gnus, neprijaznost, ljubosumje, naivnost, iskanje pozornosti, potrtost, razburjenje, neprijetnost, panika, bolečina, norost, žeja
VII.	ostali simbolizem	5.0	raveri, poletje, znak, hladnost, daljava, kič, eksotičnost, neopredeljenost
Opomba. N = 65; % - odstotki asociacij kategorije glede na vse asociacije.
Pri rjavi jc bilo 181 asociacij, od katerih so najpogostejše zemlja, čokolada, drevo in deblo.
Tabela S. Pomenska struktura rjave barve
RJA VA
Kategorija_% Asociacije
I.	rjava kot atribut	32.0	križ, koščica, krava, konj, mačka, kostanj, ograja, čokolada, lasje, hiše, odpadki, oči, stol, nogavice, medved, pulover, miza, vrata, školjka, polž, kava, hlače, streha, srajca, sandali, okna, koka, pohištvo, Drava, ananas
II.	zemlja in les	47.0	drevo, lubje, prst, zemlja, jesen, narava, pesek, blato, deblo, les, njiva, drek
III.	harmonija in	5.0	umirjenost, preprostost, pasivnost, monotonost.
	pasivnost		skromnost, plahost, mrtvina
IV.	pozitivna notranja stanja	3.0	pridnost, navdih, rodnost, delo
v.	negativna notranja stanja	10.0	otožnost, gnus, neprijaznost, tesnoba, togost, ogabnost, zamorjenost, agresivnost, umazanija, žalost, starost
VI.	pot	3.0	potovanje, tujec, cesta, neskončnost
Opomba. N = 65; % - odstotki asociacij kategorije glede na vse asociacije.
Pri beli je bilo 191 asociacij, od katerih so najpogostejše nedolžnost, sneg, čistost in nežnost.
Tabela 9. Pomenska struktura bele barve
BELA	Kategorija	%	Asociacije
I.	bela kot atribut	29.0	jogurt, oblaki, nevesta, papir, roža, ivanjščica,
			vrtnica, stena, poročna obleka, marjetica, mleko,
			lilija, zvezde, luna, mercedes, obleka, smetana,
			cvet, sova, pulover, avto, radirka, sladoled, megla
II.	sneg	17.0	sneg, zima, snežak, smučanje
III.	svetloba	1.5	svetloba, dan
IV.	mir in harmonija	8.5	mir, umirjenost, milina, nevtralnost, potrpežljivost,
			sproščenost, spokojnost, praznina
V.	energija, dinamika	1.5	aktivnost, izivalnost
VI.	subtilnost,	33.5	plahost, nežnost, čistost, sterilnost, nedolžnost,
	občutljivost		svetost, otrok, mladost, lahkost, lahkotnost.
			svežina, nedotakljivost, nevidnost
VII.	pozitivna notranja	5.0	sreča, veselje, radost, svoboda, ljubezen, upanje
	stanja		
VIII.	negativna notranja	5.0	smrt, predaja
	stanja		
IX.	ostali simbolizem	3.0	poroka, pesem, poletje
Opomba. N = 65; % - odstotki asociacij kategorije glede na vse asociacije.
Pri črni je bilo 192 asociacij, od katerih so najpogostejše smrt, žalost, tema in noč. Tabela 10. Pomenska struktura črne barve
ČRNA
Kategorija_% Asociacije
I.	črna kot atribut	13.5	Smoking, nevihtni oblak, konj, pes, muca, obleka, lasje, saje, oči, zemlja, sončna očala, vrana, premog, črke, oglje, hlače
II.	tema, noč	23.0	tema, noč, mesečina
III.	smrt, minevanje	20.0	smrt, umiranje, pogreb, grob, umor, žalovanje
IV.	pasivnost	5.5	zadržanost, nekomunikativnost, pasivnost, tišina, umirjenost, praznina, osamljenost, spokojnost, spanje
v.	potencialna energija	9.5	skrivnostnost, nemir, nepričakovanost, moč, erotičnost, elegantnost, energičnost, srce, motivacija, toplota
VI.	negativna notranja stanja	24.0	žalost, sovražnost, neprijetnost, strah, grobost, potrtost, jeza, nesreča, groza, hladnost, naivnost, umazanija
VII.	ostali simbolizem	4.5	kuhinja, netopir, rock, prijateljica, Afrika, nevihta, klet, nebo
Opomba. N = 65; % - odstotki asociacij kategorije glede na vse asociacije.
Pri vseh barvah se pojavlja kategorija objektivnih asociacij, kjer so barve v vlogi predmetnega atributa. Posamezne tipične objektivne asociacije (ki se pogosto pojavljajo) so predstavljene v svoji kategoriji: pri rdeči je to krvni sistem, pri modri voda in tekočina ter nebo, Pri rumeni sonce in svetloba, pri zeleni narava, pri vijolični vijolice in rože, pri oranžni oranžno sadje, zelenjava in predelava ter sonce in ogenj, pri rjavi zemlja in les, pri beli sneg in svetloba ter pri črni tema, noč.
Pri vseh kromatskih barvah je v kategorijah barve kot atributa (I.) in tipičnih objektivnih asociacijah (II. in včasih III.) skupaj več kot polovica vseh odgovorov, pri modri, rumeni, zeleni, vijolični in rjavi celo več kot dve tretjini. Pri večini največji delež zavzemajo tipične objektivne asociacije (modra, rumena, zelena, oranžna, rjava).
Na splošno bi lahko ostale kategorije pri kromatskih barvah strnili v 4 glavne kategorije30:
1.	Življenje, dinamika, toplota in energija-,
2.	Mir, harmonija in pasivnost;
3.	Pozitivno notranje stanje;
4.	Negativno notranje stanje.
Vsebinsko beseda notranje stanje pri zadnjih dveh kategorijah združuje emocionalne opise, kot so ljubezen, sreča,agresija, jeza, žalost, zavist..., in karakterno oseb-
Pri modri se pojavlja še kategorija transcendentnost, brezmejnost, ki se vsebinsko navezuje na prostor oziroma preseganje le-tcga, prehod v nezavedno in nadrealno; pri rjavi pa je zastopana še kategorija, ki je povezana s potovanjem, cesto... (pot).
nostne, kot so dobrota, lepota, modrost, zdravje..., kar potrjuje tezo, da so barve tesno povezane s človekovo emocionalnostjo in osebnostjo nasploh.
Če število asociacij na drugi skupni kategoriji odštejemo od prve in število asociacij pri četrti od tretje, lahko barve razporedimo v dvodimenzionalni prostor z dvema polarnima dimenzijama: aktivnost - pasivnost ter pozitivno - negativno notranje stanje, ki jih lahko poimenujemo tudi AKTIVNOST in VALENCA. Bolj aktivne barve so rdeča, oranžna, rumena, bolj pasivne modra, zelena, rjava, nekje na sredini je vijolična. Predvsem pozitivna notranja stanja izražata rdeča in modra, negativna oranžna in rjava, zelena, vijolična in rumena pa so nevtralne.
Akromatski bela in črna sta po vsebinski analizi bolj raznoliki, saj je objektivnih asociacij manj, pojavljajo pa sc tudi druge, manj enoznačne kategorije glede na kro-matske barve. Pri beli je to kategorija subtilnost, občutljivost, ki združuje nežna, pretežno pozitivna občutja (plahost, nežnost, čistost, nedolžnost), zato bi jo lahko uvrstili v pozitiven pol dimenzije notranjih stanj. Pri črni sta takšni kategoriji dve, in sicer smrt, minevanje, ki se vsebinsko navezuje na minljivost v negativnem aspektu, zato bi jo lahko uvrstili med negativna notranja stanja; ter potencialna energija, katere odgovori večinoma opisujejo energijo, ki je še neaktivirana ali pa izraža latentno prisotnost, zaradi česar jo lahko uvrstimo v pol aktivnosti, ki opisuje življenje, dinamiko, toploto, energijo.
Kromatske barve skupaj z belo in črno so prostorsko prikazane na Sliki 1.
,6
Pasivnost
,0
Aktivnost
-1,0
Negativno	^	Pozitivno	^
notranje stanje	notranje stanje
Slika 1. Razporeditev barv glede na polarizirane dimenzije (večdimenzionalno skali-ranje)
V pomenski analizi se pri vseh barvah razen rjavi pojavlja kategorija ostali simbolizem. Podrobnejši analiza pri rdeči kaže, da bi med temi odgovori lahko našli dokaj homogeno skupino revolucija, zastava, komunizem, katere skupni imenovalec bi lahko bil komunizem, pri rumeni bi lahko otrok in pomlad opisovali mladost, moda, hit
ijava z črna v	modra □ D ;lena bela ijolična
oranžna D run C	lena rdeča
poletja, večerna obleka in ženstvenost vijolične pa oblačenje, elegantnost.3I Vendar je bil pri kategorizaciji upoštevan kriterij, po katerem mora imeti vsaka nova kategorija, ki je vsebinsko ne moremo umestiti v predhodno omenjene kategorije, vsaj 3% odgovorov med vsemi asociacijami. V to kategorijo so prav tako uvrščeni odgovori, pri katerih je težko najti kakršno koli povezavo s pripadajočo barvo, tako da lahko odražajo povsem osebne asociacije udeležencev.
Dodatno je bila na podlagi indeksov asociacijskega sovpadanja32 izvedena analiza klastrov, kjer so bile dobljene tri skupine s sledečimi barvami:
1.	rumena, oranžna, rdeča;
2.	zelena, rjava;
3.	vijolična, bela, modra in črna.
V povezavi s Sliko 1 to delitev lahko poskušamo obrazložiti z dimenzijo AKTIVNOSTI. Barve, pri katerih prevladujejo opisi življenja, dinamike, toplote in energije so rdeča, rumena in oranžna, kar ustreza prvi skupini, ki jo lahko poimenujemo aktivne barve. Pri ostalih barvah prevladuje mir, harmonija in pasivnost, torej sta obe skupini pasivni. Razlaga, ki bi razločevala med njima, je morebiti v povezavi simbolike zelene in rjave z naravo in zemljo, s čimer sta bližje materiji, realnosti. Umirjenost zelene in rjave je torej lahko v povezavi s njuno prisotnostjo v miru narave (šelestenje zelenega listja v vetru ali poigravanje rjavih tonov v osvežujočem hladu jeseni).33 Barve tretje skupine imajo tudi več nematerialnih in poduhovljenih asociacij (modra v kategoriji transcendentnosti, brezmejnosti, bela v svetlobi in subtilnosti, občutljivosti ter črna v smrti, minevanju), njihov umirjen ton lahko izvira tako iz povsem notranjih občutij in stanj. Tri skupine bi lahko poimenovali aktivnost, materialna in nematerialna pasivnost.
Barve v semantičnem prostoru
Bipolarne dimenzije so bile ocenjene na 5-stopcnjskih semantičnih diferencialih, podatki za vsako dimenzijo pa so bili obdelani po metodi ponovnih meritev34.
•3,
Zanimiv je odgovor poletje, ki se pojavlja kar pri šestih barvah: modri, rumeni, zeleni, oranžni, beli in pri vijolični v besedni zvezi hit poletja. Kaže na močno povezavo letnih časov in barv (pomlad je asociacija pri rumeni, jesen pri rjavi in zima pri beli).
32	Deesov indeks asociacijskcga sovpdanja je razmerje med vsoto dejansko sovpadajočih in vsoto vseh možnih sovpadajočih frekvenc za dve besedi (Pečjak, 1977).
33	Nehote se vsiljuje uvodna ugotovitev, da jc zelena pomirjujoča, vendar bolj zemeljska od pomirjujoče modre.
34	V strukturi eksperimenta je šlo za časovno kontinuirano ocenjevanje posameznih barv na enakih dimenzijah z istimi udeleženci.
Tabela 11. Aritmetične sredine in standardni odkloni ocen na semantičnih diferencialih različnih dimenzij za posamične barv ter F-testi vpliva znotraj subjektov
DIMENZIJIi	1		2		3		4		5		6		7		8	
	M	SD	M	SD	M	SD	M	S D	M	SD	M	SD	M	SD	M	SD
Rdeče	2.38	0.84	2.08	0.97	1.64	0.85	3.10	1.04	4.21	1.08	2.90	1.05	4.13	0.98	2.82	1.05
Modro	2. K)	1.40	3.11	1.42	2.75	1.24	3.63	1.23	2.75	1.12	2.51	1.12	2.08	1.09	2.39	1.14
Rumeno	2.75	1.31	1.63	0.90	2.08	0.90	3.70	1.17	3.44	0.74	2.69	1.02	3.06	1.32	3.55	1.15
Zeleno	2.64	1.30	3.33	0.97	2.76	1.01	3.38	0.99	2.67	0.83	2.86	0.95	2.24	1.15	2.73	1.01
Vijolično	2.54	1.21	2.67	1.22	2.61	0.89	3.02	1.10	4.05	0.90	2.97	1.05	3.08	1.18	3.18	0.84
Oranžno	3.15	1.21	2.48	1.08	2.37	0.89	3.23	1.05	3.66	0.73	3.12	1.02	3.63	0.96	3.18	0.98
Rjavo	3.43	1.23	3.49	1.18	3.63	0.93	2.80	1.12	2.30	1.01	3.31	0.95	3.06	1.01	3.24	1.02
Belo	1.80	1.21	2.71	1.37	2.76	1.30	4.27	1.01	3.52	0.94	2.08	1.09	1.90	1.00	3.21	1.10
Črno	2.97	1.53	4.03	1.44	3.58	1.28	1.75	1.16	2.69	1.03	2.78	1.10	3.18	1.26	3.50	1.13
F test	Fs= 9.71 *		F»= 24.60*		Fg= 21.60* Fg= 24.67*				F»= 33.21*		F«= 7.36*		F8= 26.94*		Fg= 7.93*	
Opomba. 1 - dimenzija BLIŽNJA-DA LINA, N=61; 2 - dimenzija TO P LAHI ADN A, N=63; 3 - dimenzija AKTIVNA-PAS2IVNA, N=59; 4 - dimenzija TEŽKA-LAHKA, N=60; 5 - dimenzija MOŠKA -ŽENSKA, N=61; 6 - dimenzija DUHOVNA-MATERIALNA, N=59; 7 - dimenzija POMIRJUJOČA-RA ZB URL11V A, N=62; 8 -dimenzija VLAŽNA-SUHA, N=62; M -- aritmetična sredina; SD - standardni odklon; * -p<0.01.
Na vseh dimenzijah so se pokazale statistično pomembne razlike med barvami, kar pomeni, da posamezne dimenzije v osnovi dobro razločujejo med barvami. Glede na ocene udclcžcnccv lahko pri vsaki dimenziji izluščimo polarno dvojico barv. Na dimenziji 1 (bližina) deluje najbližja bela barva, najbolj daleč pa rjava, na dimenziji 2 (toplota) je najbolj topla rumena in najbolj hladna črna barva; na dimenziji 3 Aktivnost) je najbolj aktivna rdeča, najbolj pasivna pa rjava; na dimenziji 4 (teža) jc najtežja črna in najlažja bela; na dimenziji 5 (spol) je najbolj moška rjava, najbolj ženska pa rdeča; na dimenziji 6 (materija) je najbolj duhovna bela in najbolj materialna rjava; na dimenziji 7 (pomirjanje) jc najbolj pomirjujoča bela in najbolj razburljiva rdeča; na dimenziji 8 (vlaga) pa jc najbolj vlažna modra in najbolj suha rumena. Grafični profili posameznih barv so prikazani na Sliki 2.
Rezultati dimenzije 1 (bližina) dajejo vtis, da so udelcžcnci bližino oziroma daljino barve povezovali s simpatijo ali antipatijo barve. Tudi primerjava med rangi priljubljenosti (Tabela 1) in rangiranimi srednjimi vrednostmi35 na tej dimenziji kaže na dokaj močno povezanost (rho = 0.78, p<0.()5). Ker jc bil osnovni namen ocenjevanja barv na semantičnih diferencialih uvrščanje barv v 'objektivni' pomenski psihološki prostor, ki ga sestavljajo dimenzije brez evaluativnega pomena, je bilo potrebno dimenzijo bližine izločiti iz nadaljnje analize.
Opomba. 1 - dimenzija BLIŽNJA -DALJNA, N=61; 2 - dimenzija TOPLA-HLADNA, N=63; 3 - dimenzija AKTIVNA-PASIVNA, N=59; 4 - dimenzija TEŽKA-LAHKA, N=60; 5 - dimenzija MOŠKA-ŽENSKA, N=61; 6 - dimenzija DUHOVNA-MATERIALNA, N=59; 7 - dimenzija POMIRJUJOČA-RAZBURLJ1VA, N=62; 8 -dimenzija VLAŽNA-SUHA, N=62.
Bližja kot jc barva na dimenziji hližina višje je rangirana. Barve si tako sledijo: bela, modra, rdeča, vijolična, zelena, rumena čma, oranžna, rjava.
DIMENZIJE
-rdeča
-	modra rumena
-zelena -vijolična
-	oranžna
-	rjava bela
-črna
Slika 2. Profili posameznih barv na 8 dimenzijah
Na Sliki 3 so barve razporejene v 4-delni semantični prostor. Navpično ga definira lahkost, pomirjanje, duhovnost nasproti težkosti, razburljivosti, materialnosti, vodoravno pa pasivnost, hladnost, moškost nasproti aktivnosti, topi ost i, ženskosti,36 vanj pa so grupirane barve sledeče: modra in zelena; bela in rumena; črna in rjava; rdeča, oranžna in vijolična.
Glede na lastnosti in pripadajoče barve lahko zelo hitro prikličemo združujoč pomenski znak in osnovni element za vsak predel semantičnega prostora: modra in zelena kot morje in voda; bela in rumena kot svetloba in zrak; črna in rjava kot granit in zemlja; rdeča, oranžna in vijolična kot lava in ogenj.37
36 Od predhodno omenjenih dimenzij ni zajeta dimenzija vlaga, kjer je težko barve tako enoznačno polarizirati, saj sta kot skupina iz semantičnega prostora vlažni modra in zelena, ostale skupine pa so pretežno suhe.
-" V nekaterih ezoteričnih tradicijah se modra povezuje z vodo, rumena zrakom, črna (ali zelena) zemljo i n rdeča ognjem. Rezultati pričujoče raziskave ne odstopajo bistveno od teh smernic, se pa popolnoma skladajo z uvodoma opisano simbolizacijo elementov.
2,0'
lahka,
pomirjujoč;
duhovna
0,0
težka,
razburljiva
materialna
-1,5
modra □ zelena	bela □ rumena
rjava □ črna □	vijolična Oranžna D rdeča 3
^ pasivna, hladna, moška "
aktivna, topla, ženska
Slika 3. Razporeditev barv glede na semantične dimenzije (večdimenzionalno skali-ranje)
ZAKLJUČKI
Rezultati priljubljenosti se skladajo z raziskavami pri nas in po svetu glede najbolj priljubljene barve, ki je prepričljivo modra, in manj priljubljenih oziroma nepriljubljenih barv, ki sta oranžna in rjava. Tudi v analizi pomenskih vsebin asociacij se pri modri za razliko od drugih barv ne pojavlja kategorija negativnih notranjih stanj, kjer so zbrani odgovori s pretežno negativno valenco. Prav rezultati pomenske analize dajo nekaj odgovorov, ki bi lahko pojasnjevali priljubljenost barv v vzorcu iz raziskave: modra in bela sta najbolj priljubljeni in sta prav tako na polu pozitivnih notranjih stanj, kar pomeni, da pri njiju prevladujejo asociacije ki imajo pozitivno valenco; vijolična, zelena in rumena so nekako konotativno nevtralne, njihovi emocionalni in karakterni odgovori so namreč dokaj uravnoteženi, prav tako so na lestvici priljubljenosti nekje na sredini; oranžna in rjava pa sta barvi s pretežno negativno valenco in sts prav tako manj priljubljeni. Rdeča in črna v tej shemi izstopata, saj je prva na pozitivnem polu, po priljubljenosti pa nekje na sredini, črna pa tretja najbolj priljubljena in krepko v negativnem polu. Emocionalni pomen obeh barv je torej v nasprotju z emocionalnim nagnjenjem do njiju, tako da pri obeh barvah moč določenih pomenskih vsebin ni odločilna v ocenjevanju priljubljenosti. Rezultati tudi kažejo, da so priljubljene predvsem temnejše barve (modra in vijolična) ter akromatske barve (bela in črna), žive, svetle in tople (z izjemo rjave) barve pa so manj priljubljene. Prav tako so bolj priljubljene barve, ki sporočajo pasivnost, umirjenost in harmonijo, ki pa nimajo tako materialnega in realitetnega naboja (kot rjava in zelena).
Rezultati raziskave tudi potrjujejo tezo, da se barva, ki je v osnovi nepredmetna abstrakcija, v asociativni metodi povezuje s predmeti, pojavi, katerih pomemben atribut je. Govorimo tako o rdeči kot barvi krvi, modrem nebu in morju, rumenem soncu, zeleni travi in naravi nasploh, vijoličnih vijolicah, oranžnih sadežih in soncu, rjavi zemlji in lesu, belem snegu in črni temi. Omenjene tipične asociacije se povsem skladajo z uvodoma opisano simboliko posameznih barv. To ujemanje potrjuje tudi analiza ostalih
kategorij asociacij, tako da lahko primerjalno s podobnimi študijami pri nas (in v evropskem kulturnem krogu) potrdimo močno stalnost tako predmetne motivacije barv (izbor tipičnih predmetov ali pojavov, ki jih barva zastopa ali povratno oni njo) kot celotne simbolike barv.38
Pomebna je pravtako povezanost barv z emocijami in celotno človekovo osebnostjo (Pečjak, 1977; Trstenjak, 1996; Kovačev, 1997; Tušak, 1998b).
Predvsem barve rdeča, oranžna in rumena izražajo aktivnost v smislu življenja, živosti, energije, moči, toplote in vročine, tudi čutnosti. Črna, modra, rjava, zelena in bela pa so nasprotno bolj pasivne barve, kjer prevladujejo mir, umirjenost, sproščenost, spokojnost in počitek. Vijolična je na tej dimenziji nekje vmes.39
S pozitivnimi emocionalnimi stanji in karakterinimi opisi so pomensko napolnjene predvsem bela, rdeča in modra, kjer prevladujejo veselje, radost, toplina, nežnost, ljubezen, upanje, sreča in svodoba, z negativnimi pa črna, rjava in oranžna, kjer izstopajo žalost, otožnost, potrtost, gnus, neprijetnost, neprijaznost, agresivnost, napadalnost, jeza, zavist, ljubosumje in bolečina. Zelena, vijolična in rumena so na tej dimenziji dokaj uravnotežene med negativnimi in pozitivnimi pomeni.
V raziskavi so bile barve razvrščene tudi v semantični prostor, ki je razdeljen v štiri sklope z dvema bipolarnima dimenzijama: navpično definira eterična transccn-denčnost nasproti trdne materialnosti, kar bi lahko poimenovali tudi dimenzija esenca -eksistenca; vodoravno pa pasivna hladnost moškosti nasproti aktivne toplote ženskosti, kjer se kar samo po sebi ponuja poimenovanje racionalnost - emocionalnost. Esenčno racionalni sta modra in zelena, katerima ustraza pomenska asociacija intuicije in modrosti; esenčno emocionalni sta bela in rumena kot duhovnost in vera; eksistenčno racionalni sta črna in rjava kot substanca in materija; ter eksistenčno emocionalne rdeča, oranžna in vijolična kot življenje, energija. Po analogiji s človekom kot psihofizično celoto bi prvi barvi lahko povezali z razumom, drugi z emocijami, tretji s telesom in četrte z motivacijo. Živost barvne fenomenologije torej dobro ponazarja živost človekovega bivanja.
LITERATURA
liirren, F. (1960). New horizons in color. New York : Reinhold Publishing Corporation.
Chevalier, J., Ghcerbrant, A. (1969). Dictionaire des symboles. Editions Robert Laffont S. A. (slovenski
prevod (1994). Slovar simbolov: miti, sanje, liki, običaji, barve, števila. Ljubljana: Mladinska knjiga). Itten, J. (1961). Kunst der Farbe. Ravensburg: Otto Maier Verlag. (slovenski prevod (1999). Umetnost barve
(študijska izdaja). Jcscnice: Samozaložba R. Reichmann). Kovačev, A. N. (1994). Simbolične implikacije barv in njihov položaj na dimenziji ugajanja. Anthropos, 26 (4/6), 105-127.
Kovačev, A. N.(1993). Grafična simbolizacija primarnih emocij. Psihološka obzorja, 2 (3/4), 31-50. Kovačev, A. N. (1997). Govorica barv. Ljubljana : Prešernova družba. Vrba. Musek. J. (1990). Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Pečjak, V. (1977). Psihologija spoznavanja. Ljubljana: DZS.
Trstenjak, A. (1996). Psihologija barv. Ljubljana : Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logotcrapijo in antropohigieno.
Tušak, M. (1998a). Človek in barve. Anthropos, 30 (4/6), 64-69.
Tušak, M. (1998b). Barvne preference, simbolika barv in osebnost. Psihološka obzorja, 1 (4), 76-79.
38	Brez primerjalnih medkulturnih študij je težko govoriti o univerzalnosti psihološko semantičnega po -mena barv.
39	Zanimivo bi bilo pozunanjeno energijo prvih in ponotranjeno drugih barv primerjati z osebnostno dimenzijo ekstarverzijc - introverzije.