OBVEZNI IZVOD REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 26. NOVEMBER 2010, letnik XIV NOVEMBER 2010 POGOVOR: BOJAN TRDAN, novi direktor Komunale ‘KOMUNALA SE BO OBNAŠALA BOLJ TRŽNO’ PORTRET: FILIP ŠTUPICA OBČINSKI ODBORI SE ŠE SESTAVLJAJO IZ HIŠE V SVET, zgodbe naših prednikov ANAMANKA OBETA STILNO RAZNOLIKO GLASBO OBNOVLJENA RIBNIŠKA NARAVOSLOVNA POT 72 UR NEPREKINJENO ANIMIRATI MLADE. JE ŠLO? NA POLJANAH JE NAJLEPŠE PRI ŠUŠTARJEVI MICKI RIBNIŠKI DOBERMAN NAJLEPŠI NA SVETU TUDI KOLESARSKI KLUB RIBN’ČAN S SVOJO VIZIJO ŠPORTNEGA PARKA REKORD DVORANE ZA 5. OBLETNICO ANSAMBLA ROKA ŽLINDRE Portret: FILIP JAKOB STUPICA ‘ŠE ZDAJ MI JE ŽAL, DA GA NISEM V JAMO PREKUCNIL.’ Filip Stupica v pogrebni opravi Ravno se je vrnil s pogreba, kjer je, napravljen v svojo uniformo, pospremil k zadnjemu počitku starejšo upokojenko. Bele rokavice in črna obleka s kapo so ostale, čeprav je že precej let uradno v pokoju. Tak je stal pred menoj v kuhinji, kot je bil devet let in pol prej, ko je še vodil ribniško pogrebno službo. Filip Štupica iz Hrovače. Vsi so bili Filipi. Njegov oče, ki je ustanovil pogrebni zavod in ga imel vse od leta 1930 do 1979 v isti hiši, kot še vedno živijo Štupičevi. Tudi eden izmed treh sinov našega portretiranca nosi ime Filip, a ta je bil s pogrebno dejavnostjo, ki se je ves čas dogajala v hiši, tako nezadovoljen, da je tisti trenutek, ko so v Ribnici postavili mrliške vežice, vse stvari uničil in vrgel v peč. Zadosti je bilo tesanja trug, spominov na prevažanje mrtvaškega odra - hišo je bilo treba prevetriti, in tako je z nje pred kratkim, ko se je delala nova fasada, izginil tudi napis, ki je še kazal na to, daje tamkaj nekdaj bil pogrebni zavod. In to kakšen ... Nekdaj seje nekaj dalo na pogrebni obred. Najstarejši Filip in lastnik zavoda je bil karizmatičen mož in strog: kar je zaukazal, r/Ti /C* * V .. ir tv cr »"L? Filip Jakob Stupica s kitaro svojega očeta. Oče jo je sam izdelal; v notranjosti je viden tudi njegov podpis. to je moralo biti storjeno. Preden se je začel ukvarjati s to potrebno službo, je bil ‘tišler’ in pri brivcu Juvancu še vedno stoji njegovo pohištvo. Izdelal je celo avion, tip enokrilnega jadralnega letala so imenovali vrabec. In da bi poletel, mu je manjkalo le še platno. Potem pa je prišla prva svetovna vojna, ki najstarejšemu Filipu ni dišala, saj bi moral na soško fronto in je tuhtal, kako bi se ognil vpoklicu. Gladko si je izbil vse zobe in si naredil na roki rano, ki se je uspešno zagnojila. Ko gaje, brezzobega in zagnojenega, videla komisija, se mu je naglo odrekla. Pa potem pride še druga svetovna in ponovno seje znašel. Tokrat je šel pobirat ranjence in mrtve, zato ga je vojska spet pustila pri miru - nekdo to pač mo si je reši je ustai zavod in enkrat, I ece za| Po tolik spet na vecev, c spustiti mučno pa je iz med za,....... .... , ki je preživel. In če si sin pogrebnika, ti hitro sledi podobna usoda. Tega posla se je moral lotiti tudi Filip Jakob in je z očetom pokopaval Italijane, Nemce, domobrance ‘in po starih njivah pobiral partizane.’ Krste se je vozilo s kočijo, vso zloščeno in s črnima vrancema. Ker sta morala biti v paru in ker so Štupičevi imeli le enega, so si drugega največkrat sposodili pri Jaklovcu. Kopita se je čistilo z globinom, komatom so posvečali posebno pozornost. ‘Vse je bilo spedenano.’ Pred prvo svetovno vojno je bila v uporabi še ena, zaprta kočija, ‘kjer se je vozilo duhovne’, da niso pešačili za pogrebom. Pa vendar naš Filip sebe ni videl samo ob pogrebih in je tako od leta 1954 delal kot telefonist na ribniški pošti. ‘Katera žena pa bi bila srečna, če bi imela pogrebnika za moža?' je dejala gospa Julka, ki se od prvega dne, ko je prišla k hiši, ni strinjala z moževim delom. ‘Nisem mogla več trug gledat ...’ Toda po 26 letih se je Filip Jakob Štupica vrnil h grobarstvu, ko ga je k temu nagovoril takratni vodja Komunale Jože Ilc. Prevzel je funkcijo vodje pogrebne službe in delal to, česar njegov oče ni nikoli: kopal je jame in vanje polagal mrtvece, prekopaval grobove, jih kosil, urejal ... In tako se je enkrat, ko je bil že globoko v jami, nad njim znašel nek možakar ter zbijal neslane šale na račun njegovega dela. ‘Še zdaj mi je žal, da ga nisem not potegnil,' je hudomušen moj sogovornik. Do pogrebov in smrti nima neke zadržanosti, to je potem delo, ki ti pride v kri in ga je treba opraviti, a se vseeno spomni ene gospe in trenutka, ko je zanjo kopal jamo. ‘Pod nogami mi je zemlja zmrzovala, tako je bila vražja, dokler je bila žival' V manj kot desetih letih je izkopal okrog 75 grobov in spominja se, da je bilo nekdaj samo sedem OČE JE BIL TUDI MRLIŠKI OGLEDNIK, GROBOV PA NI KOPAL. TESAL JE KRSTE; BILO JIH JE PET VRST. OKRASKI, KOT SO BILI ANGELI, KRIŽI IN BORDÜRE, SO PRIHAJALI V ŠKATLAH, VELIKIH 1X1 M, SE ŠE ŽIVO SPOMINJA NAJMLAJŠI FILIP, KI JE TUDI VELIKO VEDEL POVEDATI O SVOJEM STAREM OČETU. PREDVSEM, KAKO RESNO JE TO DELO VZEL IN KAKO MU NIKOLI NI BILO TEŽKO VSTATI SREDI NOČI, IZPISATI KAK NAPIS NA ŽALNI TRAK ALI ITI DELAT KRSTO, DA BI BILA DO JUTRA GOTOVA. NA FOTOGRAFIJI MRTVAŠKI VOZ VOZI SIN. žar na leto. Grob, v katerega te položijo, je globok le pol metra, jama pa je izkopana v dobri uri. ‘Takega pogreba še nisem imel, kot je bil pri Kramarčkovih ... Zena - zdravnica - je sama hotela zasipati grob. Kar vroče mi je postalo, ko mi je omenila to željo. Šel sem po ‘karjolo' in lopato in na koncu mi je še šenkala denar,’ mi je omenil eno od zgodbo, ki mu je ostala bolj v spominu. Zakaj je bil ta mesec izbran prav naš Filip Jakob Štupica? Ker je po svoje naš posebnež, vsem dobro poznan. Potem je bil tu dan mrtvih ... A prava odločitev je padla, ko mi je nekdo rekel: Alenka, o čem to govorijo, da naj se več piše o malem človeku - saj vsakogar enkrat položijo v grob. Vsaj takrat smo vsi enaki, mar ne? Pogovarjala sem se in fotografirala Alenka Pahuue NOVEMBRA PIŠEMO: 2. 12. DOGODKI MESECA ob 17. uri Ustanovna seja ribniškega občinskega sveta 4 4.12. ob 19. uri 4.12. POGOVOR MESECA ob 10. uri Bojan Trdan, direktor ribniške Komunale 6 4. 12. ob 10. uri V SREDIŠČU 4.12. ob 20. uri Iz hiše v svet 8 5. 12. ob 17. uri 6. 12. KULTURNE DROBTINICE 9-U ob 18. uri 9. 12. ob 18. uri BRSKAMO PO STARIH ARHIVIH 11. 12. Prejmi lep pozdrav 12 ob 10. uri 11.12. NE SPREGLEJTE ob 10. uri Dobrodelni koncert 16 11.12. ob 18. uri 15. 12. ZABAVNE STRANI 29 ob 19. uri 16.12. ob 18. uri VANDRAMO NAOKROG 18.12. Obnova Ribniške naravoslovne poti 31 ob 9. uri 18. 12. MED NAŠIMI UUDMI ob 18. uri 19. 12. ob 19. uri Ansambel Roka Žlindre praznoval prvih 5 let 35 PO DOLINI Letalska nesreča v Lipovcu, reševalna vaja Na Poljanah ocenjevali kulturno in stavbno dediščino ŠPORTNI UTRINKI KK Ribn'čan o Športnem parku Ribnica V Celju zlati tudi ribniški plavalci Portret: FILIP JAKOB ŠTUPICA NOVI DIREKTOR ribniškega doma starejših 36 37 40 41 2 7 21.12. ob 19. uri 22. 12. ob 19. uri 23. 12. ob 18. uri 23.12. ob 19. uri 25.12. ob 17. uri 25. 12. ob 18. uri 26. 12. ob 14. uri 26. 12. ob 18. uri PREGLED DOGODKOV V DECEMBRU SREČANJE PREŠERNOVIH ŠOL OB 200-LETNICI PRIHODA FRANCETA PREŠERNA OŠ Ribnica, avla stavbe C RIKO HIŠE: RK MARIBOR BRANIK Športni center Ribnica SESTAVLJANJE LESENIH IGRAČ (OTROŠKA DELAVNICA) Rokodelski center Ribnica IZDELOVANJE BOŽIČNO-NOVOLETNIH VOŠČILNIC (ZA OTROKE) prostori TD Ribnica MIKLAVŽEVANJE župnišče^ spodnja učilnica MIKLAVŽEVANJE V HROVAČI vaško jedro v Hrovači KONCERT OB DNEVU ŠOLE dvorana Glasbene šole v Ribnici IZDELOVANJE BOŽIČNO-NOVOLETNIH VOŠČILNIC (ZA ODRASLE) prostori TD Ribnica USTVARJANJE GLINENIH OKRASKOV ZA NOVOLETNO JELKO (OTROŠKA DELAVNICA) Rokodelski center Ribnica IZDELOVANJE RAZLIČNIH BOŽIČNO-NOVOLETNIH OKRASKOV (ZA OTROKE) prostori TD Ribnica TRADICIONALNI LETNI KONCERT Z GOSTI dvorana DC-16 v Dolenji vasi RIKO HIŠE: RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO Športni center Ribnica IZDELOVANJE DARILNE EMBALAŽE IN BOŽIČNO-NOVOLETNIH OKRASKOV prostori TD Ribnica ŠIVANJE BOŽIČNEGA PRTA (DELAVNICA ZA ODRASLE) Rokodelski center Ribnica BOŽIČNA PRIREDITEV RIBNIŠKIH MAŽORET »ZAPLEŠIMO Z BOŽIČKOM« Športni center Ribnica RIKO HIŠE: RK JERUZALEM ORMOŽ Športni center Ribnica BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE RIBNICA dvorana Glasbene šole v Velikih Laščah OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE »ZGODBA O RIBNIŠKI DOLINI« Rokodelski center Ribnica KONCERT SLOVENSKI BOŽIČ, 20. OBLETNICA ZBORA CMEPZ SV. ROK dvorana DC-16 v Dolenji vasi BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE RIBNICA dvorana Glasbene šole v Ribnici ŽIVE JASLICE V HROVAČI vaško jedro v Hrovači 11. BOŽIČNI POHOD Z BAKLAMI NA GRMADO Osnovna šola na Velikih Poljanah BLAGOSLOV KONJ travnik za župnijskim kozolcem v Dolenji vasi 23. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Športni center Ribnica v ct O J/ < It Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Danica Pegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.300 izvodov Naslov: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto@t-2.net Izid naslednje številke: 30. decembra 2010 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. D Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. decembra 2010 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Muzej Miklova hiša) Iz hiše v svet m 3 l^J 1 >■<■<>-><><■ Ustanovna seja ribniškega občinskega sveta Razdelitev mest po političnih skupinah še nedorečena, zato komisije in odbori še niso sestavljeni Staro-novi župan Za župana je bil ponovno potrjen Jože Levstek Vinko Levstek naj bi OSTAL PODŽUPAN Predsednik mandatne komisije ostaja Jože Tanko Helena Rosa-poo predsednica mandatne komisije Matej Zobec je najmlajši član OS Nande Šilc z liste Janeza Predstavnika Zares-Andreja Škrabec in Puclja Janez Tanko Alojz Marn, nekdaj ŽUPAN, ZDA OBČINSKI SVETNIK Konstitutivnasejaobčinskegasveta Občine Ribnica je bila praktično zadnja na našem območju, 11. novembra. Na dnevnem redu je bilo 7 točk, ki so bile predvsem formalne narave. Najpomembnejše je bilo poročilo občinske volilne komisije, ki ji predseduje Dragica Abrahamsberg. Po seznanitvi z rezultati volitev so novoizvoljeni svetniki imenovali tričlansko komisijo v sestavi Mihe Kluna (SDS), Irme Grbec (SD) in Janeza Merharja (NSi), ki je pregledala in potrdila mandate članom občinskega sveta. Hkrati so tudi ugotovili, da je za župana izvoljen Jože Levstek, ki je kandidaturo sprejel in tako odstopil kot svetnik v občinskem svetu. Na njegovo mesto je prišel naslednji kandidat za svetnika z liste SDS v volilni enoti 2, to je Anton Ilc. Že prej imenovana komisija je potrdila še njegov mandat, tako da so občinski svet in župan dobili vsa potrebna pooblastila za izvajanja svojega dela. Župan je predstavil vizijo svojega dela v tem mandatu, hkrati pa še kratko predstavil svoje delo v prejšnjem mandatu. Sledila je morda naj razburljivejša točka dnevnega reda, in sicer imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kjer pa je že prišlo do besednih dvobojev med nekaterimi svetniki glede razumevanja poslovnika. Končno je bil sprejet sklep, da se v komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje 5 članov, imenuje tri predstavnika SDS kot najmočnejše stranke v OS, ter po enega predstavnika stranke Zares in Liste Janeza Puclja. Člani so postali Jože Tanko, Anton Berkopec in Anton Ilc iz SDS, Andreja Škrabec iz Zares in Helena Rosa kot predstavnica Liste Janeza Puclja. Komisija se je takoj sestala in se konstituirala, ter izvolila svojega predsednika in podpredsednika. Predsednik je postal Jože Tanko, podpredsednica pa Helena Rosa. Po krajšem zasedanju je komisija sklenila, da še ne bo predlagala članov ostalih komisij in odborov, ker za nekatera mesta niti nimajo primernih kandidatov, pa tudi razdelitev mest po političnih skupinah še ni dorečena. Zaradi tega je župan prekinil sejo, ki jo bodo s 7. točko, Imenovanje komisij in odborov, nadaljevali po ponovnem sklicu. V Predsednica občinska volilne komisije Dragica Abrahamsberg je demantirala trditev, ki jo je zapisala predsednica ribniškega Zares Andreja Škrabec v Rešetu, in sicer, da so bili na sedežu občinske volilne komisije v času vlaganja kandidatur prisotni trije vidnejši člani ribniške SDS. Dragica Abrahamsberg je poleg zanikanja zahtevala javno opravičilo. Prav tako zahteva opravičilo SDS, ki v nasprotnem primeru grozi celo z kazensko ovadbo. Pa še nekoliko statistike novega občinska sveta: Ima 19 članov, od katerih je 7 predstavnic nežnejšega spola, kar pomeni, da je izpolnjena zahteva predvolilnih kvot na listah po 1/3 ženskih kandidatk, saj jih je približno toliko tudi izvoljenih, konkretno 38 %. Prav tolikšen delež je tudi starih svetnikov, saj je od 19 svetnikov na novo izvoljenih 12, 7 pa jih nadaljuje to funkcijo že iz prejšnjega mandata. Polovica novoizvoljenih je žensk. Tekst in foto PRIMOŽ TANKO iߊETO IZPOD ZUPANOVEGA PERESA Spoštovani občanke in občani V oktobru smo obeleževali občinski praznik. Dan, ko smo pred 518. leti prejeli krošnjarski patent, ki je spodbudil razvoj suhe robe in lončarstva v Ribnici in omogočil hitrejši razvoj našega kraja. Letos smo se temu dogodku, zgodovini Ribnice, naši kulturni dediščini, našim ustvarjalcem in izdelovalcem domače obrti že poklonili, ko smo odprli Rokodelski center, ki bo varoval ta naš dragoceni zgodovinski spomin in pomagal v prihodnosti razvijati njegove pojavne oblike. Ribniško področje je bilo že od davnine bogato z gozdovi in ljudje so živeli v sožitju z njimi. Dreves niso uporabljali le kot osnovno surovino za preživetje, od njih so se tudi marsikaj naučili. Posebej so bila zanimiva, ko so zapihali vetrovi. Vsak list se je prepustil vetru, zaplapolal in vznemiril veje okoli sebe. Te so se šibile. In le najmočnejši veter je zamajal celo drevo. Bolj ko je šel pogled proti tlom, bolj je bilo deblo videti nepremakljivo. In korenine, ki srkajo sokove zemlje prav iz njenih nedrij, tudi ob najmočnejšem viharju niso popustile. Takratni človek se je od drevesa učil in postajal tak kot drevo. Takrat je vedel, da ga ne sme vznemiriti vsaka sapica, ki piha od napačne strani ali ob napačnem času, vedel je, da ga bodo njegove korenine obdržale pokončnega tudi ob največjih viharjih. In teh viharjev je bilo veliko, nosili so različna imena, vendar je Ribničan trdno stal na svoji zemlji. Globoko je pognal svoje korenine. Kot neločljivi del narave je vedel, kako živeti, da ne poruši krhkega ravnotežja. Vsako leto je izbral dozorela drevesa, jih skrbno obdelal, iz lesa naredil dom in vse potrebno orodje in pripomočke za delo. Odpadke, lubje, veje je porabil za ogrevanje v hladnih zimskih dneh. Letos bomo celostno rabo lesa izkoristili za ogrevanje našega mesta. To življenje počasi izginja, spreminja oblike. Tudi Ribničan postaja moderen človek. Danes nas motijo sapice. Upiramo se že lahnemu vetrcu, svoje listje si barvamo z modnimi barvami, ki v naše krošnje vabijo čudne ptice in te nas vse prehitro ranijo. Danes izgubljamo korenine in sploh ne potrebujemo viharja, da nas prevrne, saj se navadno nemočno vdajamo malodušju, ker smo izgubili stik s tem, kaj je prav in kaj narobe. Po drugi strani pa se kot rdeča nit ponavlja zgodovina: suha roba, les, podjetništvo in ostale dejavnosti, ki nam še vedno dvigujejo standard. Se vedno so tudi del naše prepoznavnosti v svetu, ki jo nadgrajujejo tudi ostali uspešni podjetniki. Zato bi želel čestitati vsem podjetnikom, ki ste uspeli ohraniti svoje mesto na trgu in predvsem zaposlenost ljudi, še posebej pa želim izreči pohvalo tistim, ki ste celo v teh recesijskih časih uspeli slediti novim zahtevam trga in ste celo razširili proizvodnjo. Podeželje je prostor, kjer predvsem zaradi nenehnega stika z naravo lahko poiščemo, ali še bolje rečeno, vedno znova najdemo poti drugačnosti. Poti, ki nas bodo delale sodobne, ne le v kopičenju materialnega bogastva, temveč tudi v razvijanju človeških moralnih vrednot. Standard našega življenja se kaže v materialnih dobrinah, ki jih pridobimo na življenjski poti. Kvaliteta našega življenja pa se kaže predvsem v odnosu do drugih. In na koncu poti, ko prestopimo prag življenja, ne vzamemo s seboj kupov zlata. Pravijo, da na pot lahko vzamemo nekaj dosti dragocenejšega - le drobno prgišče tiste, v življenju tako težko prepoznavne snovi, ki ji rečemo duša. Ta dragocena tkanina človekovih dobrih in lepih dejanj je stkana tudi iz naših odnosov. Odnosi med nami predstavljajo kvaliteto našega bivanja. Vsak dan smo ujeti v vzorce življenja, kot jih imamo zapisane v krvi in jih nosimo od otroštva, razvijamo prek mladostnih izkušenj in izobraževanja: osnovne, srednje in višjih šol, in jih končno razvijemo v družinah, službah in družbi. Koliko na svoji življenjski poti tudi zorimo, je odvisno od nas samih. Z veseljem lahko opazujemo razvijanje naših društvenih dejavnosti, ki si zaslužijo prav posebno priznanje in pohvalo. Vse več področij se razvija iz spontane ustvarjalnosti občanov in dobrih odnosov med njimi: kultura, šport, etnologija, gasilstvo, veterani, skavti, različne družabne prireditve in vse ostale dejavnosti, kjer so opazne stotine ur prostovoljnega dela posameznikov. In včasih nam svoje dragocenosti postavijo na ogled. Vse več aktivnih društev, klubov, vasi in drugih dosega vse boljše rezultate. Posebej dragoceno je, da vsi ohranjajo in razvijajo odnose, ki omogočajo kvalitetno in ustvarjalno preživljanje prostega časa vseh generacij. Danes je jesen, narava se umirja in včasih bi se, skladno z njo, umirili tudi mi. Pobrali bi sadove svojega dela, poželi, kar smo posejali, in pripravili les, iz katerega bi preko zime naredili prelepe izdelke. Tako smo tudi na občini ob izteku leta zadovoljni z žetvijo: zaradi sistematičnega dela v preteklih letih smo uspešno pridobili največ evropskih sredstev doslej, odprli smo Rokodelski center, promet po severni servisni cesti je stekel, novi toplovod je pričel obratovati, dokončujemo nove prostorske načrte in izvedli smo veliko manjših investicij. Še bolj pomembno je, da smo uspeli kolesje razvoja zavrteti hitreje. Že za naslednje leto imamo odobrena nova evropska sredstva za izgradnjo vrtca, izdelanih je več projektov, ki čakajo na primerne razpise: letno gledališče v Gradu, prizidek Marofa, komunalna infrastruktura v Kasarni, dvorana v Dolenji vasi itd. V pripravi so novi razvojni projekti: ureditev mestnega jedra Ribnice, dializni center, športna igrišča, ureditev vaških jeder v Dolenji vasi, na Velikih Poljanah in še bi lahko našteval. Vsak dan se dogaja kaj novega, kar me navdaja s prepričanjem, da Ribnica uspešno koraka naprej. Župan Jože Levstek ■ j■ »/vrxi<>x/i-.c-yx i ^s/v V 2011 nova čistilna naprava, pospešeno sortiranje odpadkov in ponudba komunalnih del : POGOVOR: BOJAN TRDAN, direktor Komunale d.o.o. RIBNIŠKA KOMUNALA BO UBIRALA NOVE TRŽNE POTI t S l fl * n Saj se res ne sliši lepo, še posebej, ko je to zapisano v časopisu, toda ko je pa sveta resnica, da smo ljudje eni pravi pujsi pri ravnanju z lastnimi odpadki. In ker smo tako zelo pujsasti, so se komunale predvsem v premožnejših mestih odločile, da bodo v novih blokovskih naseljih tehtale odpadke ter nastavile kamero, ki bo posnela, ali so stanovalci smeti vrgli v prave posode in če ne, bo sledila denarna kazen. Z novim direktorjem ribniške Komunale Bojanom Trdanom, ki je vodilno mesto prevzel septembra, bodo postopno semkaj prišle nekatere ostrejše mere - po novem najbolj kritične točke, kjer nepravilno odvržene smeti kazijo okolje, že nadzirajo videokamere. Takoj ko so se pojavili napisi, da se odmetavanje smeti snema, seje vzpostavil red. S prvim novembrom so tudi naša blokovska naselja dobila posode za bioodpad, medtem ko so individualne hiše navajene imeti gnojišča oz. kupujejo kompostnike - te se lahko, poleg zabojnikov za mešani odpad, kupi na Komunali. Človek bi pomislil, da se zaradi gostote ljudi največ odpadnega nereda ustvarja v večstanovanjskih soseskah, a izkaže se, da tam dogajanje opazuje veliko parov oči in so najbolj problematični ekootoki, ki so postavljeni stran od objektov, kjer se ne vidi, kdo je nemaren. Res je, v blokovskih naseljih imamo še najmanj težav. Ljudje so stalno poročali o onesnaženih ekootokih v Dolenji vasi, na poti v Blate, pri Šparu, v Zamostcu in Žimaricah ter pri ribniškem Lovskem domu. Ti otoki so nameščeni daleč od hiš in oči, zato si je nekdo dovolil naenkrat odvreči deset gum s platišči, namesto da bi jih pripeljal v naš zbirni center na Komunali. Te gume bi lahko povzročile okvaro komunalnega vozila, ki mora s posebno napravo stiskati odpadke. Take zadeve se dogajajo dnevno. Pri sortiranju smo ljudje nasploh še zelo slabi in površni, verjetno iz dveh razlogov: nismo osveščeni in nismo imeli možnosti. Točno, ker smo pogosto naleteli na polne kontejnerje, saj se jih je premalokrat Bojan Trdan, novi direktor le oddajo azbestne kritine in gradbenega materiala, ker nas nadaljnji postopki precej stanejo. A vendar še vedno vidimo ljudi, ki smeti odvažajo na deponijo v Malo goro, ki je zaprta. Ali kaj skrivajo in ne upajo odpeljat v zbirni center, saj je vendarle ta za vse lažje dostopen? Deponija je zaprta, ne deluje in se zato nanjo ne sme odvažati prav ničesar več. Pa vendar smo zadnjič odkrili, da se je nekdo potrudil za visoko zaščitno ograjo vreči cel divan... Ločeno zbiranje odpadkov bo kar ena izmed prednostnih nalog vas kot novega direktorja Komunale; s prvim novembrom se je začelo še ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč, v 2011 pa se začenja večja akcija - uvajanje posod za embalažo. Določili bomo več testnih področij, ki bodo opremljena s temi posodami z napisom. Končni cilj pa nam mora biti, da vse hiše opremimo z individualnimi posodami, ker se v skupinskih kontejnerjih zdaj najde prav praznilo, so bili ljudje prisiljeni navlako nastlati pred zabojniki. S 1. oktobrom smo uvedli nov red odvažanja in ni več težav. Papir servis brezplačno odvaža pogosteje, stroški odvoza embalaže in stekla pa so se zato kar precej zvišali. Še vedno velja, KROMPIR IN NEVARNI ODPADKI V BREŽAN. SPORNO. da je treba s smetmi pametno: embalažo stisniti, škatle razdreti itd. Če se vam jih ne da trpati v kontejnerje, jih še vedno lahko, lepo sortirane seveda, pripeljete v naš zbirni center. O njem še premalo vemo - je ta zbirni center na Komunali brezplačen? Za fizične osebe iz Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka, ki odpadke pripeljejo v neki razumni količini za gospodinjstva, je, medtem ko morajo pravne osebe, kjer se predvideva večji odpad, to plačati. S 1. oktobrom je zbirni center večino dni odprt od 7. do 15. ure, ob torkih od 9. do 17. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Jemlje se vse frakcije, vsi pa morajo plačati vse. Sele nato bomo lahko na teren poslali inšpektorja, ki bo nadziral pravilno sortiranje odpadkov. Na teh testnih območjih, ki bodo najprej v Ribnici, Lepovčah, na Griču in v Sodražici, se bo preizkušala logistika sprejemanja in sortiranja embalaže, ki se bo tako odvažala enkrat na dva tedna; enako bo z odvozom mešanih odpadkov. V dveh letih bodo s temi posodami opremljena tudi druga področja občin. Vrniva se k Mali gori, ki uradno sicer ne obratuje več, a jo bo potrebno še sanirati. Do kdaj bo to možno in od kod bo prišel denar? Projekt zaprtja in sanacije bo narejen do konca tega leta, naslednje leto pa se bo začelo dejansko zapiranje deponije, ki ga bomo zaključili v treh letih. Visok strošek zapiranja bodo plačevale lastnice deponije, torej vse tri občine (Ribnica, Sodražica, Loški Potok), ocenjena vrednost pa je med 200- do 300.000 evri. Poznalo se bo, da se v vseh letih obratovanja deponije prebivalcem ni zaračunaval odvoz smeti in da je bil zavrnjen vsak dvig cen. V decembru 2009, januarju in februarju 2010 smo jih Mar koruza, ki je biološki odpad, sodi semkaj? Podoba iz Goriče vasi. že odvažali v Logatec, zdaj jih v Grosuplje in tam plačujemo tako stroške odvoza kot deponiranja in še jamstvo za zapiranje odlagališča. Koliko plačujemo mesečno vsega skupaj za deponiranje naših smeti v Grosuplju? Okrog 30.000 evrov, če seštejmo še vse okoljske dajatve; oddamo pa v poprečju okrog 2500 ton. Je pa res, da nas ceneje pride Grosuplje, kjer oddana tona smeti stane 100 eur, medtem ko je bil strošek v Logatcu 150 eur. Komunala se dolgo spopada z izgubami in predvidevam, da bo letošnja še večja, ker ne bo več ponudnik ogrevanja. Občine so si ves čas želele, da bi se s Komunalo direktor obnašal bolj tržno -o katerih tržnih poteh ste razmišljali? Letošnja izguba bo še večja kot lani, ca. 30.000 eur, in, da, poznalo se bo, da bomo ogrevali le še tri bloke v Sodražici, sodraško občino in en blok v Dolenji vasi. Stroški delovanja uprave Komunale so se delili po vseh dejavnostih, čeprav pri ogrevanju niso nastajali. Tako bo že za pokrivanje izgube potrebno ubrati nove poti. Lotili se bomo manjših gradbenih del in prebivalcem omogočali, da najamejo komunalne delavce za izkope, polaganje robnikov in tlakovcev, pranih plošč, manjših kanalizacijskih sistemov in tabel. Nekaterim podjetnikom in politikom je bilo žal, da se ogrevanja na biomaso ni lotila Komunala, ker je to dobičkonosna dejavnost, ki je šla zdaj v tuje roke. Vam je žal, da je prešla drugam? Vprašanje je, če bi bila Komunala sposobna . M Stroške zaprtja deponije v Mali gori bodo do 300.000 EUR sama speljati tako velik sistem. Morale bi se vključiti občine, a če bi imeli prave možnosti in pogoje, bi bilo seveda smiselno, da bi ogrevanje ostalo v pristojnosti Komunale. Sčasoma bi lahko prevzeli vsaj upravljanje blokov... O tem zdaj še nismo razmišljali, ker je preveč dela z upravljanjem z odpadki. Ko bomo rešili te probleme, se bomo lotili tudi širitve dejavnosti. Kdaj pa se boste lotili prenove upravnih prostorov - sodeč po opremi prostorov se je pri vas čas ustavil že pred 30. leti. Stolov ne more premakniti noben obiskovalec, še župani ne morejo normalno sesti nanje. Ne bi si želel, da moj prihod ljudje komentirajo v stilu: pride in si najprej uredi svojo pisarno ... Seveda priznavam, da je prenova prostorov nujna, a najprej moramo kaj zaslužiti, da bi si to lahko privoščili, trenutno pa so bili okrog stavbe nujnejši tudi nekateri zunanji posegi. Na novo delovno mesto ste prišli iz Kovinoplastike Lož. Za vami sta dva meseca, že nekaj prvih premikov in verjetno še kak niz želja? S 27 zaposlenimi smo se pogovarjali o dvigu kakovosti storitev, spremenili delovni čas, redno praznimo ekološke otoke - minimalno je torej že vidno, vse ostalo postopno. Komunalo bi želel preoblikovati v sodobno podjetje, finančno sposobno in v kvaliteten servis za ljudi. Pogovarjala sem se in fotografirala Alenka Pahuue BRANKO GOREČAN NA ČELU RIBNIŠKEGA DOMA STAREJŠIH Z januarjem 2011 se v Domu starejših občanov Ribnica obeta sprememba na vodilnem mestu, a bo ta le formalna, saj naj bi sedanji prokurist družbe RIVE d.o.o. postal tudi direktor. Dom je lanskega oktobra prevzel podjetnik iz Celja, Anton Selič, ter kot prokurista nastavil Gorečana, ki je 11 let vodil javni zavod Dom starejših v Šenčurju pri Celju. Pred tem je več let delal tudi v gospodarstvu, sicer pa je navdušen fotograf in ljubiteljski motorist. Če se je še na začetku enkrat tedensko vozil iz Celja, je sedaj v ribniškem Domu prisoten vsak dan in nadzoruje 68 zaposlenih in 154 stanovalcev. V polno zasedenem Domu je približno 30 Ribničanov, večina stanovalcev pa je iz Ljubljane. Največje povpraševanje je povsod, in tudi tu, za sobe in postelje za nepokretne ter dementne osebe, a širitve oddelka še ne bo, ker v našem Domu še vedno nadpoprečno prevladujejo pokretni stanovalci. Dvoposteljna soba stane 22 EUR na dan, enoposteljna je 10 odstotkov dražja in se tako naš Dom uvršča med tiste s srednje visoko ceno, je dejal Gorečan. Dodatek za pomoč in postrežbo itak določa država in ga tistim,- ki prejemajo pokojnino, tudi plačuje. Izjema so le prejemniki kmečke in državne pokojnine, ki niso upravičeni do tega dodatka in so tako dvojno udarjeni: nimajo ne dostojne pokojnine ne dodatka. A z zakonom o dolgotrajni oskrbi naj bi se vpeljala pravica do dodatka za vse državljane, tako da bo ureditev pravičnejša. Najbolj srečni pa so seveda tisti, ki so življenje jemali kot veselo zgodbo, si niso niti želeli kaj ustvariti in je zdaj občina dolžna plačevati njihovo oskrbo v Domu. Tekst in foto Alenka Pahuue i/vi >■< >/X<» k 1^: i > i *-><■ j Iz hiše v svet Katalog o življenju suhorobarskih in zdomarskih družin v 20 stoletju Ro postavitvi razstave Iz hiše v svet, ki je bila postavljena poleti leta 2006 in umaknjena 2009, je sedaj končno izšel še katalog razstave, ki je sedaj dostopna kot virtualna predstavitev. V Miklovi hiši sta ga predstavili kustosinja ribniškega muzeja Polona Rigler Grm in pa etnologinja dr. Irena Rožman. Slednja je v 8 mesecih terenskega dela zbrala 17 življenjskih zgodb preko pol-strukturiranih intervjujev, katerih glavni namen je bil spoznati način delovanja družine v okolju, tako gospodarskem, družbenem in socialnem. Delo etnologa je precej podobno delu zdomarja, oba rabita “prvič jazak (dobro namazan jezik), drugič, oprostite izrazu, svinjska želuodac, da lahko vse pojesta, kar dobita al po gostilnah al par kmieta, in tretjič pasje nogie, da gresta kot pes k vsaki hiši, čeprav je bal od ruok. Raziskava ni zajela samo praznikov, noše ali česa drugega, ampak odvisnost od samega družinskega gospodarstva, torej noš pri kajžarju, v odvisnosti od dohodkov, ali pa praznične jedi, primerjane pri grunatrju, zdomarju, kajžarju. Večinska identiteta Ribničanov je bila kmetijska, vse ostalo, suha roba, zdo-marstvo ali pa delo pa je bilo večinoma za dodaten zaslužek, ki pa je marsikdaj presegal kmetijskega. Čistih kmetov je bilo že v 19. stoletju le peščica. Gre za pomembno delo, ki predstavlja ribniško družino v vseh aspektih njenega delovanja, pa najsi gre za kmečko, zdomarsko, suhorobarsko ali delavsko družino. Predstavljeni so načini dela, odločanja glede investicij in porok, pa tudi delo, zabava in življenjski ciklus od rojstva do smrti. Celotni projekt nosi naslov Življenje suhorobarskih in zdomarskih družin v Ribnici v 20. stoletju, katalog pa je poleg raziskave in razstave pomemben, Na vuku je Jože Arko iz Jurjeviče, ki se posuvua od brata Franceta Arka. Jože je deul v Nemčiji kot zdomec. Fotografirano v 60-ih letih 20. stoletja. 8 Polona Rigler Grm, muzejska kustosinja in avtorica kataloga ker predstavlja rezultate raziskave širši skupini prebivalstva, ki ima v spominu prednike ali sorodnike, njihov način preživljanja, ter tako konstruira zavest pripadnosti Ribniški dolini in tradiciji. Na predstavitvi je spregovorilo tudi nekaj informatorjev, ki so predstavili nekatere odlomke svoje življenjske pripovedi, še posebej zanimive so bile zgodbe o snubljenju, ki je po navadi potekalo na Stefanovo, to je dan po božiču. Le zakaj ob takem času, bi se marsikdo vprašal: gre za napol praznik, ki je nekdaj sodil v delopust, advent, v katerem ni porok, se je končal, do predpusta pa je bilo ravno dovolj časa, da se je uredilo vse potrebno. Zimski čas je bil mnogo primernejši, ker je bilo takrat manj dela na polju in v gozdu. ... Pa razne zgodbe o snubljenju in delu v Nemčiji in kupovanju avta za v domovino. Poleg razstave so bile pripravljene in izvajane delavnice za šolske otroke, ki so spoznavali narečje in nekatere poudarke iz življenja ribniških družin. Pri tem delu je sodelovala tudi knjižničarka in slovenistka Anica Mohar, ki je poskrbela 4 - I mKm Praproške punce na nedeljskem izletu. Fotografirano v 50-ih letih 20. stoletja. Foto: župnik Novak. za zapis ribniškega narečja. Za zapis je bila izbrana nekoliko lažja varianta zgolj z zapisom polglasnikov, ne pa povsem strokovno, saj je takšen zapis za nekoga, ki se ne ukvarja z dialektologijo, praktično neberljiv. Morda bi si strokovna javnost bolj želela predstavitev raziskave, vendar je katalog pomembna predstavitev dela ribniškega Muzeja Miklova hiša, ki se tako kot zdomar odpravlja iz hiše v svet. tekst in foto Primož Tanko fotoarhiv Muzej Miklova hiša 1 Z dletom sem zarisal sled ALOJZ LAVRIČ, REZBARJENJE V LESU Ro svoje žalosti, da so posamezni likovni ustvarjalci zapostavljeni le zato, ker so tihi, skromni, in tako lahko mine 30 let rezbarjenja v lesu, za avtorjem pa ostane komaj kakšna samostojna likovna razstava. Alojz Lavrič iz potoške Šegove vasi je rezbar samouk, ki zmore iz povečini lipovega lesa umetelno izklesati like iz domačega okolja, svetopisemske in zgodovinsko prepoznavne figure. Galerija Miklova hiša je izkoristila priložnost, ko je v njej razstavljal njegov sin Tomaž svojo zgodbo o stripih, ter v povezavi z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti v Rokodelskem centru pripravila še očetovo razstavo. Tako je zajet opus te likovno in oblikovalno zelo izrazite družine, saj se poleg moških preko slikarstva izraža tudi hči. Odprtje razstave je bilo 12. novembra in bo v Rokodelskem centru gostovala mesec dni. Avtor je z odobravanjem vstopil v prostor, kjer so bili razstavljeni njegovi liki, do sedaj pospravljeni v omarah, večino pa je itak razdal. Poznavalci rezbarjenja trdijo, da je treba Lavriču dati posebno mesto, ker je tudi pri domišljanju podob zelo tenkočuten in liki povedo več, kot nam lahko razkrije prvi ali površni pogled nanje. Dejansko je Velik’, čeprav skrit med potoškim hribi in med tistimi nekaj besedami, ki jih pove o sebi. Izvemo le, daje z rezbarjenjem začel povsem slučajno, zagotovo pa iz želje po izražanju, želje po sprostitvi in morda trenutnem umiku iz vsakdana. Nekdaj je bila kuhinjska miza polna njegovih likov - k njej se je umikal v nočeh, ki jih je z družino preživljal v Ljubljani. Nato se je vrnil v Loški Potok in Segovo vas, kjer zdaj ustvarja v hladnih kletnih prostorih. Prijela ga je revma in pravi, da ne zmore več toliko delati - na samem odprtju je celo dejal, da bo počasi končeval z rezbarjenjem, zato ima ta razstava podton labodjega speva. Avtorje v domačem kraju razstavljal še ob začetku svojega ustvarjanja, zdaj v Ribnici in nekako bi bil skrajni čas, da vsaj ta razstava postane gostujoča oziroma se zdaj zavemo, da je med nami človek, ki iz lesa ustvarja likovno poezijo. tekst in foto ALENKA PAHULJE Alojz Lavrič pravi, da ustvarja, kar mu pade na pamet. Pa vendar se zdi, da so junaki stalnica v njegovem ustvarjanju. Tako kot sta junaka Peter Klepec, ki je z nadnaravno močjo pregnal Turke iz Osilniške doline in se uprl zlobnim pastirjem, ter Martin Krpan, ki je rešil Dunaj, in s tem Avstrijo pred Brdavsom, je lahko junakinja tudi žena. Zena, ki utrujena, z nejevoljnim otrokom ob sebi nosi hrano delavcem v gozd, postane junakinja kot zmagovalka nad neprizanes- ljivim življenjem. Vsem junakom avtor ob bok postavi vaške prizore v satirični podobi. Bodisi resnične ali pa izmišljene vaške prigode, ki težko življenje naredijo znosnejše. V mali plastiki se skozi kretnje, izraze na obrazih in skozi pretanjeno oblikovane draperije prikazujejo tragika, veselje, hudomušnost in vsa občutenja likov, izdelanih v izvrstni figuraliki. Iz spremne besede Nadje Kovačič, univ. dipl. um. zgod. (na fotografiji z avtorjem). Obiskovalci so s posebnim zanimanjem opazovali IZVRSTNO FIGURALIKO PETER POLONČIČ RUPARČIČ RAZSTAVLJA V DOMU STAREJŠIH Dom starejših občanov Ribnica je bil ponovno prizorišče odprtja razstave del umetnika Petra Polončič Ruparčiča, člana Društva likovnega ustvarjanja Ribnica. Petra ljubitelji likovne umetnosti v Ribnici že dobro poznajo kot slikarja, saj redno razstavlja svoja dela na skupinskih razstavah. Zdaj pa smo ga spoznali tudi drugače, saj je 6. novembra postavil na ogled svoja magična ogledala. V ogledalih se opazujemo vsakodnevno, vendar pa Petrova ogledala niso le del stanovanjske opreme, ampak nam vsako zase pripoveduje svojo zgodbo, ki je za vsakega opazovalca drugačna, saj si jo ustvari vsak sam. Tako nas Peter poskuša potegniti v svoj oziroma v naš lastni domišljijski svet. Vsako ogledalo je unikatno, sestavljeno iz velikih in malih stekel in prav posebnih okvirjev, narejenih iz papirnate kaše. Razstava, ki si jo lahko ogledate do 10. decembra 2010, je pregled umetnikovega Avtorjeva prepoznavna dela so svojevrstna ogledala ustvarjanja zadnjih petnajstih let. Kot je dejal Peter ob predstavitvi svojih umetnin, njegova dela nastajajo po navdihu, vanje izlije svojo dušo in trenutna občutja. Vse obiskovalce pa je razveselil z izjavo, da najlepših stvari še ni naredil, zato lahko pričakujemo še kar nekaj lepih presenečenj. Ob odprtju razstave je o umetniku nekaj besed spregovoril predsednik DLU Ribnica Branko Zunič, s kulturnim programom pa sta nas razveselila z glasbo Petrov sin Vid Polončič Ruparčič in pesnica Slavica Brus. Monika Žunič foto AP oj■ ;*irxj>■ ri■ ;in>i >■ jxi«i njLn m OB LUNINEM SVITU TUDI ZVEZDICA ZASPANKA NE SPI Lepo je biti muzikant S S 0 VokalnaskupinaAnamankajessvojim umetniški m vodjem Simonom Korošcem v soboto, 13. novembra, v Galeriji Miklova hiša pripravila čudovit koncert ‘Ob luninem svitu’, ki je navdušil vse zbrane. Vsi ljubitelji glasbe, ki so želeli prisluhniti novim skladbam 2. letnega koncerta Anamanke, niso niti uspeli priti v koncertni prostor. A niso ostali prikrajšani. Prelepe melodije so odmevale po vsej Miklovi hiši. Vokalno skupino Anamanka sestavljajo Anja Klavs in Lucija Geize, obe 1. sopran, Klara Debeljak in Anja Starič (2. sopran), note prvega alta ubirata Simona Podgorelec in Ana Levstek, z drugim altom pa polnost tonov zaokrožata Marijana Korošec in Eva Šilc. Kljub temu, da je skupina dobila ime zaradi tega, ker je vedno kakšna (vsaj ena) manjkala, pa imena tokrat niso upravičile, kajti bile so vse in še več! Poleg njih in treh v blagoslovljenem pričakovanju seje skupini pridružila še pianistka Teja Merhar, še ne 16-letna dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki svoje znanje klavirja sedaj izpopolnjuje pri prof. Maji Faganel ter veliko nastopa kot solistka ali korepetitorka instrumentalistom in pevcem. Program drugega letnega koncerta je obsegal skladbe romantike in slovenske ljudske pesmi. Prek romantičnih skladb Griega, Grečaninova in Mendelssohn - Bartholdyja pa se je po črno-belih tipkah lahkotno sprehodila še Teja. Vokalna skupina je prvega izmed dveh letošnjih letnih koncertov imela 23. oktobra v Šentrupertu, v Ribnici pa jih je domače občinstvo še posebej z veseljem pričakovalo. Vse pesmi so bile zapete tenkočutno in hkrati bogato, a nekaj jih je še posebej izstopalo, med njimi romantična Abschiedslied der Zugvögel (Slovo ptic pevk) Felixa Mendelssohn - Bartholdyja, ki stajo solo ob Tejini klavirski spremljavi zapeli Lucija Geize in Anja Klavs. V drugem delu pa je najbolj navdušila ljudska iz Števanovcev Če bi jas bejla fčejlica v priredbi Ambroža Čopija. Ambrož Čopi, slovenski skladatelj in dirigent, ki je z Anamanko preživel tudi pevski vikend, je o vokalni skupini zapisal: »Dekleta Vokalne skupine Anamanka znajo navdušiti s pristnim odnosom do podajanja vokalne glasbe. Prijateljske vezi med njimi jih povezujejo in ustvarjajo pravo klimo za glasbeno poustvarjanje. Zvok skupine, ne glede na to, da je maloštevilčna, je bogat, glasovno uravnotežen. Skladbe so dekleta zmožne izvesti s široko dinamično paleto barv in karakterjev. Sproščenost in predanost glasbeni muzi na vajah omogočata narediti glasbo živo in povedno na njihovih nastopih. Vsekakor je mlada zasedba Ponavadi ena manjka, tokrat ne; naslednje leto pa bodo kar tri . sposobna izvajati stilno raznoliko glasbo na visoki ravni. Z zavzetostjo in dobrim strokovnim vodstvom umetniškega vodje Simona Korošca pa bomo o Anamanki v prihodnje vsekakor še veliko slišali.« O luni in njenem svitu, o zvezdici Zaspanki in glasbi, skladateljih in njihovem življenju pa je srebrne niti pletla povezovalka Tadeja Klun Lenarčič. Po koncertu so Anamanke vabile še na druženje, prijeten klepet in Martinov kozarček, vsak pa je svoje vtise o tokratnem koncertu lahko zapisal tudi v posebno Anamankino knjigo. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ .... uspešna skladba ansambla bratov Avsenik, ki jo radi v priredbi za pihalni orkester zaigramo tudi sami. Pa še res je, kar pravi naslov skladbe. Ni dolgo od tega, ko smo v pihalnem orkestru po počitnicah, v vročem avgustu, ponovno zavihali rokave in pričeli z resnim delom, pa že imamo pred vrati mesec december in samostojni koncert. Na notna stojala smo prejeli nov koncertni repertoar, ki ga pridno utrjujemo na rednih in izrednih vajah tako po posameznih skupinah kot tudi vsi skupaj. Takšen je namreč način dela, da dosežemo tisto kvalitetno raven igranja, kot si jo najbolj želimo, še posebej pa naš dirigent Jernej. Pridno »pilimo in pilimo«, kot se pravi v godbeniškem žargonu fini obdelavi notnega materiala, da bo na koncu izdelek lahko ponujen v užitek in veselje našim poslušalcem in ne nazadnje tudi nam godbenikom. Novo delovno sezono smo pričeli z vajami že 20. avgusta, prvi nastop sezone pa je bil zadnji petek na Grmadi, ko smo po končanem igranju z obiskovalci ob jedači in pijači v prijetnem vzdušju tudi poklepetali. Mesec september je bil nekako rokodelsko in obrtno obarvan, saj smo v povorki nastopili na 35. Ribniškem sejmu, veselila pa nas je tudi udeležba na nastopu ob odprtju rokodelskega centra, ki prinaša v ribniško suhorobarsko - lončarsko okolje v izobraževanje in turistično ponudbo novo svežino. Ko že omenjam turizem, je prav, da se spomnimo tudi koncerta gostujoče Godbe Sevnica, ki smo jo v okviru sodelovanja med godbami povabili na ribniški sejem. Godbeniki so pripravili zelo dober in kvaliteten koncert, škoda je le, da je bilo poslušalcev malo, saj je velika večina, ki si je ogledala pred tem kmečke igre, zapustila grajsko prizorišče. Goste smo s pomočjo občine Ribnica in TD Ribnica pogostili in obdarili z izdelki suhe robe, še posebej pa so bili navdušeni nad darilom Ribničanom suhorobarjem, ki nam ga je za to priložnost poklonil g. Branko Dejak iz Dolenjih Lazov. Imenovanim se ob tej priliki za pomoč in sodelovanje v imenu vseh članov društva najlepše zahvaljujem. Z godbeniki smo se razšli z obljubo, da medsebojno sodelovanje negujemo tudi v bodoče in prav gotovo se bomo prihodnje leto videli s kakšnim godbenikom, ki bo na sejem pripeljal svojo družino, pa morda še koga. Mesec oktober sta zaznamovala nastop v Domu starejših občanov v Ribnici, kjer smo obiskali in z glasbo obdarili stanovalce in varovance v okviru našega projekta Sožitje generacij, in promenadni nastop v počastitev praznika občine Ribnica. V evidenco nastopov smo se vpisali tudi na Reviji godb in pihalnih orkestrov v Semiču, kjer smo se na poseben način predstavili s priredbo Miheličeve skladbe Kjer lastovke gnezdijo. Skladbo smo zaigrali skupaj z diatonično harmoniko, ki jo je raztegoval Nik Janeš, in poželi zares veliko odobravanje. V orkestru imamo člani tudi poseben socialni čut, da ogroženim in pomoči potrebnim priskočimo na pomoč, zato naša udeležba na novembrskem dobrodelnem koncertu za poplavljence v občini Dobrepolje ni bila vprašljiva. Kar nekaj »špilov« je za nami in zanimivo, da vsak zase ostajajo v spominu posameznega godbenika. Morda ravno zato, ker smo orkester, delamo skupinsko in je potrebno veliko razumevanja, sodelovanja in dobrih odnosov. V medsebojnih pogovorih neštetokrat ugotavljamo, za kaj vse so prikrajšani glasbeniki, ki končajo izobraževanje v glasbeni šoli, potem pa se za njimi največkrat izgubi vsaka sled. Po navadi se konča tako, da v kakšnem kotu sameva zaprašen instrument, ki ga zaznamuje vonj po zastaranem olju in otrdelost neuporabljenega mehanizma, patina časa pa mu daje postaran videz. Vsekakor to kaže na dokaj klavrno podobo nekega življenjskega obdobja posameznika, ki tako izgublja »dodano vrednost«. Vzroki za odklonilen odnos so pri posameznikih različni, predvsem pa je krivo hlastanje po materialnih dobrinah in ugodju, pa tudi kapitalski karierizem ima svoje korenine. Morda jih pritegne celo ulica in njeni »zakoni«, ki poskrbijo za totalen propad posameznika, tako duševni kot fizični. V prijetnem glasbenem okolju in prijateljskem vzdušju pihalnega orkestra ponujamo takšnim novo priložnost za pestro in dinamično obdobje življenja, v katerem bosta zaživela oba, glasbenik in instrument. Vendar je omenjeno možno uresničiti brez prisile, z lastno voljo in željo ter predvsem s prisego na amaterske vrednote, brez zaslužkarstva. Ravno starši so tisti, ki bi lahko mlademu glasbeniku predlagali rešitev za glasbeni status quo in mu pomagali, da se včlani v našo sredino, če je sam neodločen. Vsakogar sprejmemo odprtih rok in mu pri začetnih korakih »pomagamo shoditi«. Zainteresirani se nam tako lahko pridružijo vsak petek med 19. in 21. uro. Odločite se in zagotovo boste ostali med nami, kajti lepo je biti muzikant. Stanislav Grebenc predsednik KUD RPO ADAM SMITH VERJEL V SKRABCE Smith aktualen še danes, Bogastvo narodov vir navdiha za oblikovanje institucij dobre družbe Celih 220 let smo čakali na prevod odličnega dela Adama Smitha ‘Bogastvo narodov’, a slovenski strokovnjaki iz politične ekonomije in filozofije so si enotni - splačalo se je. Tako so izkazali ne samo spoštovanje in čast avtorju, ampak dali tudi pohvalo prevajalcu Bogdanu Gradišniku, ki je predstavitvi knjige na Škrabčevi domačiji 5. novembra med poslušalci tudi sam prisostvoval. Na predstavitvi so se o svežini in aktualnosti sporočila knjige, ki jo je izdal Studio humani-tatis, pogovarjali mag. Bernard Brščič, prof. dr. Bogomir Kovač, prof. dr. Igor Pribac in v imenu založbe dr. Neda Pagon. Pogovor je povezovala filozofinja in TV-voditeljica Nina Jerman. Knjiga škotskega razsvetljenca Adama Smitha Bogastvo narodov velja za temeljno delo, ki je usodno zaznamovalo svetovno ekonomijo. Uvrščajo jo med tri najpomembnejše knjige vseh časov, izjemnost jo postavlja ob bok Svetemu pismu in Marxovemu Kapitalu. Knjiga je bila izdana leta 1776, torej v začetku industrijske revolucije in je do danes obveljala za temeljno delo moderne ekonomije. Utemeljila naj bi zaupanje v prosti trg in njegovo nevidno roko, a pri branju je treba upoštevati, da je bila napisana v času, ko se besedi ekonomija in kapitalizem sploh še nista uporabljali, korporacije, ki jih omenja Smith, pa so bile fevdalne. Smith je pripadal odličnemu intelektualnemu krogu t. i. škotskemu razsvetljenstvu, ki je bil evropsko priznan in je prodorno osvajal prostor. Kot drugo je Kovač izpostavil dejstvo, da je Smith veljal za enega nosilnih intelektualcev v tem krogu. Po izdaji Bogastva narodov je postal zelo hitro znan in slaven v javnosti, v ekonomiji je knjiga dosegla velik odziv, kajti ni napisana kot učbenik, temveč je priročnik z nasveti in so ga kot takega prepoznali za uporabno orodje. Dobil je velik politični ugled. Tretji razlog je bil v tem, da je bil Smith izvrsten pisec. Bilje velik popularizator idej. Pisati tako, da si učen in hkrati razumljiv, je težko, a Smith je to znal. Vsa njegova dela so pisana v sijajnem jeziku in je še danes izredno bran. Četrtič: Smith se je našel na pomembni intelektualni prelomnici. Bil je pisec in razlagalec, ki je znal ekonomsko vrednost tudi filozofsko začrtati; bil je najboljši ekonomist med filozofi in obratno, najboljši filozof med ekonomisti, odvisno, kako ga razlagamo. Peti razlog, pravi Kovač, je ta, da je Adam Smith po smrti zelo hitro dobil razlagalce o tem, kaj je in česa Smith ni rekel ali v svojih zapisih mislil. Kot zadnje in zelo pomembno dejstvo pa je, da je Smith še danes aktualen. »Zaradi krize se vračamo k izhodiščem,« pravi dr. Kovač. Bogastvo narodov, tako Bernard Brščič, je potrebno brati kot del veliko obširnejšega projekta celovitega proučevanja napredka družbe. Pojavi monopolov, protekcionizma, visokih davkov, klientelizma, političnega vmešavanja v gospodarstvo pa preprečujejo udejanjanje blagodejnih posledic delovanja nevidne roke. »Smith je verjel v podjetnika, verjel je v ŠKRABCE, ni pa verjel v delniške družbe,« je poudaril dr. Kovač. Izjava in primerjava je presenetila gostitelja Janeza Škrabca, ki je bil hkrati tudi zelo počaščen. Janez Skrabec se je strinjal, da je podjetnost pomembna ter strnil nasvet zanjo in za uspešnost v »hipec navdiha, potem pa brez oddiha.« Toda brez pravne države, pravi še, delovanje trga ni mogoče. Bogastvo narodov in Smithova klasično-lib-eralna politična ekonomija predstavljata vir navdiha za oblikovanje institucij dobre družbe. Daje nam napotke, kako naj država dela, v knjigi najdemo tudi moralne apele. Branje Smitha je priložnost, da ob spoznavanju 18. stoletja razumemo tudi sedanjost. »Sporočilo Adama Smitha je brezčasno, pot v blaginjo je tlakovanja z mirom, pravno državo in nizkimi davki, vse ostalo pride samo od sebe. Svoboda osvobaja,« je zaključil Bernard Brščič, pisec spremne besede knjige. Tekst in foto ZDENKA Mihelič dr. Bogomir Kovač mag. Bernard Brščič, pisec spremne BESEDE prof. dr. Igor Pribac ■e«>i£ i i rvi ■< si/Vin>ix/ i■ x/.i.is; <>«■ oi^jv/>ei Nekdaj bil je takšen ribniški vsakdan... XI. Občina Ribnica - Sreskemu načelstvu Kočevje, 15.6.1939 Podpisana občina Ribnica javlja sreskemu načelstvu, daje dne 14. t.m. pričel po 12. uri padati na področju tukajšnje občine izredno močan dež, ki je padal do 7. ure dne 15. t.m. Okrog 8. ure zvečer je iz področja občine Sodražice pridrla izredno velika množica vode, ki je istočasno poplavila pretežno večino polja in travnikov, s čimer je takorekoč dokončno uničen letošnji poljski pridelek, kar ga je še ostalo do prejšnjih dveh poplav in toče 8. in 11. t.m. Potok Bistrica je narastel v trgu Ribnica 3 - 4 m nad normalo, kar je pri plitvi strugi tega potoka zelo mnogo ter se je voda razlila preko bregov potoka. Poleg potoka Bistrice je prestopil bregove potok Sajevec, ki se regulira in ki trpi prav občutno škodo ter potok Ribnica, ki je preplavil travnike. V zvezi z navedeno poplavo so morali prebivalci v več krajih v teku noči od 14. na 15. junij reševati iz hlevov živino. Poplava je močno prizadela vasi Sušje, Slatnik, Žlebič, Breže, Jurjeviča, Kot, Bukovica, Dane, Sajevec, Gorenja vas, Ribnica, kjer je voda drla po sredini trga, Hrovača, osobito pa Goriča vas, Nemška vas in Otavice, kamor je pričela prihajati voda šele v jutru dne 15. VI. kjer je voda zalila vso vas, polja in travnike ter je vasi popolnoma odrezala od ostalih vasi in trga, Voda z to poplavo je odnesla iz njiv rodno zemljo, tako da se ob njivnih parcelah vidijo gole stene s čimer je škoda še občutnejša. Obenem z rodno zemljo je odplavljen krompir, koruza in drugi sadeži. Voda bo po poljih stala predvidoma, kakor je bilo opaziti ob zadnji povodnji, do 1 tedna, tako da, kar ni uničila toča, bo zgnilo pod vodo. Posebej je treba poudariti, da je z letošnjimi poplavami uničena tudi živinska krma, ki je polna vsemogočega blata in neužitna. ‘ZAL, OR, 11/939 Občina Ribnica - Kraljevski banski upravi, 20.11.1939 Podpisana občina Ribnica na Dolenjskem prosi Kraljevsko bansko upravo, da blagovoli tej občini dovolitev za prirejanje tržnih dnevom dvakrat tedensko... Da je občina prisiljena prositi dovoljenje ... je vzrok, k temu vedno sili in urgira tukajšnja novoustanovljena garnizija, katere oficirji in podoficirji si ne morejo nabavljati cenenih življenjskih potrebščin, ker vse blago, ki gre čez roke trgovcev se s tem znatno podraži. Umestno pa ni samo za vojaška lica pač pa tudi za civilno prebivalstvo, da si tako vsaj kolikor toliko kupi cenejše življenjske potrebščine ... K Prejmi lep pozdrav, saj veš čigav, saj veš od kod, pa priden bod. Danes sem in tja po atmosferi potujejo kratka elektronska sporočila. Vsebinsko bogatejša, ljubkejša in tista, ki prinašajo srečo, nekaj časa nosimo s seboj, potem pa jih nekega dne s pritiskom na nekaj tipk izbrišemo. Kdove, ali se kje zataknejo in jih bodo nekoč digitalni antropologi lahko ujeli in napisali zanimivo raziskavo na podlagi njihove sporočilnosti. Le kake na smrt zaljubljene ženske jih prepisujejo v skrivne beležke. Včasih se tudi sam zalotim, da si svoje najljubše - prejete ali poslane - poskušam zapomniti, kar ni lahko, a za spomin bolje kot česen. Pisanja voščil na razglednice se, predvsem mlajši, čedalje manj poslužujemo. Ravno letos mineva 140 let, kar se je v poštnem prometu pojavila prva ilustrirana dopisnica oziroma predhodnica današnje razglednice, ki jo vse bolj izpodriva elektronsko pošiljanje pozdravov in slik. Toda čeprav se njena doba zlagoma izteka, ohranja stara razglednica izjemen zgodovinski in kulturni pomen. Raznolikost motivov razglednic naše mladosti lahko naštejemo na prste ene roke in še malo. Kraji in mesta, motivi cvetja in ikeban, ki so bili videti, kot da vedno dobivaš eno samo razglednico, zaljubljeni pari, sončni zahodi, majhni mucki ali kužek v košari in pogosto ljubki, igrajoči se otroci. In pa seveda novoletni in velikonočni motivi, ki si zaslužijo svojo zgodbo. Sladki so bili časi, ko je v nabiralniku ali na tleh pri vhodnih vratih enkrat sredi dopoldneva pristala razglednica. Razglednice imajo dve plati svoje zgodbe, motiv in besedilo. Tudi nabor sporočil, ki so jih prinašale na svojih praznih straneh, v glavnem ni bil ravno raznolik. Nekdaj je bilo vse, kar je prišlo po pošti, dragoceno. Prebrane razglednice so imele še nekaj časa domovinsko pravico na kuhinjskem pultu ali zataknjene za okvir kakega gobelina, potem pa jih je čakala dostojna pokojnina v kartonasti škatli od čevljev, nekje za omaro. Ta ‘prosti spis’ o razglednicah pišem zato, ker se mi je zgodil nepričakovan dogodek, poln čustev. Nikoli si nisem predstavljal, da bom v svojem zapisovanju prišel tako hitro do trenut- Priloga: Občinski odbor občine Ribnica na Dolenjskem je v svoji redni seji dne 21. avgusta 1939 soglasno sklenil naslednji Tržni red 1. Za preskrbo trškega prebivalstva s potrebnimi življenjskimi potrebščinami se uvajata za trg Ribnico na Dolenjskem dva tržna dneva na teden. Določita se kot taka: vsaki torek in petek. Če je na torek ali petek praznik, se vrši tržni dan, dan poprej. 2. Na tržna dneva v Ribnici na Dolenjskem, ki sta določena v &1. se smejo prodajati kmetijski proizvodi, ki so življenjska potrebščina, in proiz- ka, ko bom moral napisati, da je vsaka podobnost z resničnimi osebami zgolj naključje. V nedeljo me je pritegnilo nekaj nerazložljivega in na boljšem trgu, kamor večkrat zaidem, sem kupil zatohlo vrečo razglednic. Zvečer sem si jih, kot da bi se igral memory, razdelil po motivih. Poznani in nepoznani kraji, spomeniki revolucijam, hiša cvetja, Skopje, Beograd, Ribnica, Poreč in Pariz. Nič ni manjkalo. Lahko bi sestavil vizualni zemljevid cele Evrope, s poudarkom na domovini. Vrtnice, narcise, hortenzije, nageljni, pravi rajski vrt. Ogromno velikonočnih jajc, piščančkov, novoletnih jelk, srnic in jelenčkov, dedkov Mrazov, mediteranskih osličkov in nabožnih motivov. In ker imajo razglednice dve plati, sem začel prebirati tudi besedila in sledilo je veliko odkritje. Moje nove razglednice pripovedujejo tridesetletno zgodbo ene same družine z ljubljanske ulice z lepim imenom. Skozi del razglednic, ki sem jih prebral, sem opazil, da tonem v tuji usodi. Odkrili so se mi drobni koščki sorodstveno povezanih usod. Bila sta ona in on, ki je odšel nekam daleč s trebuhom za kruhom. Medtem je ona rodila njunega sina in se sama prebijala skozi vsak dan, on pa je iz daljav pošiljal redke blago zaslajene pozdrave. Njena sporočila, ki so zagotovo tudi potovala čez lužo, v tej zbirki niso ohranjena. Rodila se je še hči in pozneje se je očka vrnil. Otroka sta, kot vsi, hodila v kolonije na bližnje obale in k babicam na deželo. Na razglednicah je jasno viden razvoj njune pisave in napredovanje v razmišljanju. vodi hišne obrti. To so poljski pridelki vseh vrst: povrtnina, grozdje, kostanj, jajca, kuretina, divjačina (samo v komadih), semena, sadje, mleko in mlečni izdelki, dalje darovi narave kakor: jagode, maline, gobe in drugo. 3. Oddajanje jedil in točenje katerihkoli pijač na tržnem prostoru je prepovedano. Južno sadje je pridržano vsakdanjemu trgu, za katerega ta določila ne pridejo v poštev. 4. Kot tržni prostor se določa v trgu Ribnica na Dolenjskem ob potoku Bistrica. 5. Do 12. ure je ob tržnih dneh pod kaznijo prepovedano vsako prekupovanje pod tržno blago iešsro Seveda je deklica mnogo zgovornejša, vztrajnejša in bolj pridna za pisanje. Njena besedila s počitnic so:...vsak dan krmim zajčke, zelo so lepi... Reci atiju naj pošlje ded-iju bon za bencin, nima za kosilnico... Imam se lepo, rada jem... V soboto vas počakam na postaji... Fantje preživljal vojsko in na razglednicah pošilja svoje želje in zahvale. Od doma so, predvidevam, namesto razglednic potovali paketi. Super zabavne so razglednice, ki jih je po vrnitvi dobival od sovojakov, v bornih stavkih popisane usode mladih fantov, raztresenih po vseh republikah. Oglašati so se začela tudi njegova dekleta, neverjetno, pogosto brez podpisa, nagajivo in skrivnostno. Imeli so iskrivo sestrično, ki je pošiljala samo motive zaljubljencev, njena sporočila spadajočih predmetov izven tržnega prostora, torej tudi prodajanje po hišah. Zlasti je tudi prepovedano ustavljanje za trg določenih predmetov odnašanju, odnosno uvažanju v trg Ribnica na Dol. Po branjevcih in drugih predkupcih in bodo v primerih zalotenja takega prekupovanja kaznovani prodajalci in kupci. 6. Tržno nadzorstvo določa na trgu prostore za posamezne vrste blaga in prodajalci se morajo odredbam nadzornih organov brez ugovora pokoravati. 7. Prodajalcem je dovoljeno, da nudijo svoje blago naprodaj v posodah, kakor so ga prinesli ali pripeljali na trg. Morajo pa kupcu od tega blaga odmeriti ali odtehtati toliko, kolikor in se odselila precej daleč, nič pa ne kaže, da bi se s kom poročila. Brat se je odpravil po finančno podlago za prihodnost v Irak, kar je bilo v osemdesetih letih precej aktualno. Iz novoletne in velikonočne kolekcije je jasno razviden nabor tetk in stricev, natančno vidiš tiste z domišljijo in druge, ki nikoli ne spremenijo niti besede v svojem besedilu. Vse te razglednice so napisane z naveličano pisavo, saj so bila po navadi praznična besedila enaka za vse prejemnike. Morda je tudi na vašem podstrešju shranjen preprost mozaik iz zgodovine vaše družine, začinjen s poštnimi žigi in znamkami. Ne zavrzite jih. V svoji družini, družbi, jih skupaj poglejte in obujajte lepe spomine ... Smo v mesecu, v katerem si izmenjamo največ želja in ostalih voščil, zato je prav, da se tudi v času hitrega napredka in novih tehnologij potrudimo in napišemo prijazno voščilo na razglednico, še posebej lahko uporabimo razglednice krajev Ribniške doline, in s tem ohranjamo zgodovinski in kulturni pomen razglednice in naših krajev. Besedila na nekaterih razglednicah se končajo takole: naj bo za danes dovolj, pa drugič kaj več. zbiratelj PETER Lesar, 041 338 126 ^ n 0 pod taktirko dirigenta prof. Jerneja Šmalca vas vabi na tradicionalni LETNI KONCERT s solisti in gosti Sobota, 11. december 3010, ob 18. uri, v dvorani DC-16 v Dolenji vasi Ne zamudite priložnosti. Pridite in uživajte v pestrosti glasbe. KUD Ribniški pihalni orkester prireja koncert v sodelovanju z občino Ribnica in JSKD -Območna izpostava Ribnica. www.kud-rpo.si zahteva, poslužujoč se pri tem izključno le postavno cimentiranih uteži in tehtnic. 8. Strogo je prepovedano postavljati na trg blago, ki ni glede čistosti in higijeno povsem neoporečno. Divjačina se sme prodajati seveda samo ob zakonito dopustnih časih. 9. Zdravju škodljivo ali tudi samo sumljivo blago se po tržnih organih zapleni in odda občinskemu predstojništvu v nadaljnjo uradno poslovanje. 10. Odškodnina za prostor plačujejo prodajalci v roke za to določenega tržnega organa, in to po oblastveno odobreni tarifi, ki jo mora tržni organa ob pobiranju imeti s seboj ter jo proda- jalcem na zahtevo pokazati. 11. Nadzorni organ je dolžan postopati napram prodajalcem in napram kupujočemu občinstvu z dobrohotno obzirnostjo, nič manj pa tudi z največjo strogostjo, čim se pojavi nered ali se zgode prestopki tržnega reda. 12. Prestopki tržnega reda se kaznujejo, kolikor prestopki ne spadajo pod obči kazenski zakon, v smislu 82. zakona o občinah odst. 2., z denarnimi globami od Din 2,- do Din 200.-, ali z zaporom do 5 dni, ako denarna kazen nebi bila izterljiva. *ZAL, OR, 9/808 Brane in Kristjan Kozina 13 isFet-iK/xrx/K> ■»<> snrAKiH /XKieiv'iei >■ i*yxv^>i< i v: KOTIČEK ZA ZDRAVJE pripravila Andreja Pogorelc OBVESTILO UPOKOJENCEM DÜ Ribnica organizira ogled Andrejevega sejma v Gorici, 4. 12. 2010. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Ideala. Cena prevoza in kosila znaša 21 evrov. Prijave sprejemajo tudi za silvestrovanje, ki bo 19. 12. 2010 ob 13. uri. Prijave v pisarni ali na telefon: 8361 277 ali na 031 792694. DU Ribnica DEJAVNOSTI DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA Društvo invalidov Ribnica bo za svoje člane v nedeljo, 19. 12. 2010, organiziralo novoletno zabavo v gostišču Pugelj. Prijave sprejemamo do 17. 12. 2010. Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer: ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836-11-69. Društvo invalidov Ribnica KRVODAJALSKA AKCIJA Območno združenje Rdečega križa Ribnica v sodelovanju s Zavodom za transfuzijsko medicino Ljubljana organizira krvodajalsko akcijo, ki bo 9. in lO. decembra 2010, v dvorani Športnega centra Ribnica, med 7.00 in 13.00 uro. Vabimo vse redne krvodajalke in krvodajalce v starosti od 18. do 65. leta in vse tiste, ki se boste odločili za to plemenito in humano dejanje prvič , da se udeležite krvodajalske akcije. S seboj obvezno prinesite veljaven osebni dokument, ki vsebuje tudi fotografijo ! DAJEM KRI - REŠUJEM ŽIVLJENJA. Vljudno vabljeni! OZRK RIBNICA Bolečina Ko vam v avtu zagori rdeča lučka in ne veste vzroka, odpeljete avto k mehaniku, da bi ugotovil vzrok opozorilne lučke in nato ta vzrok tudi odpravil. Kako bi reagirali, če bi mehanik vzel kladivo in udaril po rdeči lučki in vam rekel, da je sedaj avto v redu! Točno to pa mi pogosto počnemo pri bolečinah. Vsaka bolečina je alarmni zvonec, ki nas opozarja, da se v telesu nekaj dogaja, da v telesu nekaj ni v redu. In kaj storimo mi? Vzamemo tableto proti bolečinam oz. udarimo po alarmni lučki in se ne ukvarjamo z iskanjem vzroka bolečine. Če ne odpravimo vzroka, ne moremo ozdraviti bolezni oz. simptoma. Naše telo je naš veliki učitelj, ki nam je z bolečino dal učinkovito signalno napravo, mimo katere ne smemo. Če možganski center, s katerim zaznavamo bolečino, samo omamimo - to naredijo protibolečinske tablete - prevaramo svoje telo in samega sebe. Zdravila proti bolečinam delujejo simptomatsko, to pomeni, da ne odpravijo vzroka bolečine, temveč samo občutek za bolečino. Kdo bi bolečino trpel, ko pa je toliko neznosna zadeva, da je ne moremo prenašati. Ko se pojavi, jo moramo čim prej odpraviti. Sredstev proti bolečinam je toliko, da bi se bilo res neumno mučiti. Ne rečem, če gre za akutne bolečine, ki so posledica poškodb, operacij itd. Takrat človek že poseže po olajšanju težav, vendar kljub vsemu ne prepogosto. Mišljeno je predvsem na kronične bolečine. Obstajajo ljudje, ki dolga leta jemljejo zdravila proti glavobolu, ne da bi jim prišlo na misel, da je morda trdovratni glavobol povezan z želodcem. Veliko hrane vsebuje snovi, ki jim telo ni kos. Kadar je telo polno kislin, kadar uživamo preveč škodljivih snovi, ki obremenjujejo naša jetra, se sproščajo plini, ki udarjajo na naše živčevje in povzročajo glavobol. Ali ni bolje, da v takih primerih uredimo težave s črevesjem? Namesto tega pa jemljemo sredstva proti glavobolom, sredstva proti kislini izmenično v zaporedju. Če se potem po kakih petnajstih letih razvije črevesni rak, pa nam ni jasno - zakaj. Vzrok glavobola je lahko tudi pomanjkanje vode. V starih knjigah o zdravju boste med prvimi napotki prebrali: Če boli glava, je to prvi znak, da telesu primanjkuje vode. Zanimivo je, da so to splošno znano resnico, ki so jo poznale naše babice in prababice, v sodobnih priročnikih o zdravju pozabili. Več o tem preberite v čudoviti knjigi Telo kliče po vodi dr. Bathmengelidhija. Kadar telesu primanjkuje vode, jo začne iskati tam, kjer je je v telesu največ, zato so možgani prvi na udaru. Možgani ne smejo ostati na suhem, zato se organizem brani pred odvzemanjem vode tako, da sproži obrambni mehanizem. S tem namenom izloči histamin, ki okrog možganov naredi opno in tako preprečuje odtok vode. Histamin je odlična zaščita, ki ima le eno zoprno lastnost - tam, kjer se izloča, čutimo bolečino. Ta bolečina je v resnici sporočilo: spijte vodo! Namesto tega pogosto spijemo antihistaminik (tableto proti glavobolu), ta raztopi našo obrambo in omogoči, da telo možganom hitro ukrade prepotrebno vodo. Tako sami sprožamo še močnejše izločanje histamina (to pomeni vse močnejše glavobole) in ob tem tvegamo, da izsušeni možgani utrpijo hude poškodbe, ki se sčasoma lahko spremenijo v Parkinsonovo, Alzheimerjevo ali druge bolezni. Pogost razlog glavobola so lahko tudi fizične omejitve pravilnega pretoka skozi možgane, ki nastajajo, če smo predolgo za računalnikom, če nepravilno sedimo, če spimo na neustreznem zglavniku, ki zapira pretok skozi vrat, in podobno. Najpogostejša sredstva proti bolečinam so Lekadol, Nalgesin, Aspirin ipd. Vedeti je treba, da zdravila ne zdravijo, temveč samo lajšajo simptome, pa še to je vprašanje za kakšno ceno, če samo pogledate seznam stranskih učinkov. Vzemimo za primer Aspirin, ki je eno najpogostejših zdravil pri lajšanju glavobola. Pri prepogostem jemanju povzroča rano na želodcu, prepustnost črevesne membrane, ki je tudi pogost vzrok alergij in avtoimunskih bolezni. Aspirin podaljša krvavitev, saj redči kri. Bolj nevarne pa so krvavitve v možganih, ki jih povzroči pokanje žilic. Otroci pri virusnih obolenjih, kot so norice, ošpice, rdečke ali gripa, ne smejo uživati aspirina, ker lahko pride do zapletov, imenovanih Reyev sindrom. Smrtnost otrok, ki so jih zdravili z aspirinom, je bila 10-40-odstotna, 30 odstotkov preživelih pa ima trajne okvare. Ljudje z migreno, ki aspirin jemljejo redno, utegnejo postati z njim zasvojeni in čutijo abstinenčne krize. Posledica je običajna in zelo neprijetna - količino zdravila morajo ves čas povečevati. Tudi druga sredstva proti bolečinam niso popolnoma varna. Zato dobro premislite, kdaj in kako pogosto jemljete katerakoli protibolečinska sredstva. Ko se naučimo vzpostaviti stik s svojim telesom, lahko tudi poslušamo, kaj nam sporoča. Bolečina je le eden izmed opozorilnih znakov, ki nas nagovarja, da se ustavimo tukaj in sedaj in namesto zdravljenja posledic iščimo vzroke in odpravljajmo le-te. ššimiET© AS,‘ž°mr 14 Življenje niso dnevi, ki so minuli, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. ZAHVALA Ob izgubi naše mame JUSTINE LEVSTEK iz Ribnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. ŽALUJOČI VSI NJENI Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica objavlja prosto delovno mesto zdravnika specialista ginekologa (zdravnik specialist V/VI) za delo v dispanzerju za ženske Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica. Pogoji za zasedbo: - končana medicinska fakulteta, - opravljen strokovni izpit, - opravljena specializacija iz ginekologije in porodništva, - veljavna licenca za delo, - znanje slovenskega jezika, - vozniški izpit B-kategorije, - osnovno znanje za delo z računalnikom, - zaželene delovne izkušnje nad 5 let. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v tajništvo Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica, Majnikova ulica 1, 1310 Ribnica (v roku 15 dni od objave). Naj danes ne toži srce in ihti, saj tukaj ne spim in me ni. Začuti, da sapa sem v tvojih laseh, pobožam te dež po razprtih dlaneh. Letela nad tabo bom spet v jati ptic, te v jutrih vodila iz sivih meglic, svetilnik bom z zvezdami tvojim potem, molitev, ki mir da nespečnim nočem. Naj torej ne joka srce in ihti, saj tukaj ne spim in me ni. Ti veš, da bridkost me življenja ni strla; ne, tukaj me ni, ne, nisem umrla. (DHM) ZAHVALA ob slovesu od naše ljube mame, stare mame in prababice MARIJE HOČEVAR, ROJENE VIRANT (22. 1. 1917 - 11. 11. 2010) iz Dolnjih Podpoljan Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli poklonit njenemu spominu ter darovali cvetje in sveče. Hvaležni smo dr. Alenki Nadler Žagar, ki se ji je posvečala z vso nežnostjo in skrbjo, negovalkam Centra za socialno delo ter osebju Doma starejših občanov iz Ribnice, kjer se je dobro počutila. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Mikliču za lepo opravljen obred, gospodu kaplanu Eriku Šviglju za molitve, gospodu Marku Zakrajšku iz pogrebnega podjetja Zakrajšek ter vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v srcih. ŽALUJOČA DUŠKA IN DUŠAN Z DRUŽINAMA mesem /5 1/Vit-> 510 :i iv//Xi iv^v: ■ r>:i>e«eis; Zbrali 11.341,41 evrov Dobrodelni koncert za Dobrepolje je uspel Dobra dva meseca sta minila od katastrofalnih poplav v občini Dobrepolje, kot jih tamkajšnji prebivalci ne pomnijo. Poplavilo je preko 150 hiš, škoda je ocenjena na skoraj 600 tisoč evrov. Na pobudo Občine Dobrepolje in župana Janeza Pavlina so v Ribnici v sodelovanju s tamkajšnjo občino in radiem Urban v soboto, 20. novembra, organizirali velik dobrodelni koncert, ki so ga poimenovali Za dežjem naj posije sonce, na katerem so zbrali dobrih enajst tisoč evrov. Znesek, ki so si ga organizatorje sprva le želeli. Bliža se zima, nekateri oškodovanci septembrskih poplav so ostali brez vseh stvari, hiš še vedno niso uspeli izsušiti, ogrevati se morajo z radiatorji, računi, ki so vse prej kot nizki, se kopičijo. Zbrani znesek bo tako namenjen izključno plačilu položnic za električno energijo in ostalih nujnih dobrin družinam Križman, Nose, Božič ipd. v Podtaboru v Struški dolini, ki so jih poplave najhuje prizadele. Na sobotnem koncertu, za katerega sta scenarij pripravila in prireditev vodila Nuša Lesar in Marko Modrej, so nastopili: Godba Dobrepolje, Ribniški pihalni orkester, Tina Gačnik liana, ansambel Roka Žlindre, ansambel Ribniški pušeljc, ansambel Toplar, vrhunski operni pevec Zdravko Perger, Foxy teens, David Grom, otroška folklorna skupina Slemenci, Neja in Lenča Debeljak, Vesele Ribn’čanke. Vsi so se odpovedali tako honorarju kot potnim stroškom. Z brezplačnimi objavami so k uspehu kon- ISL..... „ ■■■■■■■■■■F VODITEUA Z ZBRANIM ZNESKOM OB ŽUPANU JANEZU PAVLINU certa veliko pripomogli: Radio Urban, Radio Zeleni val, Radio Univox, Radio Ognjišče, Radio Slovenija, Turistični radio Potepuh, Redakcija radijske oddaje Dobro jutro Slovenija, TV Slovenija, R kanal+, Časopisno podjetje Delo, Spletni portal Ribnica.info, Šilc portal, Projekt Imago Sloveniae. Prireditev so materialno in finančno podprli: Občina Ribnica, Akustika Pirman, Linear-Tomaž Ilc s.p., OULI design - Mateja Starc s.p., Košček d.o.o., Uskok d.d. z vodo Toplarji so navdušiu z Belo snežinko, ki je tudi v originalu njihova Costella, Pekarna Blatnik, Antonija Češarek, ribniški gasilci, fotograf Mitja Ilc. Med gospodarstveniki, ki so prispevali finančna sredstva, izstopa podjetje Inotherm, ki je na poseben račun v dobrepoljski občini nakazalo 5.000 evrov in je lahko vzor ostalim podjetjem v Ribniški dolini. Tudi Občina Kočevje ni skoparila, nakazala je 2.000 evrov. Ostali darovalci so bili: Gozdarstvo Grča, Avtohiša Randelj, Šilc - servis in montaža, Zasnova - gradbeni biro - Tone Lovšin s.p. V soboto je v Zrečah potekal posvet predsednic komisij za gasilke v gasilskih zvezah Slovenije, tam so gasilke zbrale 840 evrov in jih prinesle na prireditev v Ribnico. Tako je bilo zbranih 3.491,41 evrov prostovoljnih prispevkov, podjetja so prispevala 7.850 evrov, tako da je bila skupna zbrana vsota v soboto zvečer 11,341,41 evrov. Znesek bo vsekakor še višji, saj je še nekaj podjetij izrazilo pripravljenost pomagati oškodovancem poplav v Dobrepolju. To bodo storili v prihodnjih dneh. Tekst JOŽE LEVKA. foto Mitja Ilc Na prireditvi so bili tudi župani sosednjih IN OSTALIH OBČIN Ribniški pihalni orkester z dirigentom Jernejem Šmalcem T-sMer ‘M Preden se leto zavrti, še pogled na turistično društvo Grmada ... Izteka se še eno tvorno leto delovanja našega društva. Bilo je precej razgibano, polno aktivnosti in takega smo si tudi želeli. Z aktivnostmi smo začeli v začetku februarja s proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, marca počastili dan žena, 17. aprila pa z res številno udeležbo očistili naš košček Slovenije. Za kresovanje pred praznikom dela nam je sicer malce sabotiralo vreme, a se nismo dali. Tudi po nagelj na Grmado se je podalo kar veliko število pohodnikov. Konec junija smo praznovali dva pomembna jubileja: 50-letnico doma na Grmadi in 55-letnico društva. Prvo soboto v avgustu se je zgodil že 8. rekreativni kolesarski vzpon na Grmado. Veseli smo, da število udeležencev iz leta v leto raste, kar nam daje precej volje za naprej. Tudi festival klavirskih harmonik dobiva zagon. Letos je bil četrti po vrsti, udeležencev več kot lani, komisija pa kompetentna, kot je le lahko. Harmonike še niso dobro utihnile, že je bil na obzorju Ribniški semenj, mi pa naj bi sestavili eno od tekmovalnih ekip za Suhorobarske igre. Pa smo jo in, ne boste verjeli, zmagali smo, čeprav tega nikakor nismo pričakovali. Od 1. junija do 30. septembra je tudi letos potekala akcija Moja vas lepa, urejena in prijazna. Letošnja je bila že osma po vrsti. Zaključek je bil 21. oktobra v naši osnovni šoli. Naša zadnja aktivnost, božični pohod za baklami na Grmado, se bo zgodil 25. decembra in s tem zaključimo leto. Dobro se zavedamo, da je pri tako bogati letni beri nemogoče uspeti brez pomoči in podpore, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, podpornikom in sponzorjem: Občini Ribnica, JSKD - Območne izpostave Ribnica, OŠ Sušje, SDS Ribnica, ZavarovalniciTriglavd.d., Motomanu Robotec d.o.o. Ribnica, Kosteli d.d., PGD Velike Poljane, KS Velike Poljane, ABO Grafiki Ljubljana, družini Prelesnik iz Hrovače, univ. dipl. inž. kraj. arh. Lei Divjak Radivojevič, kustosinji Poloni Rigler Grm, družini Golob iz Črne vasi in našemu zvestemu fotografu Janez Zajcu, ki skrbi za naš arhiv. Srečno! Za TD Grmada Mara OKORN CENIK OGLASOV IN STORITEV V REŠETU Zakup oglasnega prostora (osrednje barvne strani); oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 21,45 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 42,89 EUR oglas 1/4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 80,44 EUR oglas 1 / 2 strani ( 20 x 14,1 cm) 139,42 EUR oglas 1 / 1 stran ( 20 x 28,7 cm) 230,59 EUR število možnih strani - 8 Zakup oglasnega prostora (naslovnica); oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 85,78 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 171,56 EUR število možnih oglasov - 2 x 1/8 oz. 4 x 1/16 ali kombinirano Zakup oglasnega prostora (zadnja stran); oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 42,89 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 85,78 EUR oglas 1/4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 160,88 EUR oglas 1 / 2 strani ( 20 x 14,1 cm) 278,84 EUR oglas 1 / 1 stran ( 20 x 28,7 cm) 461,18 EUR število možnih strani - 1 Programski svet »REŠETA« l ZBIRNI CENTER NA SEDEŽU JKP KOMUNALA RIBNICA D.O.O. V letu 2010 smo na sedežu JKP Komunala Ribnica v Goriči vasi uredili zbirni center. Vanj lahko pripeljejo odpadke tako fizične kot pravne osebe. Oddaja ločenih frakcij odpadkov iz gospodinjstev v zbirnem centru je brezplačna. 2x na leto imajo prebivalci tudi možnost izkoristiti kupončke za brezplačen odvoz kosovnega materiala do skupne letne količine 2m3. Kupončke ste dobili na dom letos spomladi. V primeru naročila kontejnerja za kosovni odpad (več kot 2m3) za oddajo gradbenega materiala in oddajo salonitnih plošč pa je potrebno plačati skladno s cenikom. Za vsa naročila je potrebno predhodno poklicati na tel: 01-8361-138. Za podjetja, ki plačujejo deponiranje, zbiranje in odvoz odpadkov, je oddaja ločenih frakcij odpadkov brezplačna. Oddaje kosovnega odpada, nevarnih odpadkov, salonitnih plošč in gradbenega odpada pa je potrebno plačati skladno s cenikom. V sam zbirni center lahko pripeljete naslednje odpadke: belo tehniko, plastiko, papir in karton, les, gume, steklo, nevarne odpadke (baterije, kemikalije, zdravila, sijalke ...), kovine, vzmetnice, postelje, sedežne garniture, obleke, embalažo od bal, odpadno električno in elektronsko opremo, salonitke, kosovne plastične predmete (otroške igrače, polomljene plastične stole...). Vse občane, ki vozijo odpadke v naš zbirni center, naprošamo, da se držijo naših uradnih ur, da ne puščajo odpadkov po celem dvorišču, ampak jih odložijo na mesto, ki je namenjeno za določen odpadek (kršitve bomo sankcionirali), da dajo zahtevane podatke delavcu v zbirnem centru, saj bomo le tako imeli popolno in pravo evidenco glede oddaje odpadkov, da je odpadek, ki ga pripeljejo, pravilno pripravljen za oddajo (embalaža od bal za seno - čista, salonitne plošče - zložene na paleti in ovite s folijo, avtomobilske pnevmatike ločene od platišča). Odpiralni čas za občane je : ponedeljek, sreda, četrtek, petek med 7.00 in 15.00 uro torek od 9.00 do 17.00 ure sobota med 8.00 in 12.00 uro. Surovine, ki jih zberemo ločeno (papir, steklo, pločevinke in plastenke), se namreč vrnejo v ponovno predelavo oziroma se reciklirajo. S tem razbremenimo odlagališče odpadkov, ohranjamo naravna bogastva (gozd) in zmanjšujemo porabo energije. Biološke odpadke lahko kompostiramo ter predelamo v kakovosten humus, ločeno zbrani nevarni in kosovni odpadki pa bodo deponirani po predhodni razgradnji tako, da ne bodo predstavljali nevarnosti za naravo in človeka. Z ločenim zbiranjem odpadkov torej industriji zagotovimo stalen vir dragocenih surovin in energije, odlagališče pa je manj obremenjeno in tako lahko dlje časa nudi prostor ostankom odpadkov. Odpadki, ki bi sicer končali na odlagališču in bremenili naše okolje, postanejo v drugačni obliki spet uporabni. JKP Komunala Ribnica d.o.o. 11 RAZVOJNI CENTER KOČEVJE RIBNICA d.o.o., družba za razvoj in svetovanje Trg zbora odposlancev 72 1330 KOČEVJE (RC %pcevje Riß ni ca d.o.o. http://www.rc-kocevjeribnica.si SMO DRUŽBA ZA RAZVOJ IN SVETOVANJE ZAGON POSLOVANJA, RAZVOJ PODJETJA IN POSLOVNIH IDEJ TER POMOČ oz. IZVEDBA POSTOPKOV STATUSNIH SPREMEMB GOSPODARSKIH DRUŽB IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV. VSWfAVLJAtt (PODJETJE? IMAtt m>EJO? Izkoristite BREZPLAČNO POMOČ pri zagonu podjetja (d.o.o.; s.p.), iskanju finančnih virov, pridobivanju novih znanj, svetovanju... VSTOPNA TOČKA VEA4 (VSE NA ENEM MESTU): Postopke ustanovitve podjetja opravljamo preko portala e-VEM (http://evem.gov.si/evem/). @VEM REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Naložba v vašo prihodnost Operaciio delno financira Evropska uniia Evropski sociani sldad Ž£ IMAtt (PCKOJETJE? • Nudimo osnovno, informativno BREZPLAČNO SVETOVANJE, ki je povezano s POSLOVANJEM IN RAZVOJEM PODJETJA. • Želite prejemati na elektronski naslov tedensko sveže informacije o PODJETNIŠKIH RAZPISIH, NOVOSTIH IZ POSLOVNEGA SVETA? POKLIČITE ali PA SE OGLASITE NA NAŠEM SEDEŽU Trg zbora odposlancev 72,1330 KOČEVJE Tel.: 01/ 895 06 10, Gsm: 031/ 647 793, Fax: 01/ 895 06 15 E-mail: info@rc-kocevjeribnica.si (DR3L)g DtXISIX,OF E/VJFULDA **i-assa GOODjfVCAR SSDQ PNCVMATIKf EVROPSKI KAKOVOSTI ar\ 1 1 : VELIKA IZBIRA OČAL V svetovanje UGODNE CENE vremenske postaje Anita Osvald s.p. SE Majnikova ul.1 TillIlMNHHiiiiii II—If 1310 Ribnica Tel.: 01/836 11 28 ponedeljek: 9 -12, 15 - 20, tor - pet: 9-14,15-17, sobota: 9-12 RAVNOVESJE TELESA IN DUHA Irena Begič, dr.med. Praproče 4/a, Ortnek Telefon: 040 274 205 AKUPUNKTURA - zdravljenje migren. - kroničnih glavobolov. - lajšanje bolečin v predelu hrbtenice ( vrat, križ ) - zmanjševanje težav menopavzi. - pomoč pri odvajanju od kajenja, - pomoč pri hujšanju, - krepitev odpornosti. Za tiste, ki ne marajo igel, možnost zdravljenja z laserjem Možnost uporabe solarija in infrardeče savne. Po dogovoru tudi v soboto in nedeljo. Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo j 875 € vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo i 929€ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK: Starc Matiož s.p. Geriče vas 86 1310 Ribnice tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 / mles Inles, proizvodnja, trženje in inženiring d.d. Kolodvorska 22, Sl-1310 RIBNICA PROIZVODNI PROGRAM LESGNA okna in vrata LES/ALUMINIJ okna in vrata PVC okna in vrata PVC/ALUMINIJ okna —” ALUMINIJ okna in vrata senčila, polkna. komarniki... [P® MATJAŽ ARKO s.p. Opekarska c. 14, 1310 Ribnica mobi: 031 622 158 fax: 01 8373 087 tel.: 01 8373 086 e-naslov: info@ograje-arko.si www.ograje-arko.si > vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj > ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa oz. kombinacije različnih materialov > manjši nadstreški ter ostali kovinski izdelki Direktorji družb, samostojni podjetniki; • Se zavedate, da računovodski podatek postane koristna informacija, če je posredovan v pravem trenutku? • Ste pripravljeni izvajanje računovodske funkcije prepustiti ekipi usposobljenih računovodij? • Ste pripravljeni z računovodskim servisom zgraditi strokoven in zaupen odnos? Delavnica tibetanskih vaj Pilates Vadba za mamice z dojenčki Masaže "" reflek$na masaža stopal in dlani ~ klasična masaža ~ masaža hrbta ' zuočna masaža s himalajskimi Posodami in gongom... Zdravljenje s ponovno povezavo LULUiu.mudra.si Sandra Pucelj s.p., Goriča vas 18,1310 Ribnica Zvočna sprostitev z gongi 10.12. ob 19h (v prostoru Ypge v vsakdanjem življenju) Če ste na vsa vprašanja odgovorili DA, potem se nam pridružite. Podjetniki ne dovolite, da vas davki in računovodstvo spravljajo v obup. V DAFIN d.o.o. Družba za računovodske, revizijske storitve in davčno svetovanje Šeškova 14,1310 Ribnica tel: 01/8361 147, fax: 01/8369 141 email: mirjam@clafin.si emai1: 1nfo@mudra.si / tel.: 031 218 550 Stanovanjsko naselje Zlata ribica, Ribnica Primer 3,5 sobnega stanovanja: ÜB visoko kakovostni materiali Zakaj bi se odi sanitarna oprema in talne obloge po izbiri prilagajanje tlorisov lepa in mirna lokacija sredi Ribnice najnovejši avtomatski sistem prezračevanja stanovanj parkiranje v kletni etaži Gramiz, d.d. Ob Mahovniški cesti 11 1330 Kočevje, M: 051 653 142 rok.oberafflgramiz.si www.gramiz.si. www.zlata-ribica.com Izboljšajte produktivnost. Avtomatsko. Izboljšati produktivnost podjetja ne pomeni nič drugega kot narediti več, bolje in v krajšem času. Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija v vsakem primeru zagotovila prihranek časa in sredstev. V Motomanu bomo skupaj z vami oblikovali rešitve, prikrojene specifikam vaše panoge in podjetja. Zagotovili bomo popolno podporo projekta robotizacije, od planiranja in implementacije do servisiranja in izobraževanja. Dvignite pričakovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije! ^YASKAWA MOTOMAN Motoman Robotec d.o.o., Slovenija, T: + 386 (0)1 83 72 410, E: infoiamotoman.si, www.motoman.si CHkMä Spoštovani, nudimo vam nekaj s čimer boste obdarili svoje najbližje, pri tem pa še sami prihranili, saj vam ponujamo DARILNI BON CONA-BOMAX, ki ga lahko unovčite v vseh naših prodajalnah in frizerskem salonu. Ob nakupu darilnega bona vam priznamo 10% popust ob predložitvi članske izkaznice CONA BOMAX - ugodno in enostavno za vas! K iBomax www.bomax.si • bomax@bomax.si gg ZA ENKRATNI NAKUP NA VSO OTROŠKO IN MOŠKO PONUDBO Bm im VELJA DO 10. 12. 2010 NA VSO REDNO PONUDBO. vigoss (c)aEAMS ada gatti c-ižnts SIÖSTI.SF* TlEuelnibe jflgSŠS ©Jeans ada gatti c^s TMuelniAe blesli fasaderstvo • slikopleskarstvo polaganje talnih oblog • čistilni servis Tone Pogorelec, Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: 01 836 99 33, Gsm: 031 64 71 88, 05133 48 26 Splet: www.blesk2.si. E-pošta: info(®blesk2.si Ms rr ■■ 1 1 ! II I I TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE (stiropor, volna) Brezplačna izdelava barvne študije objekta. Poskrbimo za ugodno kreditiranje in možnost subvencij (EKO sklad). SLIKOPLESKARSKA DELA Barvanje fasad, napuščev, montaža mavčnih plošč. POLAGANJE VSEH VRST PODOV Parket, laminat, PVC. VSE VRSTE ČIŠČENJA Generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog. GOSTINSTVO - TVR1ZEM PVGEL) Alojz Pugelj s.p. Lepovče 23, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 GSM: 031/760-697 Silvestrovanje in novoletni ples z ansamblom CAN - CAN Izbrana JtXlM - UAJV pijačo, zmerne cene, hitra postrežba, prijazno osebje 3 Sp iß mmmmw© Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla 4 Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan TORRSTEN LEVSTEK David-Torsten s.p. OKNA - pvc Za vodo 5 - lesena 1331 Dolenja vas 03 1-741-658 WWW.TORRSTEN.SI - strešna VRATA - vhodna - garažna - dvoriščna prodaja@torrsten.si OGRAJE - BALKONSKE - VRTNE -STOPNIŠČNE - lesene - inox - kovane NADSTREŠKI - KOVINSKE KONSTRUKCIJE ADAPTACIJE BALKONOV, KOPALNIŠKO POHIŠTVO PRI NAS KUPLJENO TUDI ZMONTIRAMO BREZ POŠKODB IN POSPRAVIMO ZA SEBOJ WWW.TORRSTEN.SI prodaja@torrsten.sl TORR ST F. N 031-741-658 OTROŠKA TRGOVINA www.dolgouhec.si v 1. nadstropju =£ NAMA center Kočevje SODELUJTE V NAGRADNEM ŽREBANJU ZA 3 BOGATE NAGRADE Za naše zveste stranke in vse tiste ki boste letos prvič izbrali našo prodajalno dolgo^ uhec za nakup božično -novoletnih daril, smo za vas pripravili veliko nagradno žrebanje za tri lepe bogate nagrade. Pri nakupu ali naročilu (podjetja, vrtci, šole,...) božičnega darila ali paketov, dobite kuponček, katerega izpolnite, ga oddate pri blagajni in sodelujete v žrebanju za tri lepe bogate nagrade. V žrebanju lahko sodelujejo vsi tisti, ki bodo kupili Božično darilo, tako posamezniki, kot tudi podjetja, vrtci, šole,...! Žrebanje bo 17. decembra, takoj po končani Božičkovi obdaritvi otrok (okoli 18 ure) v NAMA centru - Kočevje N A G R. A D E: ko’)« INFORMACIJE - NAROČILA: www.dolQQuhcc.sidoloouhcc.koccvicgsiol.net tel.: 01/895 21 93 gsm: 041 479 252 brodenja )v)HKvJOA Škrabčev trg 42, Ribnica; telit.: 01/ 8351 361 Pester izbor parfumov! sggjjlk Družabne igre <.6,30 € (Štiri v vrsto. Tombola,Sestavi besedo,...) Timi construction Akcija traja od 15.11. do 31.12.2010 oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v € in vsebujejo DDV. Slike so simbolne. -smlijlcmaBE fÄ kgz Sl ponedeljek - petek od 08.00 do 19.00 ure, DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek od 08.00 do 19.00 me, __________________«obote: od 08.00 do 13.00 me, nedelj*. raprto FRAGMAT izollrka Sy Gradite, obnavljate, opremljate? Toplotne izolacije Hidroizolacije Sistemi za ogrevanje Opaži za betoniranje UGODEN NAKUP IZOLACIJ,! Gradbeni materiali Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika ■v*isl| €5H) Urša Knaufinsalition izolacija iz steklene volne t Mavčne plošče in profili ter ostali drobni material za suhomaontažni sistem ► Strešna okna Velux —► NOVOLETNA RAZSVETLJAVA Tyvek. -»sm URsa Grupo UreltU kMiif tFARGE Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 835 02 85, 031 248 875 Delovni čas: 7.00 do 18.00. sobota: 7.00 do 12.00 www.fragmat.si OPTIK MM, roZMČ m VrvarsKa 3 1310 lybijica TEL.: 01/83 60 367 Delovi)! čas: vsaK dai) od 91) do 191) sobota zaprto R-MONTaža Robert Kljun s.p. Opekarska cesta 49a 1310 Ribnica Telefon/Faks: 01/836 16 40 GSM: 041/75 75 61 http://r-montaza.ribnica.info Email: kljun.robert@siol.net PVC okna-PVC vrata-senčila-rolete -strešna okna-police-zimski vrtovi mavčna suhomontažna dela spuščeni stropi -predelne stene-mansarde V DECEMBRU Dodatni zimski in količinski popusti SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 -montaža in dobava TV in SAT sistemov (TOTAL TV) -KABELSKA v vsaki hiši (100 programov-00 15 EUR) -preklop in nastavitve več TV v hiši NOVO: DIGITALNI TV SIGNAL (DVB-T): pripravite se na izklop TV signala (dec. 2010): -najbolj čiste slike, priprava za HD signal -vsi SLO programi, HRT programi (brez izklopov športa, brez naročnine) -preklop na nov sistem (dograditev obstoječih anten) -vgradnja DVB-T sprejemnikov (od 59 eur) ■ADiemiVIZMA fl SIOVINUA I. MOBITEL zastopstvo DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB 8.30h - 11.30h microeraJože Šilc s.p. Hrovača 14A (V trg. centru ŠPAR) 1310 Ribnica Tel: 01/8373 116 Fax: 01/300 77 06 GSM: 051/358 762 E-mail: info@microera.si POPUST 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH MOBITEL! Www.microera.si www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55 Prijateljem iz poslovnega sveta priporočite le najboljše. Priporočite nas. Lepo je poslovati z vami. Stranke poslovalnic SKB v Ribnici in Kočevju vabimo, da partnerjem iz poslovnega sveta omogočite vse prednosti, ki ste jih v banki SKB deležni tudi vi. Navdušite jih za sodelovanje s SKB, ki bo vam in vašim poslovnim prijateljem prineslo v prihrankih merljive bančne ugodnosti in praktično darilo. Podrobnejše informacije o akciji, ki velja do 31. 12. 2010, dobite na www.skb.si in v poslovalnici SKB v Ribnici (01) 836 11 17 ali v Kočevju (01) 893 18 70. SKB SOCIETE GENERALE GROUP Lepo vas je videti. yj| triglav ZLATI POKROVITELJ INOTHERM VHODNA VRATA IZ ALUMINIJA Stli^ippolyt AMBROŽIČ Sto www.mistar.si puMej d.o.o. RIBNICA Mojca in Maja do naslova ekipnih državnih prvakinj v dresuri! 25. 10. 2010 - Predzadnji vikend oktobra je kobilarna Lipica gostila državno prvenstvo v dresurnem jahanju. Na tekmovanju, ki se ga je udeležilo okoli 40 domačih tekmovalcev ter 'udi nekaj tujih, sta nastopili tudi tekmovalki t-lgar Equestrian Teama Maja Rudež in Mojca Koren. Maja in Mojca sta že prvi dan turnirja, v petek, Poskrbeli za svojevrstno presenečenje, saj sta 2 odličnima nastopoma osvojili naslov ekipnih državnih prvakinj. Drugo mesto je pripadlo KK Ljubljana, tretje pa KK Lipica. Trdo delo in vztrajni treningi pod vodstvom Mojce Koren v zadnjih dveh letih s° obrodili sadove in prvi državni Uaslov za Ugar Equestrian Team je Pod streho. po nastopu je Mojca Koren povedala: “Jasno je, da sva z Majo zelo zadovoljni z rezultatom, saj sva se za ta nastop Pripravljali celo leto. Dresura je veliko 9aranje, šport, v katerem odločajo zares malenkosti in sodniška ocena na koncu pove, kako si bil dober. Dobro sva izpeljali predpisano ses-tavo in mislim da zasluženo postali ekipni državni prvakinji.« piko na i nastopom v Lipici je Mojca Koren dodala v nedeljo, ko je ekipnemu naslovu dodala še naslov državne Podprvakinje v posamični konkuren- ci. Z 19-letnim kastratom Condorjem je za aktualno prvakinjo Tadejo Dolenc v skupnem seštevku dveh nastopov zaostala za zares pičle 4 tisočinke odstotne točke. ČESTITAMO! Proti koncu sezone Ugar Equestrian Team ne popušča 31. 10. 2010 - Skakalni del konjeniške ekipe Ugar Equestrian Team v sestavi Maksa Riosse, Gaja Riosse in Crawforda P. Andersona se je iz močnega nacionalnega turnirja (A**** 30.000 EUR), ki je med 29. in 31. oktobrom potekal v prestižnem italijanskem konjeniškem centru v San Giovanni in Marignanu, znova vrnil s prepričljivimi rezultati. Kapetan ekipe Maks Riossa je prav ob koncu sezone v najboljši formi, in naporni treningi po odsotnosti zaradi poškodbe so se očitno več kot obrestovali, saj se je Maks s kastratom Unaniemom kar dvakrat prebil med prvo peterico na višini zaprek 135 in 140 cm. Tudi najmlajši član ekipe, Gaj Riossa, ne popušča in na tekmovanjih s poniji še naprej pridno zbira stopničke in rozete. Tokrat je na zaprekah višine 100 cm in 110 cm kar štirikrat odjahal brez napake in si tako delil prvo mesto, nastopil pa je tudi v močnejši konkurenci "velikih konj”, kjer je na višini 115 cm zasedel odlično 5. mesto. Znova se je izkazal tudi Gajev moštveni prijatelj, Američan Crawford P. Anderson, za katerega je bil to zadnji letošnji evropski turnir. S kobilo Adorette je tako tri parku rje višine 110 cm preskočil z »ničlo«, brez podrte zapreke torej. Crawford se v prvih novembrskih dneh, poln vtisov in novih izkušenj iz evropskih parkurjev, vrača v rodno Južno Karolino, najbolj konjeniško naravnano ameriško zvezno državo. ROK KOROŠEC, foto arhiv Posestva Ugar Maja Rudež in Tarkan IEMJMIEM, NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša • vila 14x14 m, z gospodarskim poslopjem (kozolec toplar), zgrajena leta 1960, velikost celotne parcele je 2588 m2, možna je odmera treh gradbenih parcel, v izmeri ca 850 m2. V hiši je CK na olje in trda goriva. Hiša je delno obnovljena in z manjšim vložkom vseljiva takoj. Cena je 229.000 EUR. Znižana cena je 189.000EUR. RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9 m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,5 m x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 625 m2, stanovanjske površine 189,35 m2, tri etaže in gospodarsko poslopje - drvarnica 12 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 153.000 EUR. Znižana cena je 139.000 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje - stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 PORTOROŽ- Sveti Peter, stanovanjska hiša, ca. 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura, takoj vseljiva, lepa, mirna, sončna lega, vaška idila, cena 370.000 EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela, v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove - nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000 EUR. Znižana cena je 89.000 EUR. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2,162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR. DOLENJA VAS - center, stanovanjska hiša v izmeri 87 m2, zgrajena leta 1972, z nedokončanim trisobnim mansardnim stanovanjem. Velikost parcele je ca. 600 m2, CK na olje oz. trda goriva, vseljiva takoj, cena 129.000 EUR. LJUBLJANA - Tacen, Thumova ulica, stanovanjsko poslovna stavba v izmeri ca. 405 m2 koristne površine, zgrajena leta 1985, delno obnovljena -stanovanjski del leta 2008, vsa infrastruktura (CK na olje, TČ, KTV), velikost parcele 593 m2, tloris stanovanjske stavbe 166 m2. Poslovni del: trgovina z živili v obratovanju, ca. 70 m2, vseljiva v nekaj mesecih, cena 680.000 EUR. Znižana cena je 585.000 EUR. SEMIČ -ŠTREKLJEVEC, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v tlorisni izmeri 185 m2, zgrajena leta 1910, kompletno adaptirana leta 2009, zanimiva sončna lokacija, vsa infrastruktura, CK na olje, nekaj pomožnih prostorov (vinska klet...), velikost parcele 1785 m2, neobremenjena, cena 169.000 EUR. Možnost zamenjave za dvosobno stanovanje v Ljubljani. VELIKE LAŠČE - Ortnek, energetsko varčna hiša izdelana do III. podaljšane faze (leto izgradnje 2009), iz odličnih gradbenihLes in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne površine, velikost parcele 521 m2. Ob hiši izdelana nadstrešnica. Možna izvedba notranjih del s preizkušenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po željah kupcev, na njihov strošek. Možno plinsko ogrevanje. Cena 160.000 EUR. VELIKE UŠČE - Ortnek, energetsko varčna hiša izdelana do III. podaljšane faze (leto izgradnje 2009), iz odličnih gradbenih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne površine, velikost parcele 523 m2. Ob hiši izdelana nadstrešnica. Možna izvedba notranjih del s preizkušenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po željah kupcev, na njihov strošek. Možno plinsko ogrevanje. Cena 170.000 EUR. SODRAŽICA - Zamostec, energijsko varčna hiša, zgrajena leta 2009 do IV. gradbene faze, brez talnih oblog, notranjih vrat in neizdelane kopalnice. Objekt ima centralno krmiljeno stropno elektro ogrevanje. Stanovanjske površine je 176 m2, velikost parcele 509 m2. Investitor v dogovoru s kupcem objekt dokonča po njegovih željah, za dogovorjeno ceno. Neobremenjena, vseljiva v enem mesecu, možna zamenjava za enosobno ali dvosobno stanovanje z doplačilom. Cena 175.000 EUR. SODRAŽICA- Žimarice, dvostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom, zgrajena leta 1970, stanovanjske površine ca 240 m2, velikost zemljišča 1634 m2, kompletno opremljena z nedokončanim gospodarskim objektom v velikosti 9x8 m, z začeto gradnjo leta 1985. Vsa infrastruktura, CK na olje, vseljiva po dogovoru, cena 276.000 EUR. VEUKE LAŠČE - Mala Slevica, stanovanjska hiša zgrajena do tretje gradbene faze (pod streho) 12,60 m x 8,00 m, z gradbenim dovoljenjem, začeta gradnja leta 2008, vsa infrastruktura, velikost parcele 416 m2, solastnina na dostopni poti, sodobna zasnova, brez obremenitev, cena 117.000 EUR. VELIKE LAŠČE - Mala Slevica, stanovanjska hiša zgrajena do tretje gradbene faze (pod streho) 12,60 m x 8,00 m, z gradbenim dovoljenjem, začeta gradnja leta 2008, vsa infrastruktura, velikost parcele 430 m2, solastnina na dostopni poti, sodobna zasnova, brez obremenitev, cena 117.500 EUR. STANOVANJA: RIBNICA - strogi center, enosobno, zgrajeno lela 2007, v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49,20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, Škrabčev trg, enosobno mansardno stanovanje, v izmeri 39,60 m2, zgrajeno leta 1994, v drugem nadstropju, CK takoj vseljivo, cena 62.000 EUR. RIBNICA - center, Prijateljev trg, enosobno v izmeri 44,86 m2 s kletnim prostorom zgrajeno leta 1980, kompletno prenovljeno v IV nadstropju, vsa infrasrtruktura, neobremenjeno, cena 67.000 EUR. Znižana cena je 60.000 EUR. LJUBLJANA - Dolenjska cesta, kompletno opremljena garsonjera v prvem nadstropju v izmeri 26,40 m2, s kletjo in pripadajočim parkirnim mestom, zgrajeno pred letom 1967, v celoti obnovljeno (tudi večstanovanjska hiša je bila obnovljena leta 2005). Takoj vseljivo, brez obremenitev, cena 81.500 EUR. SODRAŽICA- center, dvosobno stanovanje, v izmeri 58,70 m2, v tretjem nadstropju, zgrajeno leta 1974, potrebno obnove, vsa infrastruktura, CK, vpis vZKv postopku, cena 56.000 EUR. BOHINJSKA BISTRICA - center, Trg svobode, dvosobno stanovanje, v izmeri 60,03 m2, v drugem nadstropju, s kletjo in parkirnim mestom v izmeri 15 m2, vse zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena 139.000 EUR. Znižana cena je 130.000 EUR. KOČEVJE - center, dvosobno stanovanje v izmeri 62,02 m2, v prvem nadstropju, zgrajeno leta 2006, etažno urejeno, s parkirnim mestom in kletjo, brez balkona, delno opremljeno, brez obremenitve, takoj vseljivo, cena 84.000 EUR. Znižana cena je 79.000 EUR. RIBNICA - strogi center, enosobno 38,65 m2, zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, balkon, klet CK na plin, vsa infrastruktura, etažno urejeno, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 69.500 EUR. VRHNIKA - center - Prečna pot, v pritličju prodamo popolnoma opremljeno enosobno stanovanje v izmeri 34,00 m2, zgrajeno leta 1999, s parkirnim mestom, plinsko ogrevanje, vsa infrastruktura, etažno urejeno, cena 74.500 EUR. RIBNICA - strogi center, novo trisobno stanovanje v izmeri 89,01 m2, v prvem nadstropju, s pripadajočo kletjo in parkirnim mestom, zgrajeno leta 2009, takoj vseljivo, vsa infrastruktura ogrevanje na kurilno olje- kalorimetri, etažno urejeno, cena 125.000 EUR. Znižana cena je 110.000 EUR. RIBNICA - strogi center, novo trisobno stanovanje v izmeri 68,22 m2, v drugem nadstropju, s pripadajočo kletjo in parkirnim mestom, zgrajeno leta 2009, takoj vseljivo, vsa infrastruktura, ogrevanje na kurilno olje- kalorimetri, etažno urejeno, cena 97.000 EUR. Znižana cena je 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, novo trisobno stanovanje v izmeri 94,24 m2, v prvem nadstropju, s pripadajočo kletjo in parkirnim mestom, zgrajeno leta 2009, takoj vseljivo, kuhinja vgrajena, vsa infrastruktura, ogrevanje na kurilno olje-kalorimetri, etažno urejeno, cena 134.000 EUR. Znižana cena je 117.000 EUR. RIBNICA - strogi center, novo trisobno mansardno stanovanje v izmeri 92,24 m2, v drugem nadstropju, s pripadajočo kletjo in parkirnim mestom, zgrajeno leta 2009, takoj vseljivo, kuhinja vgrajena, vsa infrastruktura, ogrevanje na kurilno olje- kalorimetri, etažno urejeno, cena 130.000 EUR. Znižana cena je 115.000 EUR. GRADBENE PARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800 m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2), komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija, cena je 46.900 EUR. Znižana cnnn je 39.000 EUR. RIBNICA - POOSTENE, neposredno ob cesti Ribnica -Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 8013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 51 EUR. Znižana cena je 41 EUR. ORTNEK Velike Lašče, gradbena parcela v izmeri 765m2 z izdelanimi temelji, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 11,20 x 8,20 m, vsa infrastruktura na parceli.. Gradnja je možna takoj, cena 47.000 EUR. Znižana cena je 46.000 EUR. SODRAŽICA- center, na parceli v izmeri 1992 m2, od katere je zazidljivo ca 1000 m2, je zgrajeno gospodarsko poslopje, ki je zgrajeno pred letom 1967, dimenzije 10 x8 m, z elektriko in vodo na objektu. Možna tudi nadomestna gradnja Cena 64.500 EUR. VEUKE LAŠČE - center, zazidljivo zemljišče, v izmeri 718 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, cena za m2 je 89,00 EUR. ORTNEK - Dule, Velike Lašče, gradbena parcela, v izmeri 1156 m2, z izdelanim opornim zidom, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 15,09 x 12,79 m, voda in elektrika v neposredni bližini. Gradnja je možna takoj, cena je 37.000 EUR. RIBNICA - Lepovče, delno stavbno, delno zemljišče za obrtno dejavnost, v skupni izmeri 10425 m2, vsa infrastruktura v bližini, cena za m2 je 34,00 EUR. POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA - Žlebič, prodamo starejši poslovni prostor, zgrajen leta 1970, primeren za različne mirne dejavnosti, v izmeri 214 m2, velikost parcele 1399 m2 (pripravljeni dokumentacija in projekti za dve večstanovanjski zgradbi), vsa infrastruktura, cena 119.000 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. VIKENDI: RIBNICA-Dane, vikend je lociran na jasi ob robu gozda, na parceli v izmeri 1752 m2, z izdelano mansardo, je kompletno opremljen, mirna gozdna idila. Zgrajen 2006, velikost 44 m2 (8,36 x 5,21 m), 92,00 m2 stanovanjske površine. Ob zgradbi je še pomožni objekt - drvarnica in garaža, dimenzije 3,80x 2,86 m. Izdelana je še delno vkopana klet dimenzije 3,80x 2,80 m. Vikend je večinoma izdelan iz lesa. Ogrevanje je klasično, el.., voda je kapnica- hidrofor. Ima gradbeno dovoljenje, je brez obremenitve, vseljivo takoj, cena 78.000 EUR. ODDAMO POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA - Obrtna cona Ugar, v najem oddamo popolnoma obnovljen poslovni prostor v izmeri ca 200 m2, dvorišče ca 390 m2, z vso infrastrukturo, dokumentacija urejena za mirno dejavnost, cena najema je 770,00 EUR mesečno, potrebna sta predplačilo in garancija. LJUBLJANA - Dunajska cesta-Bežigrad, oddamo opremljen poslovni prostor v izmeri 38,54 m2, prvo nadstropje, zgrajeno leta 1980, takoj vseljivo, cena za mesec najema je 354,00 EUR, potrebna garancija in predplačilo. STANOVANJA: RIBNICA - strogi center, v najem oddamo opremljeno garsonjero v izmeri 29,67 m2, v drugem nadstropju, zgrajeno leta 1986, CK, KT, takoj vseljivo, cena za mesec 210 EUR, plus stroški. Potrebna sta predplačilo in garancija. RIBNICA - center Knafljev trg, v IV. nadstropju oddamo opremljeno enosobno stanovanje v izmeri 42,93 m2, s pripadajočo kletjo, zgrajeno leta 1979, CK, vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena za mesec najema je 220 EUR, plus stroški, potrebna sta predplačilo in garancija Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodni in r Prigorica 79a, 1331 Dolenja vas A f_ # 1 Tel/Fax: (01 ) 836 -41 -26 I r~l r~ I J 2 GSM 031 871 767 aljosa.kosorok@geoakt.si GEODETSKE STORITVE ALJOŠA KOŠOROK S. P. Slikopleskarstvo "BOJC Peter Bojc,&p. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 (pripravil Marko Modrej) LOČEVALNI KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste ... pravilno rešitev. 1. Pozdravljeni! Ob naslovu ste verjetno pomislili, da se bomo tokrat šli ločevalno dieto? Ne, na dieti smo ob naših politikih že tako skoraj vsi. Tokrat bomo ločevali odpadke. Srce me boli, ko vidim, kaj nekateri mečejo v zabojnik za smeti, kaj vse mečejo iz avtomobilov, kaj puščajo po mestu itd. Katastrofa! Kot bi bili (se bom raje ugriznil v ... prst, s katerim pišem). Skratka, kako se imenujejo prostori, na katere nosimo že ločene smeti? A Senožeti B Sosedov vrt L Ekološki otoki 2. Kaj vam pomeni ta znak, ki ga ugledate na embalaži? A Meni nič. O Da se ta embalaža reciklira. ' B Da jo je treba vreči v potok in se potem lepo vrti tfl C~7 do prvega jeza. V2 7 3. Pismeni in povprečno osveščeni ljudje vedo, da bioloških odpadkov ne mečemo v zabojnik za ostale smeti, temveč v zaboj za Bioodpad. Kaj v ta zaboj ne sodi? Č olje, maščobe, meso, mleko ... V jajčne lupine, zelenjava, sadje ... S čebulni olupki, ostanki solat, kavna gošča ... 4. Les, steklo, plastiko, oblačila, tekstil, barve, detergente, električne in elektronske komponente, kosovne odpadke itd. lahko vsak dan brezplačno dostavimo v ... 8. Zdaj pa eno osebno vprašanje. Vi ločujete odpadke? J Recimo da. J Bi, pa ne vem, kaj kam sodi. J Oh ja, niti ne, kot bi moral(a). 9. Tisti, ki ste se lovili pri odgovorih na prejšnje vprašanje, nemudoma odtipkajte www.komunala-ribnica.si in se malo razglejte po strani in videli boste, da nas le ločevanje odpadkov dolgoročno obdrži pri življenju. Ločevanje odpadkov namreč pomeni zmanjševanje odloženih odpadkov na deponiji, za odložene odpadke pa je potrebno plačati in tudi deponije se zaradi tega hitro polnijo. Zato razmislite, kaj in kam boste odložili, kar imate na mizi pred seboj. Za nagrado (pa ne zato, ker boste kliknili, temveč za pravilno izpolnjen kviz) boste ob kančku sreče dobili... Z kompostnik v vrednosti 50 evrov oz. posodo za smeti, M zaboj steklenic za mleko in posodo za smeti, O nič, kot po navadi. D najbližji gozd M kraške vrtače na najbližjem polju E zbirni center na Komunalo Ribnica d.o.o. v Goričo vas 5. Pred vami je še eno čudo umetniškega ustvarjanja. Kaj pomeni ta znak, ki ga lahko opazite na embalaži, v kateri so nevarne snovi? N ribnik v bližini V okolju nevarna snov Š vnetljiva snov Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 15. decembra. 6. Zbirni center za odpadke v Goriči vasi je namenjen vsem občankam in občanom občin Ribnica, Sodražica in ... K Velike Lašče M Kočevje A Loški Potok 7. Delovni čas zbirnega centra, kamor lahko pripeljete večje odpadke, je od ponedeljka do petka, med 7. in 15. uro, razen ob torkih, ko je med 9. in 17. uro, ob sobotah pa je med ... N 8. in 12. uro L 8.in 11. uro J 9. in 13. uro Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali pet lepih nagrad (tri kompostnike in dve 1204itrski posodi za smeti), ki jih poklanja Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o. Pravilna rešitev 10. številke Rešeta je: CONA BOMAX RIBNICA Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence: Bone v vrednosti 20 evrov prejmejo: PEDIKERSKI SALON Nataša (medicinska pedikura) Težave z otiščanci, kurjimi Nataša KAVČIČ s.p. T: 01 8361 077 očesi, vraščenimi nohti Vrvarska pot 1A M: 041 870 804 ali pa lepotna pedikura. 1310 Ribnica BRANKA MIHELIČ, NA PESEK 38, 1317 SODRAŽICA MAJA ŽAGAR, BREG 18, 1310 RIBNICA MIHA ČEŠAREK, LEPOVČE 38, 1310 RIBNICA NATAŠA KAVČIČ, ZAMOSTEC 42, 1317 SODRAŽICA NADA MIHELIČ, GORNJE LEPOVČE 80, 1310 RIBNICA Nagrade poklanja CONA BOMAX. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. *Jk T-%oM(ET ffŠ(B3(ET© E3 i aiisjvvt/» v ?>:» >■ sri ai« o N “ 0 n H Rokodelski center »vežba« nove mojstre Rokodelski center je začel z izvajanjem prvih tehniških dni, izobraževanji, delavnicami in tečaji. Oktobra je bilo v Rokodelskem centru zelo pestro. Obiskalo nas je veliko število ljudi, izvedli pa smo tudi prva izobraževanja v sklopu tehniških dni in na rokodelskih delavnicah usposabljanje učiteljev. Obiskali so nas učenci četrtega in petega razreda Osnovne šole dr. Ivan Prijatelj iz Sodražice. S pomočjo mentorjevso razdeljeni v skupine izdelovali miniaturni kmečki voz, miniaturni kozolček, sito ter na lončarskem vretenu lonček iz gline. Skozi postopek sestavljanja in lepljenja miniaturnega kmečkega voza je učence vodil mentor Igor Sever. Pri delu je bila potrebna velika natančnost, da je sestavljena miniatura na koncu delovala po načelih pravega kmečkega voza. Z enakimi postopki dela se je srečala tudi druga skupina učencev, ki je pod vodstvom mentorja Draga Brinška izdelovala miniaturni kozolček. Na pomoč pa nam je priskočil tudi rešetar Andrej Mihelič, ki je s svojimi spretnostmi pomagal učencem do čisto pravega sita za sejanje moke. V lončarski delavnici je Brigita Mestek učence seznanila z oblikovanjem gline na lončarskem vretenu. Iz kepe gline so oblikovali vsak svoj končni izdelek, ki so ga tudi pobarvali z engoba barvami za glino. Vsi učenci so svoje končne izdelke odnesli s seboj domov, le glinene lončke je bilo potrebno še žgati pri visoki temperaturi v peči. Učitelji, ki so spremljali učence na tehniškem dnevu, so bili s ponudbo in izvedbo delavnic zelo zadovoljni, saj so se njihovi učenci srečali z materiali in izdelki, ki predstavljajo našo kulturno dediščino. Namen tehniških dni, ki jih organizira Rokodelski center, je vzpostavljati pristnejše vezi med naravo in človekom, ohranjati vezi med generacijami, ki imajo bogata rokodelska znanja v želji, da jih posredujejo tudi mladim, po drugi strani pa učence spodbujati k ustvarjalnosti in k spoznanju, da so lahko sami svoji mojstri. Tudi učitelji OŠ s prilagojenim programom Ljubo Šercer iz Kočevja so prišli in se preizkusili v ročnih spretnostih suhorobarstva in lončarstva. Zanje je bila to prijetna popestritev v sklopu obveznih izobraževanj. S pomočjo Danice Benčina so pletli košarice, pod vodstvom Jožeta Belaja so iz viter pletli podne za rešeta, izdelovali pa so tudi prave ribniške spominke, pri čemer jim je poma- odziva že v prvem mesecu delovanja in upamo, da bo tudi v prihodnje čim več tovrstnih izobraževanj, saj bomo s tem pripomogli k ohranjanju tradicije suhe robe in lončarstva. Kot nosilec projekta je Občina Ribnica podprla tudi odločitev, da se v Rokodelskem centru ponudi možnost sodelovanja najrazličnejšim skupinam. Želje nekaterih domačih društev, klubov, skupin in posameznikov za različna sodelovanja z nami so velika in so se tudi že pričela. Začenjamo pa tudi z različnimi ustvarjalnimi tečaji in delavnicami. Trenutno poteka zelo dobro obiskan tečaj izdelovanja viter in pletenja podnov za rešeta pod vodstvom mentorja Jožeta Belaja. V mesecu decembru pa se nam obetajo predvsem delavnice, vezane na praznični zimski čas. Lepo vabljeni vsi, ki bi radi svoj vsakdan popestrili z ustvarjalnostjo. Za vse morebitne informacije, predloge in želje smo vam na voljo na elektronskem naslovu info@rokodelskicenter-ribnica.si, telefonu 01 8361-104 ali pa se v Rokodelskem Jože Belaj nadzoruje pletenje podnov za rešeta Glina je bila zadetek v polno! centru osebno oglasite od ponedeljka do sobote med 8.00 in 17.00 uro. Dogajanje pa lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.rokodelskicenter-ribnica.si. Katja Grebenc in Brigita Mestek foto Tina Zajc in Katja Grebenc gal spominkar Jure Urbančič. Prav tako so se preizkusili tudi na lončarskem vretenu in sestavljanju miniatur, kmečki voz, vodnjak z vretenom in kozolček. Iz Rokodelskega centra so odšli s pozitivnimi vtisi in polnimi rokami izdelkov, ki so jih izdelali ob pomoči mentorjev. Nekateri med njimi pa so izrazili željo, da bi svoja začetna znanja nadgrajevali tudi v nadaljnjih tečajih oziroma delavnicah. V Rokodelskem centru smo veseli tolikšnega Jesensko- zimske delavnice v Rokodelskem centru za otroke in odrasle 26.11. (petek) ob 18.00 Izdelovanje adventnih venčkov (odrasli) 27.11. (sobota) ob 10.00 Izdelovanje ptičjih hišic (otroci) 4.12. (sobota) ob 10.00 Sestavljanje lesenih igrač (otroci) 11.12. (sobota) ob 10.00 Ustvarjanje glinenih okraskov za novoletno jelko ( otroci) 18.12. (sobota) ob 9.00 Šivanje božičnega prta (odrasli) Prijave na posamezne delavnice sprejemamo na info@rokodelskicenter-ribnica.Si ali na telefon 01/8361-104. RIBNIŠKA NARAVOSLOVNA POT JE DOČAKALA OBNOVO Miklova hiša - Turistično informacijski center in Občina Ribnica sta v sodelovanju z ostalimi občinami v regiji pridobili evropska sredstva za razvoj podeželja. Glavne pridobitve so turistična karta celotnega območja, obnova Ribniške naravoslovne poti in nove kolesarske poti po Velikolaški deželi. Projekt, ki skuša že s poimenovanjem »Od Nature Do Kulture« opozoriti na vrednote naravne in kulturne dediščine, prinaša nekaj pridobitev za območje od Dobrepolja do Kolpe. Z namenom pospešiti razvoj turizma so se vodilnima partnerjema - Miklovi hiši in Občini Ribnica - pridružile še občine Sodražica, Kočevje, Dobrepolje in Kostel ter zasebni zavod za kulturo in turizem - Parnas iz Velikih Lašč, še zadnje aktivnosti pa so ravno v fazi zaključevanja. Območje je preko evropskih sredstev okrepilo skupno sodelovanje in enoten nastop na etnoloških in kulturnih prireditvah, na območju Velikih Lašč pa so trasirane nove kolesarske poti s spremljajočo publikacijo. Glavna pridobitev za vse partnerje je skupna zloženka oziroma turistični zemljevid celotnega območja od Dobrepolja do Kolpe, na kateri so predstavljene glavne znamenitosti naravne in kulturne dediščine ter tematske poti. Izšla bo te dni. Pravkar pa tudi poteka obnova Ribniške naravoslovne poti k Sv. Ani na Mali gori, ki je prav tako deloma financirana iz sredstev Leader. Idejna zasnova je bila narejena že pred letom dni. Posebej za ta namen se je oblikovala avtorska skupina (Andrej Andoljšek, Barbara Koblar, Marina Gradišnik, Polona Rigler Grm, Slavica Petrič, Zdenka Mihelič, Helena Vičič), ki je preučila teren, diplomsko delo Bogdana Bartola: Ribniška naravoslovna pot, ter pripravila vsebino. Pri tehnični izvedbi je vso podporo nudil tudi Anton Žagar, revirni gozdar na območju Male gore. Table, ki so nastale pod roko ilustratorke in oblikovalke Barbare Koblar, vsebujejo tako tekste kot ilustracije in skice. Vsebina na petnajstih informacijskih tablah pa bo primerna za vse obiskovalce, tako najmlajše kot odrasle. Projektu sta se velikodušno pridružili tudi podjetji Riko Hiše d.o.o. in Košček d.o.o. s prispevki v materialu. Uradno odprtje poti bo po novem letu. Projekt »Od Nature Do Kulture« je sofinanciran iz sredstev Leader LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe za leto 2010, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s pomočjo Evropskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Helena Vičič TIC Ribnica BOŽIČNO- NOVOLETNA STOJNICA Učenci v oddelkih podaljšanega bivanja pod vodstvom učiteljic smo za vas izdelali najrazličnejše božično-novoletne voščilnice in izdelke. Vse to vam bo polepšalo tako praznične kot vse ostale dni v letu. Izdelke vam bomo ponudili tako na centralni šoli kot tudi na podružničnih šolah v Sušju in v Dolenji vasi, in sicer v naslednjih terminih: V času govorilnih ur: - 6. 12. 2010 na centralni šoli pod podstreškom - 7. 12. 2010 na podružničnih šolah. V času podaljšanega bivanja skozi cel december (od 12. ure dalje): - na centralni šoli v stavbi A (1. nadstropje) - na podružničnih šolah v Sušju in v Dolenji vasi. Z zbranimi prispevki bomo kupili igrače in didaktične igre za podaljšano bivanje. Vodja projekta: Martina Tanko Prelesnik r><»l >1 < > A/ fNJ 111r><>>i>i m rsj.>i.i.i ic>«i POSLANČEVA ZAPISNICA: Moč nove politike Piše: poslanec SDS Jože Tanko Pred državnozborskimi volitvami leta 2008 smo se naposlušali lepo zvenečih besed -kako znamo bolje, kako bi lahko dosegli več, kako bomo upoštevali vsak glas in vsakega posameznika, kako so tisti, ki so bili tedaj na oblasti, slabi in neučinkoviti. Pahor in njegov orkester, dopolnjen s politiki Zaresa, LDS-a in DeSUS-a, so z besedami zmogli vse. Kako delajo in koliko zmorejo, pa občutimo v teh dveh letih. Zdrsnili smo na najnižjo možno stopnico v Evropi. Tudi visok primanjkljaj in visoko zadolževanje ne potegneta voza iz blata. Krivi so seveda drugi, saj po besedah Pahorja, Golobiča, Kresalove in preostalih članov koalicije vlada vleče le najboljše poteze in odločitve. Skratka, eno samo hvalisanje, ki pa smo ga lahko pričakovali. Oddaja na POP TV, v kateri je Pahor nastopil kot pav, je pokazala, kakšni bodo novi povolilni trendi. Pavi so pač pavi. Koliko veljajo besede posameznikov -državljanov, vidimo vsak dan. Pa kaj posa- meznikov. Prezirajo se besede in stališča celih socialnih skupin in slojev. Pahor, zaresovci in eldeesovci samo odmahnejo z roko, rekoč, če se ne strinjate z nami, pa stavkajte. Zato imamo hudo jesen. Namesto da bi obirali obljubljene čudovite sadove koalicije, se reže in zmanjšuje tisto, kar je že bilo pridobljeno. Slabšajo se pogoji za upokojevanje, zavira se usklajevanje pokojnin, poslabšujejo se pogoji subvencioniranja malic dijakov, socialni korektivi se izključujejo (npr. štipendije in otroški dodatki) itd. Zanimivo je, da za SD, Zares, LDS vsi tisti, ki trdo delajo ali so delali hitro, postanejo breme in jim je potrebno jemati. Zgrešeno in neučinkovito vodenje države plačujejo torej tisti, ki že tako nimajo prav veliko. Ob tem pa nihče v koaliciji ni niti trepnil, ko so odobrili skoraj 400 mio eur kreditov Grkom in za več kot 2 milijardi evrov oziroma za skoraj četrtino proračuna namenili za poroštva drugim državam s težavami. V vrsti za pomoč že čakajo Irci in ZARES IMA TRI SVETNIKE Sredi novembra je prvič zasedal novi občinski svet, v katerem je stranka Zares zastopana s tremi svetniki. To smo Janez Tanko, Matej Zobec in jaz. Vsi trije se bomo trudili, da bomo svoje delo v občinskem svetu opravljali vestno in strokovno. Obveščali vas bomo o delovanju tako znotraj občinskih odborov kot komisij, katerih člani bomo, pa tudi o delovanju samega občinskega sveta. S tem želimo delovati transparentno in tako obveščati občane o svojih dejavnostih znotraj občinskega sveta. Se pa prva konstitutivna seja ni uspešno zaključila, saj zadnje točke dnevnega reda, imenovanje članov v delovna telesa občinskega sveta, ni bilo možno izpeljati, ker točka kljub pogovorom ni bila dogovorjena med vsemi strankami in listami. Zato sva stranki SD in Zares ter lista Janeza Puclja podali nov predlog za uskladitev v delovnih telesih občinskega sveta. Vsi trije menimo, daje pravična razdelitev mest v odborih in komisijah le tista, ki upošteva volilni rezultat, hkrati pa menimo, da je nadzorni odbor občine najvišji organ nadzora javne porabe v občini in kot takšen ni del stalnih odborov in V RUBRIKI ‘V POLITIČNIH KROGIH’ ČLANKI NE ODRAŽAJO MNENJA POSAMEZNIH POLITIČNIH STRANK, TEMVEČ GRE ZA KOMENTARJE AVTORJEV. komisij občinskega sveta, ampak je neodvisen organ, sestavljen iz 5 zunanjih članov, ki so strokovnjaki na področju financ in prava. Sestava nadzornega odbora naj tako zagotavlja enakopravno zastopanost, zato predlagamo, da bi po enega kandidata vanj (ker je odbor sestavljen iz 5 članov) predlagale tiste stranke, ki so na volitvah dobile največ glasov. Tako bi v nadzorni odbor predlagale po enega člana stranke SDS, Zares, Lista J. Puclja, SD in NSI. Menimo, daje takšna sestava nadzornega odbora pravična in demokratična in predlog korekten. Upamo lahko le, da bodo temu predlogu sledile tudi druge stranke in ne bodo uporabile zakona močnejšega. Seveda pa brez incidenta na prvi seji tudi ni šlo. Predsednica volilne komisije je izkoristila priložnost in je po uradnem poročilu o Portugalci, kmalu pa jim bo sledila še kakšna država. Za vse najdejo denar, le za svoje državljane ne. No, so izjeme. V zadnjem času je prišlo na dan, da obstajajo tihe družbe, v katerih so tihi -anonimni družbeniki direktorji velikih državnih podjetij, ki s pomočjo tihih družb cuzajo javni denar in ga usmerjajo na zasebne račune. Leasingi so pokopali že marsikaterega posameznika, nedavno se je pokazalo, da so bili usodni tudi za Vegrad. Za nekatere izbrance koalicijskega trojčka ni nobenih finančnih ovir, zato smo ponovno pred dokapitalizacijami naših ključnih bank. Kriv seveda ne bo nihče. Pravna država velja za navadne državljane. Pri teh je izredno učinkovita. Ko pa bi se bilo potrebno lotiti pravih rib, kapitalcev, pa zadeve obležijo v omarah. Ne samo sodnih. Pred nekaj dnevi je pricurljalo v javnost, da Drago Kos ni razdelil sodelavcem v obravnavo več kot 1000 (tisoč) prijav v zvezi s korupcijo in drugimi nezakonitimi dejanji, ki jih je prejel njegov Urad. Pa koliko moralnih naukov je vtem času podelil državljanom. Zagotovo svoje naloge ni opravil vestno. Da so bile mnoge prijave proti imenitnim osebam, ki so svoje premoženje osvojili na sumljiv ali celo nezakonit način, varno arhivirane, drži kot pribito. Prav zanimivo bo načelno mnenje novega predsednika protikorupcijske komisije, Klemenčiča. Če bo sploh ugledalo luč sveta. Ali bo pokazal zobe in ukrepal proti svojemu predhodniku? No, dajmo mu še nekaj časa. rezultatih na lokalnih volitvah nadaljevala razpravo o mojem članku v zadnji številki Rešeta. Naj povem, da predsednica volilne komisije ni članica občinskega sveta in tako ne more komentirati ničesar, za kar ni pristojna. Razprava, ki jo je tako zavzeto izpostavila, seveda ni sodila na občinski svet in je tudi ni bilo na dnevnem redu. V svojem napadu je izpostavila, da sem užalila njo in delovanje volilne komisije, kar seveda zavračam. V svojem članku sem napisala le to, da so bili v večernih urah prisotni na občini nekateri člani SDS, kar mi je bilo pomenljivo. Drugi del stavka je samo izražal časovno obdobje, to pa je »na zadnji dan vlaganja vlog na sedežu volilne komisije«. V članku nisem nikoli omenila delovanja volilne komisije, niti nisem trdila, da so bili zgoraj omenjeni prisotni v prostorih volilne komisije, ampak v prostorih občine. Tudi v nadaljevanju članka sem samo obrazložila bralcem, kaj se sme in česa ne, nikoli pa nisem v njem izrekla kakršnegakoli pomisleka o strokovnem delovanju komisije za volitve. Kaj je predsednico volilne komisije gnalo k temu dejanju, ne vem, vsekakor pa to ni bilo primerno. Je pa res, da so me na spletni strani SDS Ribnica na to že prej opozorili, saj so že 6. novembra, torej skoraj teden dni pred to sejo, moj članek pokomentirali in nekako napovedali omenjeni dogodek. Mogoče je bilo pa vse skupaj le »dobro pripravljen scenarij« z namenom diskreditirati mene. Andreja Škrabec, predsednica OO Zares Ribnica BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠE JO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠE JO Komunala Ribnica d.o.o. se je odločila, da domneve ogrevalnega odbora Knafljevega trga da v presojo revizijski hiši. Ugotovitve so zdaj tu in jih objavlja v celoti. POROČILO O DEJANSKIH UGOTOVITVAH V ZVEZI S PORAČUNOM OGREVANJA ZA SEZONI 2008/2009 IN 2009/2010 V STANOVANJSKIH SOSESKAH KNAFLJEV TRG TER ŠEŠKOVA ULICA 14 V RIBNICI Opravili smo postopke, za katere smo se dogovorili z vami in jih navajamo v nadaljevanju. To so postopki v zvezi s poročilom pooblaščenega revizorja o dejanskih ugotovitvah pri poračunu ogrevanja za sezoni 2008/2009 in 2009/2010 v stanovanjskih soseskah Knafljev trg ter Šeškova ulica 14 v Ribnici. Naše delo smo opravili v skladu z mednarodnim standardom sorodnih storitev 4400, ki se nanaša na posle opravljanja dogovorjenih postopkov v zvezi z računovodskimi informacijami. Edini namen naših postopkov je bil, da bi vam pomagali pri ugotavljanju vrednosti poračuna za ogrevanje za sezoni 2008/2009 in 2009/2010 v stanovanjskih soseskah Knafljev trg in Šeškova ulica 14 v Ribnici. Povzetek postopkov je: 1. Pridobili in preverili smo obračun porabe kurilnega olja za stanovanjski soseski Knafljev trg ter Šeškova ulica 14 za sezoni 2008/2009 in 2009/2010. 2. Pridobili in preverili smo obračun stroškov električne energije v zvezi z dejavnostjo ogrevanja za stanovanjski soseski Knafljev trg ter Šeškova ulica 14 za sezoni 2008/2009 in 2009/2010. 3. Pridobili in preverili smo obračun porabe vode v zvezi z dejavnostjo ogrevanja za stanovanjski soseski Knafljev trg ter Šeškova ulica 14 za sezoni 2008/2009 in 2009/2010. 4. Pridobili in preverili smo obračun stroškov materiala za vzdrževanje v zvezi z dejavnostjo ogrevanja za stanovanjski soseski Knafljev trg ter Šeškova ulica 14 za sezoni 2008/2009 in 2009/2010. 5. Pridobili in preverili smo obračun stroškov dimnikarskih storitev v zvezi z dejavnostjo ogrevanja za stanovanjski soseski Knafljev trg in Šeškova ulica 14 za sezoni 2008/2009 in 2009/2010. 6. Pridobili in preverili smo obračun stroškov zavarovanja zalog kurilnega olja za stanovanjski soseski Knafljev trg ter Šeškova ulica 14 za sezoni 2008/2009 in 2009/2010. 7. Pridobili in preverili smo obračun splošnih stroškov v zvezi z dejavnostjo ogrevanja za stanovanjski soseski Knafljev trg ter Šeškova ulica 14 za sezoni 2008/2009 in 2009/2010. 8. Pridobili in preverili smo obračun prihodkov ogrevanja za stanovanjski soseski Knafljev trg ter Šeškova ulica 14 za sezoni 2008/2009 in 2009/2010. 9. Pridobili in preverili smo obračun drugih prihodkov v zvezi z dejavnostjo ogrevanja za stanovanjski soseski Knafljev trg ter Šeškova ulica 14 za sezoni 2008/2009 in 2009/2010. 10. Pridobili in preverili smo stroške in prihodke v dejavnosti ogrevanja za stanovanjski soseski Knafljev trg ter Šeškova ulica 14 za poslovni obdobji od 1.1. do 30.9.2010 ter od 1.1. do 31.12.2009. Poročamo o ugotovitvah: a. Na podlagi pridobljene dokumentacije ugotavljamo, da se nanaša kurilna sezona 2008/2009 na obdobje od 1.5.2008 do 30.4.2009 ter da se kurilna sezona 2009/2010 nanaša na obdobje od 1.5.2009 do 30.4.2010. Ugotovitve, ki so navedene v nadaljevanju tega poročila, se nanašajo izključno na zgoraj navedeni obdobji in se v nekaterih primerih razlikujejo od zneskov, ki so navedeni v poračunu ogrevanja, ki ga je Komunala Ribnica posredovala stanovalcem. Razlike se nanašajo izključno na različen zajem stroškov po posameznih obračunskih obdobjih. b. V povezavi s točko 1 smo ugotovili, da znašajo stroški kurilnega olja za sezono 2008/2009 143.772,47 EUR in za sezono 2009/2010 151.714,01 EUR. c. V povezavi s točko 2 smo ugotovili, da znašajo stroški električne energije za sezono 2008/2009 7.775,23 EUR in za sezono 2009/2010 6.877,50 EUR. d. V povezavi s točko 3 smo ugotovili, da znašajo stroški porabe vode za sezono 2008/2009 516,11 EUR in za sezono 2009/2010 281,85 EUR. e. V povezavi s točko 4 smo ugotovili, da znašajo stroški materiala za vzdrževanje za sezono 2008/2009 228,67 EUR in da v sezoni 2009/2010 ni bilo stroškov vzdrževanja. f. V povezavi s točko 5 smo ugotovili, da znašajo stroški dimnikarskih storitev za sezono 2008/2009 347,00 EUR in za sezono 2009/2010 520,50 EUR. g. V povezavi s točko 6 smo ugotovili, da znašajo stroški zavarovanja zalog kurilnega olja za sezono 2008/2009 19,90 EUR in za sezono 2009/2010 28,23 EUR. h. V povezavi s točko 7 smo ugotovili, da znašajo splošni stroški za sezono 2008/2009 22.815,15 EUR in za sezono 2009/2010 20.222,04 EUR. i. V povezavi s točko 8 smo ugotovili, da znašajo prihodki od ogrevanja za sezono 2008/2009 196.929,62 EUR in za sezono 2009/2010 169.865,96 EUR. j. V povezavi s točko 9 smo ugotovili, da znašajo drugi prihodki v zvezi z dejavnostjo ogrevanja za sezono 2008/2009 556,88 EUR in za sezono 2009/2010 442,06 EUR. k. Na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev smo izračunali, da znašajo skupni stroški ogrevanja za sezono 2008/2009 175.474,53 EUR in za sezono 2009/2010 179.644,13 EUR oziroma skupaj za sezoni 2008/2009 in 2009/2010 355.118,66 EUR. l. Na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev smo izračunali, da znašajo skupni prihodki ogrevanja za sezono 2008/2009 197.339,14 EUR in za sezono 2009/2010 170.160,66 EUR oziroma skupaj za sezoni 2008/2009 in 2009/2010 367.499,80 EUR. m. Iz dejstev, navedenih v točkah k. in I., ugotavljamo, da znaša presežek prihodkov nad odhodki za sezoni 2008/2009 in 2009/2010 12.381,14 EUR, ki pa se je porabil za stroške, ki so nastali v obdobju po 30.4.2010; in sicer 7.574,99 EUR za stroške porabe kurilnega olja v maju 2010,623,27 EUR za stroške električne energije v zvezi z dejavnostjo ogrevanja v maju 2010, 33,47 EUR za stroške porabe vode v zvezi z dejavnostjo ogrevanja v maju 2010 in 4.149,41 EUR za splošne obratovalne stroške v zvezi z dejavnostjo ogrevanja v obdobju od 1.5. do 31.7.2010. n. V povezavi s točko 10 smo ugotovili, da znašajo stroški ogrevanja za obdobje od 1.1. do 30.9.2010 122.611,61 EUR in da znašajo prihodki od ogrevanja za obdobje od 1.1. do 30.9.2010 119.212,47 EUR. Iz navedenih dejstev ugotavljamo, da znaša presežek odhodkov nad prihodki za obdobje od 1.1. do 30.9.2010 3.399,14 EUR, oziroma z upoštevanjem stanja presežka odhodkov nad prihodki, ki je bil ugotovljen za obdobje od 1.1. do 31.12.2009 3.512,92 EUR. Presežek odhodkov nad prihodki za poslovno leto 2009 je namreč znašal 113,78 EUR. Ugotovitve iz točk a. do n. ne predstavljajo mnenja pooblaščenega revizorja o revidiranju računovodskih izkazov po 40. in 41. členu zakona o revidiranju. Če bi opravili dodatne postopke ali revizijo ali preiskavo računovodskih izkazov v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja ali mednarodnimi standardi poslov preiskovanja, bi utegnili najti še kake druge zadeve, o katerih bi vam poročali. Naše poročilo služi izključno namenu, predstavljenem v prvem odstavku ter je za vašo informacijo in se ne sme uporabiti za kak drug namen ali posredovati drugim strankam. Poročilo se nanaša izključno na navedene konte in postavke in ne obsega celotnih računovodskih izkazov podjetja. RENOMA d.o.o, PRIMOŽ PEČNIK, pooblaščeni revizor ODMEVI DMEVI DMEVI MEVI MEVI EVI EVI vi vi R U Volilne diskreditacije Med volilno kampanjo me je občinski odbor SDS ponovno poskušal diskretirati z nesramnimi namigovanji, tako kot so to delali že v preteklosti. Tokrat so se obtožbe nanašale na izvajanje ankete s strani podjetja Ninamedia. Po zakonu lahko v državi Slovenija vsak izvaja anketo, pravica anketiranega pa je, da nanjo odgovarja ali ne. Zato je stranka Zares naročila anketo in zaupala njeno izvajanje y podjetju Ninamedia. Slednje izvaja takšne ankete dnevno, med drugim tudi za znane medijske hiše kot so ROP TV in časopis Dnevnik. Glede na njihove izkušnje smatram, da zaposleni v podjetju svoje delo opravljalo profesionalno, drugače bi že zdavnaj ostali brez naročil. Naj med drugim omenim, da je tudi SDS Ribnica opravljala predvolilno anketo in da ni nihče izvajal takšnega medijskega pogroma nad njimi, saj mi vemo, kaj se sme in česa ne, in predvsem vemo, kje so meje dobrega okusa. Če gospod župan ne bi želel odgovarjati na anketo, bi to lahko tudi storil, očitno pa je bila radovednost prevelika. Na drugi strani pa ga je jeza ob misli, da ne bo vedel, kaj je anketa pokazala, navedla na nečastno dejanje. Med kampanjo je bilo še nekaj drugačnih diskvalifikacij z županove strani, kot tudi to, da nimam pravih genov, da bi vedela, kaj Ribnica sploh potrebuje in da so vsi, ki so v predvolilni tekmi sodelovali z menoj, nevredni sodelovanja v občinskem svetu. Gospodu županu toplo polagam na srce, naj dvakrat premisli, preden izreče besede, ki niso vredne kulturnega človeka, še manj župana, ki mora to funkcijo opravljati za vse občane, ne le za tiste, ki so njemu všeč. Da se izognem nadaljnjim ugibanjem pošiljam vsa vprašanja, ki so bila v anketi zastavljena, občanke in občani pa naj odločijo, ali je s temi vprašanji res bilo kaj narobe ali pa je to le način zaničevanja in blatenja nasprotnega kandidata. Zame je poštena predvolilna bitka soočenje kandidatov, izmenjava njihov mnenj, znanj in strokovnosti, čemur pa se je župan spretno izognil v drugem krogu, je pa zato s svojimi člani stranke poskrbel za nečimrno diskreditacijo svojega nasprotnika. Kako otročje. Anketna vprašanja, ki jih je dne 14. oktobra 2010 izvedlo podjetje Ninamedia po naročilu stranke Zares: • Ali ste se udeležili lokalnih volitev, ki so bile prejšnjo nedeljo? • Ali nam lahko zaupate, za katerega kandidata za župana ste glasovali? • Katero stranko oz. liste ste volili? • Ali se nameravate udeležiti drugega kroga volitev, ki bo v nedeljo 24.10.? • Katerega kandidata oziroma kandidatko za župana boste volili, Andrejo Škrabec ali Jožeta Levstka? • Kateri vam je bližji, bolj simpatičen? • Kaj je poglavitni razlog, zaradi katerega ne bi volili Levstka? • Kaj jepoglavitni razlog, zaradi katerega ne bi volili Skrabčeve? • Skrabčeva je nov obraz na našem političnem prizorišču, ali se vam ne zdi smotrno, da bi tudi v Ribnici skušali kaj spremeniti? • Povejte nam, kaj je prvo, kar bi morala v Ribnici narediti nova županja ali župan? • Ali nam lahko zaupate, katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor? mag. Andreja Škrabec Odgovor na članek »Ocena volilne kampanje« S prihodom nove stranke v ribniški politiki Zares čedalje bolj očitno prihaja tudi neka nova kultura komuniciranja. V SDS takšnemu komuniciranju nismo naklonjeni in ga ne bomo prakticirali. Seveda pa ne bomo tiho ob obtožbah, ki si jih je privoščila ga. Andreja Škrabec v zadnjem Rešetu in na spletni strani svoje stranke. Če na kratko povzamemo: - Obtožuje nas, da so bili naši trije vidni predstavniki prisotni pri delu Občinske volilne komisije na zadnji dan oddajanja kandidatur. Pozivamo jo, da se jasno z imeni in priimki opredeli, koga je s tem mislila. Gre namreč za čisto laž. Razen uradnega predstavnika stranke SDS, g. Franceta Vidervola, pri delu Občinske volilne komisije ni sodeloval nihče od zunanjih predstavnikov SDS, kaj šele njenih vidnih predstavnikov ali celo kandidatov na volitvah. Najmanj, kar bi se spodobilo od ge. Škrabec, bi bilo javno opravičilo. Hkrati pozivamo Občinsko volilno komisijo, da poda javno izjavo oziroma demanti pisanja ge. Škrabec. Kakršnokoli drugo gibanje kateregakoli svobodnega človeka v svobodni državi pa verjetno ni sporno, vsaj upamo tako, kot tudi, da nam ne poskuša kdo slediti. - Ponovno razpreda stokrat prežvečeno zgodbo o predvolilnih plakatih g. Jožeta Levstka. Če misli, da je bil kršen odlok ali zakon, naj končno predlaga, da se pred pristojnimi organi sproži ustrezne postopke. Pa naj bo pri tem dosledna. LDS, za katero je kot kandidat za občinskega svetnika kandidiral tudi njen mož Stanislav (Staš) Škrabec, je imel še večji plakat od županskega kandidata SDS. Ali je tudi doma tako dosledna? Kot smo lahko opazili, LDS svojih plakatov ni umaknila do konca volitev. - V odgovor na tendenciozno anketo, ki so jo naročili pred drugim krogom volitev in zaradi katere smo resnično prejeli kar nekaj telefonskih klicev razburjenih občanov, navaja, daje tudi SDS Ribnica izvajala svojo anketo. SDS Ribnica niti v času uradne volilne kampanje niti v času pred njo oziroma pred letošnjimi lokalnimi volitvami nasploh ni naročila ni izvajala niti ni nikogar pooblastila, da zanjo opravlja kakršnekoli ankete. Ga. Škrabec je v svojih predvolilnih nastopih večkrat poudarila, da želi preseči delitev na leve in desne. Takrat smo ji oprostili, saj je ni bilo zraven, da bi videla, kako je občina funkcionirala v zadnjih letih. Na občinskem svetu v prejšnjem mandatu ni bilo pozicij, kjer bi se lahko delili na tak način. Seveda so bila različna mnenja o občinskih projektih, npr. o tem ali graditi toplovodno omrežje, ali je bolje za občino, če gre v pokrajino Novo mesto, svojo pokrajino ali Ljubljano, kam voziti odpadke, ali graditi vrtec, ali nadaljevati s projektom Rokodelski center ipd. Ampak brezplodnih ideoloških ločnic ni bilo. V OO SDS Ribnica smo veseli, da so volivci to opazili in nam morda tudi zaradi tega zaupali še en mandat. Upamo, da ga. Škrabec ne bo sama postala ključni faktor zgornje delitve. Želimo si tudi, da bi ta naš odziv zadostoval in ne bodo potrebna nova javna pojasnila na to temo. To bi bilo res otročje, kot pravi ga. Škrabec. 00 SDS Ribnica Zahvala volivcem Čas mineva in stvari se spreminjajo. Imate možnosti in izbire, ki vam omogočajo, da vaše želje, sanje in cilji postanejo resničnost. To misel sem zapisal ob letošnjih občinskih volitvah . Rezultat, ki smo ga dosegli, je dober in smo ga veseli, zato se želim zahvaliti vsem, ki ste me podpirali, namenili svoj glas meni in kandidatom moje liste. Vaše zaupanje je sedaj naša obveza. Želimo, da se nas sliši, posluša in upošteva, saj smo glasniki vaših stališč in mnenj. Neodvisnost z nami v občini dobiva novo dimenzijo; strokovnost je naše vodilo, zagnanost pa moto našega delovanja. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste nas podprli! Janez Puceu le~.Eiv) ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE VELIČASTNO PRAZNOVAL PRVIH PET LET estega novembra je vsa Ribniška dolina dihala z ansamblom ^^Roka Žlindre, ki je praznoval 5. obletnico uspešnega delovanja. Športna dvorana Ribnica je privabila obiskovalce od blizu in daleč, jubilanti in glasbeni gostje pa so poskrbeli za enkratno vzdušje. Začelo se je v znamenju narodno-zabavnega rocka, skladbe, ki je ans. Roka Žlindre skupaj s Kalamari ponesel v svet in na izbor za pesem Evrovizije v Oslo na Norveško. Ker je v Ribnici in bližnji okolici doma veliko dobrih glasbenikov, so Žlindrovi na koncert povabili tudi mlado pevko Nino Virant, Tamburaški orkester Sodražica in vokalno skupino Fantje od fare, pri katerem poje tudi oče Nejca Drobniča, kitarista v Žlindrovem ansamblu. Slavljencu so prišli voščit tudi Igor in Zlati zvoki. Pri Zlatih zvokih v Kisovcu so izšle tudi vse tri dosedanje zgoščenke ansambla Roka Žlindre, velik prijatelj ansambla je tudi Stanko Petrič, ki se je predstavil z novim spremljevalnim ansamblom. Dvorano je do solz nasmejal, v še enem od zadnjih nastopov kot imitator, odkar je postal župan Občine Kamnik, Marjan Šarec. Rok Žlindra si šteje v veliko čast, da jih je s svojim nastopom počastil tudi ans. Franca Miheliča, ki je njihov veliki vzornik. Ansambel Roka Žlindre se je predstavil z največjimi uspešnicami, pos- POVEZOVALCA VEČERA! RADIJSKA VODITELJA Saša Pivk Avsec in Marko Modrej neti h v petih letih, ki jih bo težko ponoviti. Pohvalno je tudi to, da je vodja Rok Žlindra, ki je samouk na harmoniki, tudi avtor vseh njihovih skladb. In da ansambel nima mentorja, kar v današnjih časih bolj redko srečamo. Avtorji njihovih besedil pa so raznovrstni in so iz rok Roka Žlindre prejeli tudi spominska darila: mag.lvan Sivec, Nataša Klinc, Fanika Požek, Matjaž Vrh, Zdenko Turk, Franc Žnidaršič, Majda Rebernik. Prireditev sta prvič v duetu profesionalno povezovala radijska prijatelja Saša Pivk Avsec in Marko Modrej. Tekst in foto MEDIA BUTIK 83. BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Športni center Ribnica, nedelja, 26. december 2010, ob 18. uri SMEJMO SE! Poleg raznolikih domačih skupin, ki se bodo preizkušale v novih vlogah, bodo glavno besedo imeli humoristi: Medard Pucelj in Lucija Čirovič, v splet pa bo humor povezala Sara Horžen. Znane melodije, igriv tempo, šaljive skladbe. Vabljeni! Rešero 35 11/V1CIr*fl-1 IBAIIISVM <■ ■ e/t irxim LETALSKA NESREČA NA KRIŽIŠČU ZA LIPOVEC V soboto, 6. novembra ob 16.42 uri, je zaradi slabega vremena prišlo do letalske nesreče. Letalo je zasilno pristalo ob križišču Dolenja vas - Lipovec. To je bila le vaja. Kako bi potekalo reševanje, če bi se nesreča res zgodila? Center 112 takoj, ko dobi obvestilo o nesreči, sproži reševanje letala in posadke. V reševanje se vklopijo gasilci iz PGD Dolenja vas, Lipovec, Prigorica, Rakitnica, Grčarice in PGD Ribnica. Za ranjenega pilota in kopilota poskrbijo reševalci iz ZD Ribnica, za prometno varnost pa policisti PP Ribnica. Da smo tokratno vajo izvedli, se gasilci zahvaljujemo lastnikom zemljišč, kjer je potekala vaja, lastniku letala, ZD Ribnica in PP Ribnica. vodja sektorja Dolenja vas VGČ II. st. Franc Vidervol Več src(a) za dom starejših občanov Ribnica Za varovance Doma starejših občanov Ribnica je bila 17. novembra izvedena prva ustvarjalna delavnica v okviru projekta Sožitje generacij. Izvedla jo je likovna pedagoginja OS dr. Franceta Prešerna Ribnica, Katarina Drobnič. Pomagala ji je delovna terapevtka v domu, Sergeja Mastnak. Udeleženci so iz lepenke in akrilnih barv poustvarjali lectova srca. Srca, ki jih je Katarina Drobnič prinesla že oblikovana, so najprej obarvali z rdečo akrilno barvo. Nato so jih okrasili z reliefnimi barvami v tradicionalnih ljudskih ornamentih in v okrasju, kar je bilo prepuščeno domišljiji ustvarjalcev. Čas in material, ki jim je ostal, so namenili še barvanju mandal, kar naj bi jim po izročilu vzhodnjaške filozofije podarilo posebno energijo. Udeleženci so ob vsakem dokončanem izdelku z veseljem ugotovili, da so njihove roke še vedno spretne. Da jim za delo ne manjka sposobnosti, ustvarjalnosti, energije in srca, pa jih bodo odslej trajno spominjala tudi srca in mandale, ki bodo krasili njihove sobe. Marinka Mate ORJAŠKI Slavko Majerič je bil ponosni lastnik BOROVEGA GOBANA, pravega orjaka, težkega 1.37 KG, BET PA JE IMEL PREMER 32 CM. V okolici Ribnice se SPLAČA GOBARITI, SO NATO POROČALI NA SPLETNEM PORTALU, A VPRAŠANJE JE, ČE ni gobarja Slavka SREČA ČAKALA LE 12. OKTOBRA, KO JE ORJAŠKO GOBO NALETEL V OKOLICI Ortneka... ' Grafično podjetje, d. o. o. Lepovče 42, 1310 Ribnica . ----- Slovenija ^-1---- T: +386 (0) 1 836 19 80 F: +386(0) 1 836 19 81 v E: grafika@kvm.si , , www.kvm.si Reše ro Na Poljanah ocenjevana celotna kulturna in stavbna dediščina Prvonagrajenka je Šuštarjeva Micka z Velikih Poljan EVENTIM PRIREDITVE ■B 0 Turistično društvo Grmada je 21. oktobra v osnovni šoli na Velikih Poljanah zaključilo akcijo Moja vas lepa, urejena in prijazna. Letošnja akcija je bila že osma po vrsti. V vseh osmih letih je bilo podeljenih 14 pohval, podeljujejo se vsaki dve leti. Krajani smo akcijo lepo sprejeli in prav vsak se po svojih močeh trudi za lep videz svojega doma in navsezadnje celotne vasi, saj se zavedamo, da se s tem zvišuje naša kvaliteta življenja in bivanja. Za ta svečani dogodek je z jesenskim aranžmajem prostor posebej lepo okrasila Anita Andolšek. Strokovna komisija - pod vodstvom Lee Divjak Radivojevič, univ. dipl.inž.kraj.arh., in dveh članov TD Grmada - je bila dvakrat na terenu. V letošnji akciji je bila glavna pozornost posvečena ohranjanju naravne in kulturne dediščine, saj se pogosto zgodi, da sta vrednost in bogastvo kulturne dediščine prezrta, zato je pomembno, da jo prepoznamo in ohranjamo. Ohranjanje le-te ne vpliva le na kakovost bivalnega okolja, temveč ponuja številne možnosti za razvoj kraja, je povedala Divjak Radivojevičeva. Pri vrednotenju kulturne dediščine smo izpostavili tako stavbno dediščino kot tudi odprt prostor. Stavbna dediščina je zajemala stanovanjske objekte in gospodarska poslopja, pri odprtem prostoru sta bila obravnavana vrt in dvorišče. Poudariti želimo, da je bila vrednotena celotna podoba, ne le posamezne sestavine kot npr. zasaditve vrta, cvetja... Pri upoštevanju vseh navedenih kriterijev in ciljev, ki so bili zastavljeni na začetku akcije, je bila sprejeta odločitev, da prejme priznanje za ohranjanje kulturne dediščine Marija Novak - Šuštarjeva Micka z Velikih Poljan. Na odločitev je vplivala predvsem značilna arhitektura njene domačije, ki kljub novodobnim trendom ohranja svojo izvirno podobo. Na celotno podobo kraja vplivajo tudi skupna dela, kot je npr. urejanje pokopališča, zato je bila sprejeta odločitev, da prejme pohvalo za skrbno urejanje pokopališča in njegove okolice Pokopališki odbor Velike Poljane. Ob zaključku akcije je bil tudi kulturni program. Mešani pevski zbor Velike Poljane je pod vodstvom Ivana Koširja zapel dve pesmi, Janez Zajec pa je pokazal številne diapozitive o letošnji akciji. Vsem, ki ste sodelovali v akciji, se iskreno zahvaljujemo in želimo veliko veselja ob urejanju domov in skupnih površin. Posebna zahvala velja Občini Ribnica, ki akcijo finančno podpira. Mara Okorn, foto Janez Zajec Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Škrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve iz sistema Eventim. Izbrali smo nekaj vidnejših prireditev, ki bi vas utegnile zanimati v mesecu decembru 2010. • Schengenfest in the City. Nastopili bodo Magnifico in Turbolentza, AliEn s skupino, Boban in Marko Markovič orkester, kot poseben gost pa bo nastopil Pero Lovšin s skupino Legalo Kriminalo. Koncert bo v petek, 3. 12., ob 20.00, na Gospodarskem razstavišču. Cena vstopnice v predprodaji je 24 EUR. • Svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki, od 16.12. do 19. 12. Cena vstopnice je 10 EUR. • Sašo Hrobar Show, v ponedeljek 13. 12. in v torek, 21. 12., ob 20.00, v Siti teatru. Cena vstopnice je 15 EUR. • ACH Volley (SLO): Olympia-cos Piraeus (GRE), v torek 14. 12., ob 20.00, na stadionu v Stožicah. Cena vstopnice je 5 EUR. • Anja Bukovec z gosti, v četrtek, 23. 12., ob 20.00, v Grand hotelu Union. Cena vstopnic je od 27 do 38 EUR. • Veliki prednovoletni stand-up. V posebni, prednovoletni izdaji stand up komedije bodo nastopili: Perica Jerkovič, Klemen Bučan, Klemen Mauhler in gostitelj Tin Vodopivec. V četrtek, 30. 12., ob 20.00, v Siti teatru. Cena vstopnice je 7 EUR. V prodaji so tudi vstopnice za Mestno gledališče ljubljansko in nekatere športne dogodke. Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si. Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 836 93 35, elektronski pošti: turizem.ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! Turistično društvo GRMADA vabi 25. decembra na 11. božični pohod z baklami na Grmado Zborno mesto in pryava Osnovna šola na Velikih Poljanah ob 18. uri, odhod ob 18.30. Pohodnina za odrasle 3 EUR, za otroke do 10. leta S EUR. Vsi, ki ste se že udeležili prejšnjih pohodov, ne pozabite na kontrolni kartonček in bakle (naglavne svetilke). Vsi udeleženci pohoda prejmejo spominsko darilo, udeležence petih pohodov pa čaka presenečenje. Pohod bo ob vsakem vremenu, zato naj bo vsa oprema temu prilagojena (zimske razmere). Lepo vabljeni! Marija Novak prejema pohvalo ■ IXJ ■"■<><■ an os o če x/.>.oi/V pa še t>osr yuii>! se sreča mWmm mmmmemm Ko mi ji je kustosinja Muzeja namignila, da bi si bilo dobro ogledati razstavo ob ‘delnem kulturnem dnevu’, me je pritegnila že sama besedna zveza. DELNI KULTURNI DAN? Tako so si ga zamislili v ribniški osnovni šoli, da bi počastili ribniški občinski praznik. Zadnja leta je nekako običaj, da se prireditve v mesecu oktobru posvečajo našemu prazniku in šola je seveda prva v vrsti, da ga obeleži. Izbrala si je 21. oktober: šestošolci, osmošolci in devetošolci so ta dan preživeli v sklopu ribniškega muzeja, sedmošolci pa so se napotili v Ravni Dol v Etnohišo. Muzej je pripravil iskanje zaklada v muzejskih razstavah in okolici Gradu, najstarejši učenci pa so podrobneje spoznali muzejsko trgovino. Razstava, ki vas spremlja na poti v knjižnico, pa je tista, ki vsebuje odgovore osmošolcev nato, kaj bi si v Ribnici želeli, na kaj jih najprej spomni ime Ribnica in kakšno razglednico bi poslali iz našega Doline. Če bi vse njihove misli pretvorili v računalniški jezik, bi izgubile del vrednosti, zato smo jih -da. /n.t ivre^n, - - ten/n', s ~ xiHtxnict /ftomovrvo- zaieJk. deloval - cXyryo^'x^ fotografirali in tako so pred vami takšne, kot so na ogled na priložnostni razstavi. Tekst in foto Alenka Pahuue T $iu»rucč M Zi&srrv ' " -b-vna- dvota/no’ - nižsno- ctiroia-rncr aIolcIv USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE Drugega oktobra je v prostorih Turističnega društva Ribica, na Gallusovem nabrežju 10, potekala druga ustvarjalna delavnica za otroke. Prva, ki je bila pred sejmom na temo jubilejnega 35. semnja, je zelo dobro uspela, zato so se v društvu odločili, da z njimi nadaljujejo. Idejni vodja Mateja Starc je tokrat pripravila vse potrebno za izdelavo obeskov za ključe iz barvnih lesenih kroglic in vrvice. Izdelovali so še okvirje za slike, pri čemer so uporabili prtiček (‘servi-etna' tehnika). Delavnice so se udeležili naslednji otroci: Jan Kozič, Špela in Urška Lunder, Lara Staudacher, Kaja in Klemen Obradovec, Dora Anais Marinkovič, vsi stari od sedmega leta naprej. Vzdušje je bilo veselo in ustvarjalno, kot je za takšne dogodke značilno. Ustvarjalne delavnice so organizirali tudi za odrasle. Delavnice bodo potekale tudi v nadaljevanju, in sicer: vsako prvo soboto v mesecu za otroke in vsak prvi četrtek v mesecu za odrasle. Več informacij lahko dobite na spletni strani Turističnega društva Ribnica in pri Mateji Starc na tel.: 041/ 614 042. MM Pozor, pozor! V soboto, 4. 12. 2010, v Ribnico prihaja sv. Miklavž. Ob 20h se bo ustavil tudi v spodnji učilnici ribniškega župnišča, kjer se bo srečal s člani Društva katoliške mladine (DKM) Ribnica. Da pa Miklavž ne bo imel preveč stroškov, mu lahko pomagaš tako, da s seboj prineseš darilce v vrednosti 5 evrov. Po miklavževanju bo možno včlanjevanje v DKM Ribnica ali podaljševanje članstva, lahko pa boste kupili društvene majčke. Zato ste vsi lepo povabljeni, tako tisti, ki ste že člani, kot tudi tisti, ki boste to še postali. Do takrat pa bodite pridni in radi se imejte. iSTETO 38 72 UR animirati in zabavati mlade 72 ur je mednarodni projekt prostovoljnega dela za mlade, ki se že izvaja v nekaterih evropskih državah, letos pa se je prvič izvajal tudi v Sloveniji. Miselni okvir Akcije 72 ur je ta, da skupine mladih v samo treh dneh uresničijo projekt, oziroma nalogo, ki jim je zadana. Vsi projekti so vezani na dobrodelnost v domačem kraju skupine. Mladi delajo po načelu mladi iz kraja za kraj, in spreminjajo stvari tam, kjer živijo. Namen 72 - urne akcije je tako vnesti med ljudi nekaj več socialne solidarnosti tako za potrebe kraja kot tudi za širše družbene interese. S svojim navdušenjem mladi prostovoljci v različnih projektih Akcije 72 ur potegnejo za sabo tudi stotine spontanih podpornikov - od peka na vogalu do lokalnega obrtnika ali podjetja. Skupina je temelj v Akciji 72 ur. Brez skupine ni izvedbe projektov, brez projekta ni Akcije. Skupine so sestavljene iz mladih posameznikov v starosti 14 - 30 let, sestav- lja pa jih lahko od 5 - 24 ljudi. Vsaka skupina ima vodjo, ki je v bistvu tisti, ki si izbere skupino ter jo prijavi. Izredno pomembno je, da je skupina sestavljena iz mladih, radovednih, delavnih in predvsem optimističnih članov, ki želijo ta svet spremeniti na bolje. In prav v tem projektu se to lahko tudi zares zgodi. Namen dela v skupinah je, da se mladi učijo za svoje življenje, spodbujanje organizacijskih sposobnosti, timskega duha in spo- sobnost prepričati druge o svojih idejah. Zaželeno je tudi, da skupine sestavljajo mladi, ki imajo neke skupne interese, znanja, sposobnosti, vendar to ni nujno. Važna je dobra volja in pripravljenost, pa bo zagotovo šlo. Saj veste, kaj pravijo: »V slogi je moč!« Tudi v Ribnici smo bili priča takemu projektu. Zbrali so se štirje marljivi junaki, in sicer Marko Bojc, Jošt Kromar, Aljaž Levstik in Agara Vučemilovič. Odločeni, da bodo pomagali in naredili nekaj dobrega za domači kraj. Dobili so nalogo v teh pustih in dolgočasnih počitnicah zabavati in animirati mlade v Ribnici. Ker pa je bila naloga kar precejšen izziv, so prejeli pomoč iz Bosne in Hercegovine. Prišli so štirje prostovoljci, polni energije, idej, in projekt je stekel. 27. 0 B ■ oktobra so začeli s pripravo in izdelavo plakatov. Nato so v torek pripravili vse potrebno: spored, material, kupili, kar jim je manjkalo itd. V sredo pa so se dobili v TVD Partizanu in z udeleženci preživeli čudovit dan. Učili so se plesati salso, igrati na kitaro, izdelovati maske in se igrali različne igre. Vsak se je lahko preizkusil v vsem. Po končanem dnevu H fi 3 0 so jih zapustili sodelavci iz Bosne. Tako so projekt zaključili in si privoščili počitek. Ob tem bi se skupina projekta 72 ur zahvalila sponzorjema, in sicer KOVINGU d.o.o. in DKM Ribnica. Menijo, da jim je projekt uspel, saj so obiskovalcem popestrili počitniške dneve, sami pa pridobili nove izkušnje. Seveda pa se ga bodo udeleževali še naprej. Naslednjič v letu 2012. Vabljeni tudi vi. Tekst in foto DKM RIBNICA S ČAROVNICAMI POLETELI NA METLAH Člani tima KULTURA smo 27. oktobra v Vrtec Ribnica povabili čarovnice, ki so za otroke in starše pripravile čarovniške delavnice. Otroci so ugotovili, da so to prijazne čarovnice, saj so jih povabile v naslednje delavnice: LETEČE METLE, ČAROBNI MEDAUON, ČAROVNIŠKA HIMNA, IZREZOVANJE BUČ, ČAROBNA JUHA, ČAROVNIŠKI PLES IN ČAROVNIŠKA FOTOGRAFIJA. Kdor se je oglasil pri vsaj treh delavnicah in uspešno opravil njihove naloge, pa je v izkaznico dobil žig. Z žigom v izkaznici so otroci romali na najpomembnejšo - zadnjo postajo - na ČAROVNIŠKO POŽRTIJO. Čaj, ki so ga skuhale čarovnice, je pogrel itBŠBI'1) rahlo premražene ročice, čokoladna rezina pa je narisala širok nasmeh na vsakem otroškem obrazu. Vsi smo bili enotnega mnenja, da se je splačalo priti povohljat čarovniški svet vragolij. Za TIM KULTURA Eva Henigman 39 anios; Na prostoru, kjer trenutno stojijo nefunkcionalna in dotrajana IGRIŠČA, BI SE NAREDILA NOVA IGRIŠČA ZA NOGOMET, KOŠARKO IN ODBOJKO. IZGRADILA BI SE TUDI KOLESARSKA PROGA ZA VOŽNJO Z BMX-KOLESI IN PARK ZA ROLKARJE (SKATE PARK). SKATE PARK, BMX PROGA Tokrat predstavljamo še drugi predlog Športnega parka Ribnica v obrtni coni Ugar, ki gaje pripravil Kolesarski klub Ribn’can. Vključili soveč razgibanih športnih površin in različne športne objekte, z željo povabiti v športni park čim več različnih športov in športnih društev. O samem projektu smo povprašali predsednika KK Ribn’öan Domna Pečka. »V začetku meseca oktobra smo na občini vložili predlog o preureditvi oziroma novi ureditvi športnih igrišč v obrtni coni Ugar. Pri ideji o sami ureditvi parka smo stremeli k ureditvi čim več objektov, namenjenih za različne športe. Na skici so za zdaj tako narisana igrišča za odbojko, nogomet in košarko, "skate park”, BMX-proga.« Predlagali so obnovo atletske steze, stadiona in travnate površine na njem za nogometno igrišče. Seveda je to le okvirni predlog. Ob iskanju somišljenikov in podpore zainteresiranih društev iz občine so naleteli tudi na predloge, kaj bi bilo v športnem parku še pomembno zgraditi. »Dva izmed predlogov sta izgradnja zunanje plezalne stene ter tenis igrišča. Seveda pa to ni končna verzija, saj želimo, da bi v načrt dodali čim več predlogov ostalih društev, ki na prostem nimajo kvalitetnih vadbenih objektov.« Predvideli so tudi veliko novo tribuno in nekaj manjših. »Velika tribuna ne bi bila le tribuna, temveč bi bili v njej tudi klubski prostori za več društev (ca. 5), javne toalete in pa tuši. Manjše tribune pa bi bile namenjene predvsem obiskovalcem prireditve, saj je naš namen, da bi športni park živel z izvedbo različnih tekmovanj in turnirjev, saj bi s tem pomagali tudi pri razvoju Ribnice. Seveda bi bile celotne športne površine na voljo za prosto uporabo vsem občanom.« Med podpornike so se podpisali MD Okameneli svatje, TŠD Grič, KD Ribnica, PK Inles Ribnica, PD Ribnica, Društvo za razvoj podeželja Ribnica, RŠK, ŠD Lončar, TK Ribnica, RD Ribnica, Zveza paraplegikov Slovenije, ŠD Extrem, Društvo mažoret in plesalcev Ribnica. Katere so največje kvalitete vašega predloga? Mislim, da je to večja pestrost, kar se nanaša na šport. Tribune poleg vsakega igrišča, tako da postane park primeren za organizacijo različnih prireditev, ter klubski prostori za več društev. Kaj mislite o še predlogu Ugar Invest d.o.o.? Dobro je, da se je nekaj začelo premikati in upamo, da se bo končno uredil športni park, saj ga Ribnica potrebuje. Pomanjkljivost vidimo predvsem v tem, da je 6 tenis igrišč preveč, in tudi v tem, da zaradi pomanjkanja so še: 'Pobuda in predlog ureditve, ki ste ju podali, sta vsekakor dobrodošla in smiselna, vendar, glede na opisano situacijo, trenutno neizvedljiva. Glede na to, da gre pri predlagani ureditvi za zelo obsežen poseg, ki ima posledično tudi velike finančne razsežnosti, vas naprošamo, da poskušate pridobiti čim več interesentov, ki bi projekt finančno podprli. Poleg predlagane ureditve pripravite tudi finančno konstrukcijo projekta oz. oceno stroškov njegove izvedbe.’ Na koliko ocenjujte vrednost vašega predloga ureditve parka? Trenutno še nimam odgovora, menimo pa, da bi zagotovo zadostovalo 5 mio EUR ali manj. Za našo BMX-progo bi od tega šlo, tu imamo natančen podatek, 65.100 EUR. Poleg obnove starih vojaških igrišč in izgradnje novih športnih objektov (BMX-proga in "skate park"), bi se obnovil tudi dotrajani stadion. PRIMER "SKATE PARKA” tribun, igrišča niso toliko primerna za turnirje in druge prireditve, saj bi bilo potrebno za vsako prireditev postaviti montažne tribune, s čimer pa bi zasedli prostor drugim igriščem. Kako je z investitorji za vaš predlog? Za zdaj investitorjev še nimamo, saj niti ni točnega zagotovila, ali se bo športni park urejal, zato je težko iskati investitorje za njegovo prenovo. Nedavno ste dobili glede vašega predloga odgovor z Občine. Res je. Med drugim pravijo, da trenutno veljavni planski akt na območju predlagane lokacije športnega igrišča predvideva izdelavo Ureditvenega načrta. Toda ker izdelava tega načrta v preteklih letih ni bila realizirana, novogradnje niso dovoljene. Dejali Za zdaj imamo torej dva predloga za ureditev Športnega parka Ribnica v obrni coni Ugar. Vsak ima svoje dobre stvari in tudi pomanjkljivosti. Najboljše bi bilo oba nekako združiti ter ob tem upoštevati še vse predloge, ki jih bodo podala društva. Najpomembnejše pa je, da se končno razmišlja in intenzivno dela v smeri prenove in ureditve cone Ugar v športne namene najrazličnejših športnih panog. S tem bi se dalo Ribnici, kakor tudi življenju v njej, dodatno vrednost. Ljudem bi omogočili aktivno preživljanje prostega časa, športnikom pa kvalitetne treninge na domačih igriščih. Zdenka Mihelič skice so del projekta KK Ribn' čan Naslednja številka Rešeta izide 30. DECEMBRA. Gradivo oddajte DO 15. DECEMBRA. les-3, r) NA MEDNARODNEM PLAVALNEM TEKMOVANJU V CELJU ZLATI TUDI RIBNIČANI V celjskem bazenu Golovec je IB. oktobra potekalo mednarodno tekmovanje za 25. Pokal mesta Celja. Na mitingu je nastopilo 415 plavalcev iz 28 klubov, ki so prišli iz Slovenije, Italije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Makedonije. Tekmovanja v kategoriji kadetov, mladincev in članov so se udeležili tudi plavalci Plavalnega kluba Inles Ribnica.Ti so tudi tokrat od nesli domov lepo bero medalj. Najuspešnejše sta nastopila Anže Pavlin, ki je med mladinci osvojil 1. mesto na 50 m in 100 m delfin, ter 2. mesto na 50 m prosto, ter Lucija Kous, ki je med mladinkami osvojila 1. mesto na 100 m hrbtno, 2. mesto na 50 m hrbtno, 100 in 200 m mešano. Ne daleč za medaljami pa so se uvrstili tudi Maja Guduraš, Jan Mate, Zala Žagar, Nika Henigman in Tilen Kočevar. 14. oktobra pa so v celjski bazen skočili še mlajši plavalci in plavalke, iz kategorij dečkov in deklic ter mlajših dečkov in mlajših deklic. Več kot 400 otrok iz 5 držav je prikazalo na trenutke zanimivejše boje kot njihovi starejši vzorniki prejšnji dan. 17 ribniških plavalcev je uspešno branilo barve kluba, med njimi je izstopal Chad Andoljšek s 1. mestom na 100 in 200 m prosto, in 2. mestom na 200 m hrbtno. Tim Zobec, Jošt Pavlin, Robert Lovšin, Matej Padar, Nik Obranovič, Jan Arko, Blaž Ficko, Marko Muhič, Matic Marolt, Matej Biro, Patricija Delač, Maja Ferko, Tinkara Padar, Ema Masterl, Kaja Ana Štimec pa so z osebnimi rekordi potrdili svoj napredek in bodo lahko na naslednjih tekmah resno ogrožali mesta na stopničkah. C ■i % m m Plavalni klub Ribnica fotoarhiv PK Ribnica Miti o fitnesu XI. del Piše Natan Hojč, ISSA Specialist in Performance Nutrition Inštruktor fitnesa FZS Dodatki so za profesionalce Vsi v življenju nekaj prodajamo. (Robert Louis Stevenson) Spomnim se, ko sem kupil svoj prvi prehranski dodatek. Bil sem v srednji šoli in v rokometnem klubu nastopil tudi s selekcijami, kjer so bili soigralci večji in močnejši od mene. Potreba, da želim čim prej postati močnejši, je porodila odločitev, da poiščem izdelek, ki mi bo pri tem pomagal. Začelo se je prebiranje različne literature, dokler se nisem odločil: »Potrebujem gainer.« Nakup izvira iz potrebe, ne iz izdelka ... ko je v meni dozorela odločitev, da si bom za dosego svojega cilja kupil prehranski dodatek, sem se moral odločiti samo še, kaj bom izbral. Ponudba takrat še zdaleč ni bila velika, saj so dodatke kupovali samo »izbrani« posamezniki, ki so o teh stvareh R.BŠBTO veliko vedeli. Pridobivanje informacij s tega področja je bilo precej težavno, saj na spletnih straneh o tem ni bilo veliko govora. Sam pri sebi sem bil prepričan, da bom z nakupom postal eden tistih, ki poznajo »skrivnost«. Skrivnost, kako postati močnejši, hitrejši in bolj eksploziven, kar sem pri svojem športu tudi potreboval. Izdelek sem na koncu našel pri enem od zastopnikov, ki mi je zagotavljal, daje njegov izdelek seveda najboljši. Nočem preveč ... Zgodba se je seveda končalaz razočaranjem, saj izdelek nikakor ni povzročil rezultata, o katerem je govoril prodajalec. Zanimivo je, da razlogov za razočaranje nisem iskal pri prodajalcu, ampak pri sebi: »Moral sem narediti nekaj narobe, da se pričakovani rezultat ni zgodil«. Kakor se je pozneje izkazalo, me je ta slaba izkušnja »povlekla« v panogo prehranskih dodatkov. Od tega je zdaj že več kot 15 let, v vseh teh letih pa pri strankah, s katerimi komuniciramo o izboru dodatkov, ki bi bili primerni zanje, najpogosteje slišim neverjeten stavek: »Veš, Natan, jaz nočem preveč...« Eden od mitov, ki je pri nas v javnosti splošno še vedno dokaj globoko zakoreninjen, je neverjetna moč dodatkov, ki se lahko primerja z Asterixovim čudežnim napojev. Taka moč je seveda primerna samo za posebej izbrano elito - profesionalce, ki se srečujejo z nečloveškimi napori. ... trendi v prehranjevanju Ponožni podatki kažejo, da je trg prehranskih dodatkov eden najhitreje rastočih, in ko govorimo o prehrani, celo najhitreje rastoč. Internetni dostop do brezplačnega izobraževanje vodi v postopno razkrivanje mistike, ki obdaja prehranske dodatke. Posamezniki prihajajo do spoznanja, da pravilno izbrani dodatki lahko koristijo vsakomur, ki se zaveda sinergičnega vpliva telesne aktivnosti in pravilne prehrane. Dodatki namreč že po svoji definiciji NE NADOMEŠČAJO prehrane, temveč jo zgolj DOPOLNJUJEJO. Naročilo na THE Nutrition revijo: Če vas zanima tematika fitnesa in prehrane, pošljite svoj naslov na: info@the-nutrition.com in se naročite na www.the-nutrition.com brezplačno revijo. ■ <>«■ S5 VJTKEIXIK1 » POPEVAJOČ RIBNIŠKO HIMNO NA POTI K PEKU Na hladen, a lep dan so se pohodniki odpravili na 3. tradicionalni kulturno-rekreacijski pohod »Z znanimi Ribničani na pot«, m ki sta ga organizirala TIC Ribnica in PD Ribnica. S spoznavanjem znanih Ribničanov, ki jih še domačini premalo poznamo, sta organizatorja s pohodniki obeležila tudi ribniški občinski praznik, ki smo ga Ribničani praznovali prav 23. oktobra. Tokratni že tretji pohod je potekal v znamenju dveh pomembnih Ribničanov, Cenetovega gospoda Janeza Podboja in Petra Kozine, ustanovitelja tovarne Peko. Zjutraj sejeskupina21 pohodnikovz vodjo Janezom Cento zbrala pred rojstno hišo Janeza Podboja, torej pred nekdanjo dobro poznano Cenetovo gostilo. Letos namreč mineva 100 let od smrti Cenetovega gospoda, ki je prvi zapisal Ribniško himno (S'm Ribančan Urban). Podboj se je kot duhovnik in poljudni pis- 0 PEKU JE RAZLAGAL PRANEČAK USTANOVITEUA HOJA NI BILA NAPORNA, JE PA BILA POUČNA atelj vseskozi počutil vnetega Slovenca z besedo in dejanjem. Njegovo življenje, tedanji čas in tudi življenje Cenetove gostilne z vsemi pomembnimi obiski pa tudi ponujeno hrano je slikovito predstavila slavistka, prof. Darinka Suljevič. Skupina se je iz centra podala na pot mimo Ugarja in Zalužja do »Lončarije«. Pohodnike je spremljal pogled na še nekoliko zaspano, megleno Ribniško dolino in na jesensko obarvano Veliko goro. V Dolenji vasi nam je župnik Branko Potočnik gostoljubno razkazal cerkev sv. Roka, mladi ministranti pa so natočili toplega čaja. Prijetno ogrete nas je nato pot vodila k rojstni hiši Petra Kozine v Ulici Petra Kozine sredi Dolenje vasi. O slovenskem podjetniku in ustanovitelju tovarne Peko v Tržiču je več povedal Pekov, kot so Petra Kozino tudi sicer klicali domači, pranečak Karel Andoljšek. Le-ta je s pohodniki delil ponos in spomin na slavnega prednika, ki je nesrečno preminil pred 80 leti. Peko je bil velik človekoljub, velikodušen do svojih delavcev ter tudi mecen in ljubitelj umetnosti nasploh. Ob slovesu od lončarske vasi smo se udeleženci ustavili še pri Bojčevih, družini, ki se že več kot 200 let ukvarja z lončarstvom. Poleg prikaza podedovanih spretnosti na lončarskem vretenu je zadišalo tudi po Ocvirkovi potici in žlahtni kapljici. Po zanimivem in poučnem ogledu Bojčeve delavnice je sledil še ogled kapele sv. Marjete na Dolenjevaškem polju, kjer je legendo o zmaju in sv. Marjeti povedala prof. Marjana Starc, več o kapeli pa vodja TIC Ribnica Helena Vičič. Sledil je še zaključni del pohoda preko Lipovca, Otavic, do Ribnice, vmes pa si je skupina v Otavicah lačno dušo privezala s slastno ribniško trojko in jabolčnim zavitkom Gostišča Andoljšek. Vsak pohodnik je v dar prejel tudi spominsko lončeno skledico s posvetilom in obesek iz Peka. Tekst in foto ZDENKA MlHEUČ DECEMBER 2010 Datum: SOBOTA, 4. 12. Kam: na IZLET V NEZNANO. Zahtevnost: LAHKA pot. Trajanje hoje: ca. 4 ure. Prijave z akontacijo: Torek pred pohodom, to je 30. novembra, ob 18. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja izleta: Roman Petelin, vodnik PZS, informacije: 041/ 325 664. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Na AJDNI (1046 M) v OBJEMU SONCA, PRIJATEUEV IN KARAVANŠKIH GORA, V OZADJU NAJVIŠJI VRH KARAVANK (STOL, 2236 M), 6. 11. 2010. NAJLEPŠI NA SVETU DOMA IZ RIBNICE Med lastnikom in psom je stkan poseben odnos Z nazivom najlepšega med psi dobermani v starosti treh do šestih mesecev so na nedavnem svetovnem prvenstvu v Bratislavi sodniki kronali elegantnega lepotca družine Andoljšek, ki ga krasi prav tako zanimivo ime Fynn del Nasi. Daje zares najlepši, so potrdili še na evropskem prvenstvu v Celju, kjer pa je pobral lovoriki tako za najlepšega Stare celine kot tudi za absolutnega mladiča lepotca med vsemi rjavimi in črnimi dobermani. Prav neverjetno se slišijo tile nazivi, toda Fynn je res lepotec med lepotci. Na teh tekmovanjih se namreč zberejo le najlepši med že tako lepimi in elegantnimi, v Bratislavi skupaj 700 dobermanov s celega sveta, v Fynnovi kategoriji 14. Katere lastnosti odločajo o lepoti, me je seveda najbolj zanimalo. Matjaž Andoljšek, lastnik psa, mi je povedal: »Sodniki pregledajo, kako močne kosti ima pes, pa prsni koš, zobe, hrbtenico - kako je ravna in močna, barvo oči in kože ter razmerje med tema dvema barvama. Ocenjujejo pa tudi njegovo eleganco pri teku.« Fynn, čistokrvni doberman z rodovnikom (sin Maxima di Altobello in Z’Elene del Nasi), je k družini Andoljšek, Matjažu, Romani in otrokoma Aljažu in Jilnu prišel, ko je bil star 8 tednov. Čeprav so vsi skupaj želeli nemškega ovčarja, katerega karakter so že poznali, saj je družina imela od leta 1992 11 let nemškega ovčarja Oka, pa jih je prijatelj Franci Pajnič navdušil za dobermana, ki ga je imel tudi sam. Franci je dobermana kupil pri vzreditelju Simonu Baranji v psarni del Nasi, svetovno priznani psarni za dobermane, od koder prihaja precej svetovnih prvakov. Franci je šel tja iskat svojega psa, pa videl, da imajo še enega neoddanega mladička. Navdušil je Matjaža, ki je šel kaj kmalu po Žara, novega družinskega člana. Toda Zar ni bil tako perspektiven, bil je slaboten; mama ga je tudi sama odstranila. Bil je majhen, a se je vzreditelju Simonu smilil, da bi ga dal kar stran, tako ga je sam ‘postavil pokonci’. Toda Zar pri Andoljškovih ni bil dolgo časa; vzrok je bila srčna napaka. Celotni družini je bilo zelo hudo, svojo žalost in težavo pa so povedali tudi Simonu Baranji, kateremu tudi ni bilo vseeno, zato jim je ne sme več striči repa, nohta na notranji strani tačk ter kopirati ušes. Dobermani dočakajo starost nekje okoli 11 let. Andoljškov najmlajši, Tilen, mi je razložil tudi zgodovino pasme doberman, ki izvira iz Nemčije. 150 let nazaj je Friderich Louis Dobermann, ki je kot davčni izterjevalec in revirski upravitelj večkrat nosil večje zneske denarja, hotel vzrediti čuječega, hitrega in karakterno močnega psa, ki bi ga čuval. Katere pasme ali mešanci so odgovorni za nastanek dobermana, pa še danes ne vedo zagotovo. Po več desetletjih vzrejanja imamo dobermana, kakšnega poznamo danes. Za Fynna skrbijo vsi. Obvezna je čistoča, čeprav ga do sedaj še niso smeli kopati, čistijo ga z vlažilnimi robčki. Romana pa ga za čvrsto kožo in dlako maže s šentjanževim oljem. Pomembna je tudi pravilna prehrana. Je predvsem brikete, pa tudi veliko sadja in zelenjave. Gibanje je za zdaj še omejeno, a je seveda pomembno, trenutno se giba uro do uro in pol na dan po ravnem terenu. Ko bo stal 1 leto, mu bodo slikali srce in kolke, in če bo vse v redu, bodo s Fynnom šli predvsem na kratke in intenzivne relacije, npr. k Sv. Ani, da postane lepo mišičast in eksploziven. Zdaj sta z Matjažem, sicer zaposlenim v Slovenski vojski, pričela pod vodstvom inštruktorja službenih psov Boža Simoniča trenirati poslušnost in obrambo; pri treningih Šampion Fynn podaril psa Fynna, Zarovega nečaka in zelo perspektivnega psa. Ker teh psov, razen njihovih nekdaj pokončnih ušes in kratko pristriženega repa, ne poznam prav dobro, me je zanimalo prav vse, tudi o njihovem značaju. Povedali so mi, da je to zelo družinski pes, zelo zaščitniški. Romana pravi, da bolj družinskega psa še ni videla. Zelo rad se crklja, čoha in stiska. Ni pa prav dobro prilagojen na zimske temperature, ker nima poddlake, na nekaterih delih pa je gol. Tako ima Fynn v kleti pozimi svojo sobo. Pojasnili so mi tudi, da se od leta 2008 dobermanom pa se jim pridružijo tudi ostali člani družine. »Drugo leto bi radi s Fynnom naredili BBH izpit (poslušnost, obramba) in julija vzrejni izpit v Nemčiji.« V nadaljevanju družino Andoljšek in Fynna, ki od novembra ob dopolnjeni starosti sedmih mesecev nastopa v višji, dosti močnejši skupini 6-9 mesecev, čaka razstava v Zagrebu, naslednje leto pa razstave v Franciji, Italiji in Nemčiji, svetovno prvenstvo pa bo v Budimpešti. Prav tako bo Fynn kot najlepši zaželen tudi pri paritvah. Tekst in foto Zdenka Mihelič foto z razglasitve fotoarhiv Andoljšek Kvartet flavt Nimfe Razvnel poln skedenj Škrabčeve domačije Tina Čelič, Maruša Grošelj in domačinki Kaja Lešnjak ter Barbara Gorše, ki so se povezale v zanimivo ime Nimfe, so v petek, 19. novembra, v skednju Škrabčeve domačije v Hrovači pod okriljem Glasbene mladine Slovenije pripravile izvrsten koncert. vodstvom prof. Milana Švagana so dekleta delovala ^✓dve leti, zdaj pa se izpopolnjujejo pri različnih profesorjih. Njihov repertoar obsega dela različnih stilnih obdobij. Za seboj imajo že vrsto nastopov, tako solističnih kot v kvartetu. So zelo ustvarjalne in ambiciozne, kar potrjujejo tudi rezultati državnih in mednarodnih tekmovanj, ki se jih udeležujejo kot solistke. Na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov (2009) Nimfe Barbara Gorše, Maruša Grošelj, Tina Čelič in Kaja Lešnjak Da je bila za petkov koncert izbrana Ribnica, je botrovalo tudi dejstvo, da sta odlični flavtistki Kaja in Barbara domačinki. Kaja se je flavto začela učiti v Glasbeni šoli Ribnica pri prof. Jani Čadež, zaključila pa jo je pod mentorstvom Metke Pritežnik. Trenutno je študentka drugega letnika AG, v razredu red. prof. Karoline Šantl Zupan. Barbara je glasbeno pot ravno tako začela v GŠ Ribnica pri obeh omenjenih profesoricah, trenutno študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, pri prof. Dieterju Fluryju. Nimfa sicer predstavlja v grški mitologiji lepo, mlado ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi. Tina, Maruša, Kaja in Barbara sicer ne živijo v gozdu oz. vodi, so pa lepe, izvrstno igrajo in pred njimi je še dolga, bogata glasbena pot. Tekst in foto Marko Modrej Kvartet Nimfe v akciji NOVO! NOVO! NOVO! je v kategoriji komornih skupin s pihali kvartet flavt Nimfe prejel zlato priznanje (99 točk) in drugo nagrado. Koncertni cikel Glasbene mladine predstavlja serijo večernih koncertov v različnih slovenskih krajih, kjer se predstavijo izbrani mladi slovenski glasbeniki ali lokalne glasbene skupine. Med kriteriji za izbor izvajalcev za ta program sta poleg starosti (do 25 let) in izvajalske kvalitete pomembna še izvirnost koncertnega sporeda ter upoštevanje slovenske in sodobne ustvarjalnosti. V dosedanjih devetnajstih sezonah je na 481. koncertih cikla nastopilo 282 mladih izvajalcev, ki so krstili kar 53 novitet slovenskih skladateljev. RAZVOZ IN PRODAJA TEHNIČNIH IN GOSPODINJSKIH PLINSKIH JEKLENK V RIBNICI IN OKOLICI j