Ste v. 191!. V Traku, ¥ torek, 11» julija 1916. Letnik xii. I/haja vsak dan, fudl ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj. tVa?;f5tvo: U"ca Sv Frančiška A«i*kcg» 70. I- nadstr. — V* **opi*! naj se pošiljajo uredništvu UsM- Netrenirana plsm« se m sireje^uio in rokopisi se ne vračajo. Kda'mtelj lr. cctovorni trrdnik Štefan Codlna. Lastnik kcnsort* 1»«./ >dir.r?tl* — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge i K, fjtr. te porcStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Ast&tga k. JO. Ttlefon tredrlžtva In uprave štev. 11-157. F s reč r ln a znašs: Zt cdo leto........K 24.— Ža fcl leta . . . • •............ 'J"" ta tri mesece....... • • . •••**•• C— za nedeljik. i*d«J. m «» *...... u foi .................... Ponmecne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na mili m etre v širokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....rnm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, OisLnl denarnih zavodov ...............r.t« po vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2.— MalJ oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa v!i:arj-v. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnini 1b reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edlnasti'. — Plaća k. toli se v Trstu. In iaseratztl oddelek se nahajata v ulici Sv. Fr.mčillci ' ' «• 20l — Peitoot»aatinl£ni raćua 3L 841.552. mM najnousjirn dosodkov. Ruska bojišča. — Razmeroma mirno na vsej naši fronti. Osamljeni sovražni sunki odbiti. Ruski napad pri Škrobovi na Hin-denburgovi fronti odbit. Italijanska bojišča. — Na soški rronti fronti artiljerijski ogenj in letalsko delovanje. Med Brento in Adižo mestoma srditi boi i. Laški napadi krvavo odbiti. Dogodki na morju. — Križarka »Nova-ra: \ Otrantskem prelivu potopila pet angleških stražnih parnikov. Zapadna bojišča. — Na obeli straneh Somme hudi boji. Neprestani srditi sovražni napadi večinoma odbiti. Pri Ovil-lersu neprenehoma boji moža proti možu. Francozi zasedli Biache. Med morjem in Ancro, ob Aisni, v Sampanji in vzhodno Moze živahnejši strelski boji. Pehotni napadi odbiti. Balkanska bojišča. — Pričetek ententne ofenzive? Nemške predstraže so južno Dojranskega jezera odbile sovražne od-d c 1 ke J Turška bojišča. — V Iraku in Perziji ue-izpremenjeno. Ruski napadi v središču in lia levem krilu kavkaske fronte odbiti. Razno. — Ogrskega četrtega vojnega posojila se je podpisalo 1 milijardo 930 milijonov kron._______ Hsšs mim porodilo. DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razglaša: 10. julija 1916. opoldne. Rn s k o bojišče. — Včerajšnji dan je potekel razmeroma mirno. Osamljene sovražne sunke smo odbili. Italijansko bojišče. — Na soški fronti se je boiuo delovanje omejevalo na artiljerijski ogenj in zračne bo»e. Naša pomorska letala so ponovno metala bombe na tržiško ladjedelnico. Med Brento in Adižo so bHi na več mestih srditi boji. Proti našim črtam jugovzhodno Cime Die-cl so Lahi izvršili več močnih uapadov, ki so jih oddelki 17. in 70. pešpolka odbili ob težkih sovražnih izgubah. Nad S00 mrtvih Lahov leži pred našimi jarki. Ponoči se je izjalovil sovražni sunek v okolišu hriba Monte Interrotto. V odseku vzhodno Arške doline so alpinci napadli pri Valmorbiji in Monte Cornu, so tudi zavzeli ta hrib, a s<> ga zopet izgubili v protinapadu naših hrabrih tirolskih deželnih strelcev, katerim se je tu vdalo 455 Lahov. ___ J u g o v z h o d n o bojišče. — Ne-iz premen jen o. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoter, fml. m oošorlttl na morju. DUNAJ, 10. (Ker.) Uradno se poroča: Ob jutranjem svitu le naša križarka »No-vara« v Otrantskem prelivu naletela na skupino štirih aH, kakor soglasno pripovedujejo vsi ob tej priliki zajeti sovražniki P2t»h J.ngieških stražnih parnikov in jih je uničila vse s topovskim ognjem. Vsi paril iki so začeli goreti in so se potopili, trije po eksploziji koiiov. »Ncvara« je mogla rešiti samo devet mož njihovih posadek. Poveljništvo brodovja. RusRo uradno sorociio. DUNAJ, 9. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba 6. julija. — Zapadna fronta: Južno pinskih močvirij smo včeraj zopet dosegli nove znatne uspehe. Pri Kostjuh-novki, 4 km zapadno Rafalovke, srno zajeli celo baterijo in veliko število ujetnikov. Ujeli smo 12 častnikov in 350 vojakov. Severozapadno Raznič ob Stiru, en kilometer severno Kolkov, smo včeraj osvojili dva topa. tri strojne puške in nad 2300 mož. Severovzhodno (iruzjatina, 17 km zapadno Kolkov, smo tudi vzeli sovražne jarke ter zajeli 300 mož in eno strojno puško. Med Stirom in Stohodom, zapadno Sokula in dalje proti jugu je sovražnik obstreljeval naše postojanke z artiljerijo i«i je izvršil nekoliko uspešnih protinapadov. — Galicija: Po obsežni artiljerijski pripravi so naše čete odločno napadle za- . Dadno dolnje Stripe in na desnem Dnje-I strovem bregu. Sovražnika smo vrgli in naše čete so dospele do potokov Koropca in Suhodolka, pritokov Dnjestra. Tekom včerajšnjega dne smo tamkaj zajeli 5000 mož in 11 strojnih pušek. Na naši strani je padel hrabri stotnik generalnega štaba Bogolubski. Pri našem napadu na vas Bertnike, vzhodno Monasterziske, so Nemci uporabljali proti nam plamenovke. Zato smo tudi po zavzetju vasi vse Nemce usmrtili z bajoneti. Zajeli smo 1000 tnož. V oddelku tega boja so naši hrabri krimski Tartarji naskočili sovražnika in ga prisilili, da je pobegnil. Včeraj je kakih 20 naših hrabrih Kozakov preplavalo Dnjester pri vasi Dolini ter so na desnem bregu zajeli 5 častnikov, 108 vojakov in en top. — Severozapadna fronta: Pri Rigi so Nemci v odseku postojanke, ki smo jo vzeli mi včeraj, izvršili protinapad. Naše čete so dovedle v svoje postojanke ujetnike in sovražniku odvzeto orožje. Ob Dvini v postojankah pri Dvinskem in južno odtod mestoma živahen topovski ogenj. Pri Bojarjih ob Dvini, ob reki navzdol od Friedrichstadta, je ena naših lahkih baterij uničila nemško poljsko baterijo. Nemci so poizkušali umekniti topove, kar se jim pa ni posrečilo. Sprednjo premo, ki se je približala zapuščenemu touu. smo razstrelili z moštvom vred. Nemci so zapustili tonove in tonovi so tako ostali do teme sami. V okolišu Bara-novičev se boji razvijajo nam v prid. Sovražnik je večkrat napadel, da bi zopet osvojil dele postojank, ki smo mu jih vzeli. Vse napade smo odbili do zadnjega. Vseh ■^inoi v času od 3. do 5. julija ujeli 74 častnikov, 4 polkovne zdravnike in okoli 3040 vojakov. 6. julija, zvečer. — Zapadna fronta: Število ujetnikov, zajetih 4. in 5. julija zapadno stirske črte ob reki od Kolkov nizdol, znaša nad 300 Častnikov ter 7415 ne-ranjeuih in poleg tega Še veliko število ranjenih mož. Zajeli smo 6 topov, 23 strojnih pušek. nekoliko tisoč ^ušek, 2 žarometa. 11 bombovk in 77 municijskih voz. Pri Gruzjattnu smo odbili srdite nemške napade. — Galicija: Na desnem bre^u Dnjestra, v okolišu lzakovega in Kosrner-zina, srdit bo« — Severozapadna fronta: Severno pinskih močvirij živahno obojestransko artiljerijsko delovanje. Vzhodno Baranovičev je sovražnik izvršil srdite protinapade, k; smo jih zavrnili. 7. julija, zve""-* Zapadna fronta. — Ob dolnjem Stiru se nadaljuje boj z velikimi uspehi za naše čete. V okolišu Galuzlje, 18 km zapadno ^-falovke, Oo-tovke, 13 km zapadno Rafalovke, in Vol-čka, 13 km Jugozapadno Rafalovke, smo vzeH postojanke, ki so jih zgradili Nemci. Avstrijci rn Ogri. Sovražnik je pobegnil v našem artiljerijskem ognju. Ujeli smo zopet veliko sovražnikov, med njimi enega polkovnega poveljnika z njegovim pobočnikom. Konjica ie zasledovala sovražnika, ga pognala do okolice Volčka ter mu vzela Kruppovo baterijo šestih topov, ki je mogla izstreliti samo nekoliko strelov. Pozneje smo po trdovratnem boju osvojili vas Komarov, 10^2 km jugozapadno Čar-torilskega, in Gradje, 22 km jugozapadno Cartorijskega. Javlja se, da je naša hrabra konjica zasedla vas Manjeviče 23 km severno Kolkov. Tekom zasledovanja smo odvzeli sovražniku nadaljno baterijo 4 topov in poleg lega tri tope težkega kalibra. Južno Stohoda, v okolišu dolnje Lipe, artiljerijski ogenj. — Galicija: Pri Hladkih je sovražnik poizkušal prodirati, a smo ga s pripravljeno razstrelbo vrgli nazaj. Po zadnjih vesteh znaša skupno število med 4. in 5. julijem zapadnodolnje Stripe zajetih sovražnikov 270 častnikov in 9900 mož. Zajeli srno doslej 2 strojni puški, 6 bombovk iti 3 minovke, nad 5000 pušek in plamenovke. Severozapadno Kimpolunga je sovražnik energično napadal, a smo ga vsakikrat zavrnili. — Severna fronta: Ob Dvini močan ogenj. V okolišu južno Dvin-skega pa do pinskih močvirij na več mestih živahen artiljerijski ogenj. Jugozapadno Naroškega jezera smo po srditem ba-jonetnem boju vzeii del uamaknjenih nem-k-ih jarkov. Sovražnik je tu pričel protinapad. V frontnem odseku vzhodno Bara- P O D L t ^ £ K Iz ruščine Leonide Andrejevega. lil tako sva se vozila po dolgih ravnih uiicah. Jutro je vstajalo nad strehami, a vse okolo naju je postajalo tako nepremično belo, kakor da je še trudno od noči. V moji bližini je plaval zračen bel oblak in nekdo mi je klical v uho pretrgano in robato: Ho—ho—ho! II. Lagala je. Ni prišla in zastonj sem čakal. Siv. enakomeren gost somrak se je spuščal pi>časi z neba in nisem opažal, kdaj je dan prehajal v somrak in somrak v noč: zdelo se mi je, da je bUo vse skupaj le ena dolga noč.... Vedno enakih korakov - enakomernih korakov dolgotrajnega čakania — senr stopal gor in dol. Nisem .^stopil v hišo, kjer je stanovala ona, ki sem jo ljubil. Nisem pristopil v bližino nje vabljivih steklenih vrat: neizpremenjenih korakov sem stopal po tlaku gor in dol vedno gor in dol... Ko sem šel tja, nisem od\ rnil pogleda od tistih zapeljivih steklenih vrat, in ko sem stopal nazaj — sem večkrat postajal in se oziral na vrata. Sneg me je zbadal v obraz kot z ojstrimi iglami... Mrzle in ojstre so bile te igle, da so mi prodirale globoko v srce, ki je biio itak že toli izmučeno -o strupu otož-nosti in po srdu obnemoglega čakanja. Od svitlega severa pa do temnega juga je vel svobodno mrzel zrak, se sukal žvižgajoč preko zaiedenelih streh, in mi je od tam, vihrajoč nizdoli, metal ojstre snežinke v obraz in stresal steklene stene sve-tiljke, v kateri se je rumen plinov plamen, samotno, stresajoč se, obupno zvijal. Smilil se mi je, ta samotni plamen, ki le po noči živi, in prišla mi je misel — da tu, na tej ulici, mora nehati vse življenje, čim bi novičev je sovražnik večkrat zaman napadel. ltfllilnsko orodno »rotilo. DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 7. julija: Med Adižo in Astikom močno artiljerijsko delovanje. Sovražna artiljerija je včeraj posebno silovito obstreljevala pobočje Monte Maja. Monte Cimone severno Posine se še upira našim napadom, nasprotno pa naša pehota napreduje ob Rio Freddu in Astiku. Na planoti Sette Comuni artiljerijski boj in živahni pehotni napadi, s katerimi smo zavzeli sovražna oporišča v bližini Caura Zebio in Malga Pozze. Zajeli smo tu 359 sovražnikov, med njimi 5 častnikov, in 3 strojne puške. Srdite napade, ki jih je sovražnik takoj naperil proti postojankam, ki smo jih zavzeli, smo zavrnili vse z velikimi sovražnimi izgubami. V Campelski dolini srno z uspehom nadaljevali preganjanje manjših sovražnih oddelkov z pobočij hribov vzhodno Masa. Zajeli smo 102 sovražnika. Artiljerijske akcije na ostali fronti. V tržiškem odseku je sovražnik včeraj dvakrai napadel naše nove postojanke vzhodno Selc. Po srditem boju smo ga z bajoneti vrgli nazaj in pustil ie v naših rokah kakih 20 ujetnikov. Naši letalci &o včeraj obmetali z bombami sovražne postojanke severno Volana v Lagarinski dolini in so se vrnili nepoškodovani. Poročilo italijauskega generalnega štaba 8. julija: V Ledrski dolini običajno artiljerijsko* delovanje. Nekoliko k rogelj je padlo v Bezzacco v Lagarinski dolini. Sovražnik je s topovi težkega kalibra obstreljeval naše postojanke na desnem bregu Adiže in v zunjskem odseku. Naša artiljerija je obstreljevala pehotne kolone v Terragnolski dolini in je v bližini Rove-reta povzročila eksplozije. V gornji astiš-ki kotlini smo ojačiii dosežene postojanke in porinili svoje oddelke proti sovražnim Črtam. Na asiaški planoti živahno boino delovanje. Ob gornji butski dolini .s strani sovražnika močno obstreljevanje naših postojank na Zellenkoflu. Na kraški planoti je sovražnik v noči na 7. t ^ s topovi obstreljeval naše nove postojanke v tržiškern odseku, ob jutranjem svitu pa ie izvršil dva pehotna napada, ki smo ju gladko zavrnili. Naši letalci so metali bombe na sovražne postojanke in kolone južno Calliana v adiški in gornji aški dolini. Vrnili so se nepoškodovani. - mM uradno poročilo. BEROLIN, 10. (Kor.) WolKov urad poroča: Veliki glavni stan 10. julija 1916. Zapadno bojišče. — Na obeh straneh Somme se nadaljuje težki boj. Vedno zooet zavračajo naše hrabre čete napadalca v njegove naskočne postojanke in kjer so se začasno morale umekniti pred njegovimi tesno drug za drugim sledečimi napadnlmi valovi, so ga zopet vrgle s hitrim protinapadom. Tako smo zopet iztrgali z naskokom troaeški gozdič tjakaj vdrllm Angležem, zaseije La Maiso-nette pa Francozom in smo se nripravill proti sovražniku v Herbecourtu. V Ovil-lersu se neprestano vrše boji moža --oti možu. V vasi Biache so se ustanovili Francozi. Med Barlentem in Belk>yem so številni napadi razpaidli do zadnjega ob velikih sovražnih izgubah. Dalje ~roti zapadu je naš zaporni ogenj preprečil sovražniku, da ni vdrl Iz svojih jarkov. Med in Ancro, v okolišu Aisne, v Šam-panji in vzhodno Moze so strelski boji zopet oživeli od časa do časa. Do pehotnega delovanja je prišlo zapadno Vvarnetona, vzhodno Armentieresa, v okolišu Tahure in ob vzhodnem robu Argonov, kjer snso odbili nabadajoče francoske oddelke. Pri Hulluchu. nri Givenchyhi in pri Vauquoisu smo izvršili razstrelbe z dobrim usoehom. Letalsko delovanje je bilo zelo živahno na obeh straneh. Naši letalci so sestieJili pet sovražnih letal (eno pri Nleuoortskih toplicah, dva pri Cambratu in dva pri Ba-paumu) in dva pri vezna zrakoplova lenega ob Somini, drugega pa ob Mozi). Nad-poročnika VValv in Gerlich sta onesposobila za bo* svojega petega, Leffers svcie- ga petega, poročnik Parschau svoiegaljih branimo, so dovolj velike, da nas za-osmega nasprotnika. Zadnjemu je Nj. Ve-|dr/"^:^ od vsake osvojevalne misli. Na se jaz oddaljil od tu in le ojstre snežinke bi nadalje vihrale po vsem praznem prostoru in rmeni plamen bi se dalje stresal in se zvijal — v samotnosti krutega mraza ___ Čakal sem nanjo — in ni prišla. In dozdevalo se mi je, kakor da bi si bila podobna __ samotni rmeni plamen v svetiljki in pa jaz — le z razliko, da svetfljka. v kateri sem jaz gorel, ni bila tako ^razna, kot je bila njena: na prostoru, ki sem ga neprestano premerjal s svojimi koraki, so me srečavali ljudje. Neslišno so se pojavljali za mojim hrbtom, se premikali mimo mene in — sivi, slični pošastim — naenkrat izginjali za ofstrim oglom tistega belega velikega poslopja. Potem so se pojavljali drugi iz-za istega ogla in se Izgubljali počasi v sivem prostoru, ki ga ie polnil sneg, krožeč brezglasno. Zagrnjeni, brezlični in molčeči, so bili podobni drug drugemu in meni, a meni se je dozdevalo, da k večjemu kot tucat ljudi hodi gor in nem delu fronte se, izvzemši brezusoesen ruski napad v okolišu Škrobove, vzhodno Gorodišča, nI zgodilo nič bistvenega. — Linsingenova armadna skupina: Proti stohodski Črti tipajočega sovražnika smo zavrnili povsod. Ravno tako so se izjalovili njegovi sunki zapadno in jugozapadno Lučka. Nemška letalska brodovja so uspešno napadla sovražna nastanišča vhodno Stohoda. — Boihmerjeva armadna skupina: Delovanje patrulj in uspešni boji v predozemlju. Balkansko bojišče. — Naše predstraže južno Dojranskega jezera so z ognjem odbile sovražne oddelke. Vrhovno annadno vodstvo. Francosko uradno poročilo. PARIZ, 9. (Kor.) Pariško večerno vojno poročilo pravi: Severno Somme nič dogodkov. Južno Somme smo tekom dneva oričeli ofenzivna podjetja vzhodno Flaucourta, na fronti kake 4 km od reke, do severno Bellova. Na vsej napadni črti so naše Čete osvojile sovražne postojanke eden do dva kilometra globoko in so se polastile vasi Biaclies. Angleške izgube. LONDON, 9. '*r.) Seznama iztrub, izdana 7. in 8. julija, navajata 113 in 210 častnikov. Letalski napad na Angleško. LONDON, 9. (Uradno.) Nekoliko pred polnočjo so sovražna letala posetila jugovzhodno obal. Kakor se zdi, je bilo vrženih pet bomb. Doseduj še ni javljene nič škode. Letala so obstreljevali obrambni topovi. ____ Tajna seja francoskega senata. PARIZ, 9. (Kor.) Senat je imel včeraj že peto tajno sejo. Listi ne smejo ničesar poročati o teh sejali. PARIZ. 9.(Kor.) Senat je dokončal razpravo o vseh vprašanjih, ki se tičejo obrambe države in je z 251 proti 6 glasovom sprejel dnevni red, ki izreka zaupanje vladi. ________ Angleška z&branjuje izvoz soli na Norveško. KODANJ, 9. (Kor.) »National Tidende« javlja iz Kristijaniie: Angleške oblasti lio-če*» sedaj preprečiti tudi izvoz soli na Norveško. Zadnje tedne so Angleži zadržali vse na Norveško namenjene tovore soli in so jih izpustili le proti zavezi, tla se sol ne bo uporabljala za nasoljevanje rib, ki se izvažajo v Nemčijo. V začetku poletja so Angleži preprečili norveški izvoz nasoljenih rib v Nemčijo, ker so ponudili več kot vsi nemški kupci in so tako cene dvignili na nezaslišano višino. l Mih U] CARIGRAD, 9. (Agence Tel. MillU Glavni stan javlja: Iraška in perzijska fronta. — Nič izpreniemb. Kavkaska fronta. — Na desnem krilu nič pomembnega. Praske med poizvedovalnimi oddelki. Odbili smo sovražni napad proti odseku v središču z velikimi ruskimi izgubami, pri čemer smo ujeli 35 mož. Slabotni sovražni napadi na levem ka-ilu so se tudi popolnoma izjalovili. Drugače nič pomembnega. Turški nameni v Perziji. CARIGRAD, 9. (Kor.) »Tanin« izvaja v svojem uvodniku, v katerem natančneje označa namen turškega vdora v Perzijo: Ker Perzija, katere nevtralnost hočemo spoštovati, ni imela bojne sile, da bi branila svojo nevtralnost proti drugim, in ker smo videli sovražnika, da se je nenadoma pojavil ob naši vzhodni meji, ki smo jo zato morali zapreti, je bila naša ora-vica in dolžnost, da se mu zoperstavimo s svojo lastno silo. Prišli srno v Perzijo, toda ire z osvojevainimi mislimi in tudi ne, da bi razširjali svoj vpliv, kakor namerava naš sovražnik. Naše sedanje meje. ki vedno laže! dol, kot jaz, čaka. zmrzuje in molči, kot jaz, ter da razmišljajo nekaj posebnega, tajinstveno otožnega ... Čakal sem nanjo---in ni prišla: Ne vem, kako je prišlo, da v svoji boli nisem ne jokal, ne kričal. Ne vem, kako je prišlo, da sem se moral smejati, se veselil ter stiskal prste skupaj, kot da so krem- Ho—ho—ho! ""* in v njih sem držal tisto malo in stru-1 sem Q(jpr izpolnjevati dolžnosti dobrohotnega prijatelja, v Perziji vzbuditi nov rod, ki se bo mogel z nami skupaj junaški boriti proti skupnemu sovražniku, in ščititi tu rod, dokler ne bo zmožen za to, da prepodi vse sovražnike s perzijskega ozemlja, želeli bi, da bi vsaj nekateri Perzijci razumeli naše misli. ____ Pnšić u Rimu. LUG ANO, 9. (Kor.) Srbski ministrski predsednik Pašič je včeraj dospel v Rim in r'a ie sprejel minister zunanjih stvari. Somi i no. ____ Angleško nasilje na Kreti. MILAN, 9. (Kor.) »Secolo : javlja iz Aten: Angleški admiral, ki ie z oddelkom brodovja nastanjen v Sudskem zalivu, je prisilil nemškega konzula in konzularno osobje, da so zapustili Kandijo. Konzul o it-cie v Atene. ___ _ Četrto ogrsko vojno nosollle. BUDIMPEŠTA, 9, (Kor.) Finančno mstrstvo je po uradnih podpisovalnicah zaključilo račune o četrtem ogrskem vojnem posojilu. Sedaj more ugotoviti, da ;e je celotnega vojnega posojila podpisnlo okoli 1930 milijonov kron. — Prip. uredništva: Dolgo je trajalo, preden so na Ogrskem napravili račune o četrtem vojnem posojilu, in ti računi so pokazali, kako resničen je pregovor, ki pravi: Veliko groma, malo dežja^. Danzadnem so pohajale in še prihajajo z Ogrskega vec-ti. ki širokoustno govore o velikanski nožrtvo-valnosti onostranske državne polovice za skupno stvar naše monarhije in ki nekak > jemljejo v zakup ves patrijotizem, tako d.i za nas, tostransko državno polovico, ne ostaja skoraj čisto nič. Če pomisli* n> poleg tega, da so na Ogrskem spravili dobavitelji živil in drugih potrebščin /o-jaštva in civiln^"> prebivalstva vse države v razmerju napram naši državni udovici naravnost ogromne dobičke v svoje nenasitne žepe; potem se moramo naravnost čuditi, kje je ob priliki četrtega vojnega posojila ostalo ono navdušenje : a skupno stvar monarhije, kje je ostal ob tej priliki oni tako poveličevani, livalisa.i madžarski patrijotizem, ki v vseh mogočih zvokih odzvanja iz govorov govornikov v ogrskem državnem zboru in madžarskih listov ob vsaki priliki i?i čestokrat naravnost žaljivo za nas Avstrijce. Prepričani smo, da je na Ogrskem najmanje 1930 posameznikov in podjetij, ki so si v vojni napravili toliko dobička, da bi bi! lahko v sak sam podp;sal no en milijon kron. Če se ie v naši avstrijski državni polovici podpisalo skoraj -l1 j miiijj^ de, potem se nam pač ne bo nihče čudil, če se čudimo, da je Ogrska podpisala samo 1 milijiirdf*. 930 milijonov kron!^ Razdor v ogrski opoziciji. BUDIMPEŠTA, 9. (Kor.) Grof Mihael Karolyi je sporočil podpredsedniku neodvisne stranke in stranke oseminštiride-et-nikov. Juliju Saghyju. da zaradi nesp'-ra-zumljenja med strankama v važnih vprašanjih odlaga predsedništvo stranke in izstopa iz nje. Grof Teodor Batthvanv i;i Martin Lovaszy sta brez utemeljitve javita izstop iz stranke. BUDIMPEŠTA, lo. (Otrr. kor.) Trije nadaljni poslanci, med njimi Oezidcr !'<>-lonvi, so danes naznanili svoi iz-top iz neodvisnostne stranke in svoj;; priključitev It grofu Mihaelu Karolyjr. Balkansko-orijentalska sekcija avstrijskega trgovinskega muzeja. DUNAJ, 10. (^or.) Pod Baernreiicrjc-vim predsedstvom se je vršilo re ajii ustanovno zborovanje balkansko-orijentalske sekcije avstrijskega trgovinskega mit/cia, katere glavni namen je pospeševanje znanstvenega kultur n ega raziskuvanja balkanskih dežela z Romunsko in Orijen-toni vred ter razširjenje gospodi;rskopo-litičnih odnošajev* napram tem ozemljem. I'««'—' - 1 1 ■ ~=, imena in je bila v vsej večnosti le tista, ki ki vedno pušča čakati m nikoli ne prihaja, iu zopet ne vem. kako je prišlo — moral sem se smejati mej tem, ko so se mi ojstre igle vedno globlje z udirale v srce in mi ie neki zaprti nekdo klical naravnost v. uho, pretrgano in trdo? peno, ki je sikalo kot kača: — laž! tala in zvijala se mi je roki ter me grizla in nje strup me je omamljal. Vse je bilo le laž ... Za-me je izginila meja med seda- i —t" l oči. sem. zagledal raz- J " svetljena okna nje hiše in tiho so mi ta okna še govorila s svojo svetlobo: Saj te vara! V tem irenotku, ko begaš tu sa- . • , * * motno in je pričakuješ trpeče, je ona — njostjo in bodočnostjo med tistim časom , presvetla in lažnjiva - tu in prMuš-ko nisem se živel m tistim ko sem zače kuje pripovedovanju tistega dolgega in živeti. In mislil sem: ali sen vedno z,ve! postaviiega llložsu ks lc tak„ }lLdo ,ovra-_ ali nikoli! In vedno, od tistega časa da- ŽL Ako bi Iani, na(ri in in ubiU hi bih) do. lje ko sem se živel m sem ravnokar za-1 bm storie„o. ker ubil bi - laž! , čel živeti, je gospodovala le ona v mojem življenju, in vedno mi je bila čudna misel.' Stisnil sem trdno skupaj roko. v kateri da ima ime in telo, ter da je nje ekzisten-jie M nož m smeje sem odvrnil: Da — ci, kakor tudi za druge, postavljen zače- ubijem jo!« tek in konec... Ne! Ne! — Ona nimal (Dalje.). Sfran II. »EDINOST« štev. V Trstu, dne 11. fulifci 1916. T -- Zborovanju so prisostvovali trgovinski rtagiašujoč, da je ustanovitev tega zavoda minister dr. pl. Spitzmiiller, zastopniki! eno najuspešnejših podjetij samopomoči drugih ministrstev, skupne vlade, številni1 tržaških Slovencev. Takih pojavov se mo-bivši ministri in dr. ■ ramo le veseliti, ker nam utrjajo vero, da ----------bomo avstrijski Slovani uvaževali pouk. Atentat na predsednika argentinske ki nam ga dajejo sedanji dogodki, ter da republike. bomo v meisebojuera podpiranju, v Izpoz- HUEiNOS AltfES, 10. (Kor.) Po ogledo- vanju čet je neki človek, ki je izjavi!, da Je anarhist, iz samokresa ustrelil na pred-sodnika renublike, ki se je nahajal na bal-j tor ji pridejo do izpoznanja. komi svoje palače, ter ca je ranil na vanju dru^ drugega, videli pot, po kateri edini moremo zavarovati svoje koristi, v petek 7. t. m., se vabijo, da se udeleže sestanka, ki bo v svrho razdeljevanja poslovnih knjižic v torek dne 11. t. m. od 5 pop. v društvenih prostorih (ul. Sv. Lazarja št. 14,1. n.) — A. S. Dravinjska do klada istrskemu učiieij-stvu. Frcje'i sin o: Dne 27. junija sta se predstavila pri deželni upravni komisiji v Poreču za slovensko učiteljstvo gosp. Fr. pred vsem pa doseči, da tudi odločilni fak-1 Ventnrini. šolski voditelj v BorŠtu, in g., da državna|Fr. Zorzenon. šol. voditelj iz Mili za ita-l^u ^ uu en. aiaviui. o^v^, Ua m^u«,.* al{ sain0- old^e ; misel in stremljenje narodnosti nista poj-1 ujansko učiteljstvo, da pospešita nakaz 1 izvajanje tega epolialnega dela v naši glas-; --L -- solitce, tone- iii Sattnerjevo > Oijkos. Adamičevo delo smo slikali peti že v drugič (prvič pri prireditvi v Itošujern pred-pustu). Glede tega moram reči le tisto frazo naših pevcev: »Ko se ponavlja, gre slabše . Veliko bolj je ugajala Ferjančiče-va skladba „Tone solnee, tone*. Sodeč po izvajanju skladbe, je bila ta od vseli pevskih točk najbolje naštudirana. Slišali smo tudi odlomek Sattnerjeve »Oljke Izpeli so do 31. stavka. Seve, da je treba za ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. HALI OGLASI. Učiteljica potrpežljiva podučuje Deradko, italijansko in varuje otroke celi' dan 425 Vi ! -----——--jma, ki sta v navskrižju incd seboj, ai: ki C. kr. nores^ondenčm urad nam javlja, imorcja ce|o izkliučuieta drug drugega, da »e bila zveza z Dunajem od 6 zvečer j marveč, da je soglasje med aspiracijami na d^iie pretrgana zaradi nevihte, izostale najnovejše vesti. Zato so beni književnosti številnejšega zbora, kot svetoivanski. posebno kar se tiče moških Razne politične mi i Ogrska cenzura in ogrsko časopisje. ^ Ogrskem državnem zboru so, kakor se je že poročalo brzojavno, hudo napadali cenzuro. Sicer so se ob tej priliki tudi napadale osebe, ki nimajo ničesar opraviti s cenzuro, kar je vredno obžalovanja, toda na drugi strani je pa treba poudariti, da sme ogrsko časopisje zelo odkrito izražati svoje stališče napram cenzuri in ga tudi izraža, seveda z — dovoljenjem 'cenzure. Tako n. pr. budimpeštanski »Az 'Est« na čelu svoje številke, ki je izšla 7. t. m., pravi med drugim: »Justični minister je v parlamentu pohvalil ogrsko ča-sopisie, toda kako ne bi zaslužili te pohvale, če bi se mogli kar molče zadovoljevati s cenzurnimi razmerami. Ni je sile, ki bi. osvobojena vseh potrebnih omejitev, ne dovajala do preposeganja in zlorabe. Tako je tudi pri naši cenzuri, ki onemogočujc sedaj časopisju razprave o ogrskem življenju. ki seda i kaže mrzlične, mučne znake. Ogrski časnikarji so danes postali jpodobni onim zdravnikom, ki dajejo bolnikom nič vredne krogijice, ker oblasti dovoljujejo samo to zmes sladkorja, moke in vode. Proti takemu ravnanju se mora upirati vsaka vest in vsaka pamet. Ce minister hvali patrijotizem ogrskega časopisja, pravi s tem, da bi tako časopisje ne moglo grešiti proti vojnim interesom. Kako daleč pa sme iti časnikar, ve on sam najbolje, in nihče nima več kvalifikacije za presojo pravic in dolžnosti časopisja, kot on sam. Toda naši čitatelji naj ne mislijo, da pisava in vsebina našega časopisja oodgovarja našim željam. Oklic prebivalstvu. Nekaj dni sem je zaznamovati v našem mestu majhen povišek slučajev trebušnega legarja in drugih bolezni prebavnih organov. Da se prepreči širjenje bolestnih kali potom pokvarjenih in nečistih jestvin, toplo priporoča mestni magistrat prebivalstvu, da uživa po mogočnosti samo kuhana jedila in da na vsak način ue uživa morskih školjk (morske uši in dr.), ker je znano, da vsebujejo kali bolezni. Nadalie se priporoča, da se ne uživa sirova zelenjava. Le prevreto mleko naj se uporablja. Sadje je treba jesti kuhano. V slučaju notranjih nadlog naj se takoj pokliče zdravnika. Razumno prebivalstvo našega mesta naj zaupa naredbarn zdravstvene oblasti, katera vedno skrbi, da se javno zdravje dobro ohrani, in naj tudi ljudstvo gre zdravstveni oblasti na roko s tem, da se drži navedenih navodil glede osebne snage in čistosti hrane. Mestni magistrat. Trst, 7. mal. srpana 1916._ mm i General Bcroevič — častni občan Ll-zežski. Občinska uprava u Buzetu je v svcii seji dne 26. junija generala Boroevi-ča enoglasno izvolila za častnega občana občine buzetske. Preskrba Trsta z zelenjavo. Prejeli smo: Ker se je vsled vojnih dogodkov naravno zmanjšal uvoz sadja in zelenjave v naše mesto iz vseh onih krajev, iz katerih se je v normalnih časih zalagal tržaški trg, ter je tudi dovoz iz Istre, ki prihaja v sedanjih Časih pred vsem v poštev, manjši, nego se je pričakovalo, je namestništvo v sporazumu z aprovizacijsko komisijo ukrenile vse potrebno, da se zagotovi našemu mestu zadostna množina za prebivalstvo toli važnih živif te vrste. Gre pri tem za to, da se na eni strani kolikor mogoče dvigne dovoz iz Istre in iz onih goriških krajev, ki vkljub vojni še prihajajo v poštev, in da se na drugi strani omogoči tudi dovoz iz izvenprimorskih krajev, ki zadobivajc z napredovanjem letnega časa večjo važnost v tem oziru. Na nekem posvetovanju, ki se je vršilo te dni pod predsedstvom g. namestnika, je bilo sklenjenih cela vrsta odredb v tem smislu ter se je zlasti ukrenilo, da se odločno nastopi proti postopanju gotovih elementov, ki žali-bog v posameznih slučajih s špekulativni-mi nakupi še zmerom zaprečujejo redn< preskrljanje tržaškega trga s sadjem in zelenjavo. Državna misel In narodnosti. Članek, k smo ga mi te dni priobčili v odgovor posl Stein\venderiu, ki pričakuje, da po vojni »zmaga « v Avstriji državna misel nad narodnostmi, je praška > Union« ponatisnila \ polnem obsegu. Tudi omenja ta list našt j tržaške trgovske šole in nje.leoili uspehov l rodnosti in državnimi cilji prvi in glavni predpogoj za moč in procvi! države. Desetletnica smrti pok. Fraua Rakuše. Na ganljiv način ie nase ljudstvo v okrožju sv. Jakoba minolo nedeljo počastilo spomin tega svojega pokojnega učitelja — v šoli in izven šoic — boritelja, svetovalca in organizatorja. Ganljivo je bilo, ko si videl na vsem vedenjsi udeležencev, kako mehka duša biva v tem našem liudstvu, kako zna ceniti vrednost dela, kako časti in ceni njih, ki vrše to delo — kako iz duše hvaležno je vsakomur, ki mu dobro hoče. Pri sv. maši je bila cerkev natlačeno polna, a na koru je pel Forster-jevo mašo mešan zbor, sestavljen iz vseh društev okrožja svetojakobškega. Tako smo vkljub razmeram, ki so do skrajnosti skrčile naše pevske vrste, čuli cerkveno petje — teko skladno, tako ubrano in do srca segajoče, da moremo le čestitati pevcem in pevkam in njihovemu vodji g. Lahu. — Ob 10. uri pa je bila spominska slavnost v lepi dvorani ; Konsumnega društva«-, ki so jo prireditelji kaj okusno okrasili. Sredi velike grupacije zelenja — domačega in eksotičnega — je bila prirejena velika, izborno pogojena slika pokojnika, a z okvirja so \iseli trakovi v barvali naše trikolore. Predno je začela slavnost, so se udeleženci, ki so polnili dvor:mo, podpisovali v spominsko knjigo in so — siromaki žuljavih rok — po-kladali oboi v narodne namene. G. Vinko Engeiniann je v daljšem govoru slikal življenje in delovanje Frana Rakuše in — trpljenja in preganjanja, ki iiii je trpel pokojnik, predno je prišel v Trst in tudi — potem! Ali delo njegovo je pri nas dozorelo obilega sadu; organizacije, ki jih je ustvaril pokojnik, delujejo dalje in so prišle do najlepšega proč vita — najbolji dokaz za to je krasna dvorana, ta naš dom pri Sv. Jakobu, kjer slavimo ravnokar njegov spomin. S toplo besedo in največjim zadoščenjem je naglašal govornik, da smo priredili to slavnosst — dolžne hvaležnosti v polnem soglasju med vsemi društvi in da so prejšnja nasprotja povsem izginila. Duh pokojnega Rakuše nas je združil in tako ostani za bodočnost! G. Engelmann je pozval navzoče, naj zakli-čejo trikraten: slava spominu pok. boritelja! Vsi so se dvignili in odzvali pozivu, a ko so pevci na to skladno, čutstveno in pretresljivo zapeli žalostinko, je blestela v očeh sivolasih mož — solza, ta glasnica mehke duše našega ljudstva. Po slavnosti so dckoracijo v dvorani fotografirali. Kdor narodno dela — trpi. Tako je usojeno vsem, ki iih ljubezen do naroda sili na p'ano, na delo, v borbo. Toda, ne-sporazumljenja in krive sodbe izginjajo, a hvaležnost naroda ostaja kot najlepša nagrada delavcem in boriteljern. To so pokazali svetojakobški Slovenci minole nedelje. Na skromen, ali ganljiv način — ker v polnem soglasju — sc se oddolžili spominu Frana Rakuše ob desetletnici njegove smrti. Povodom otvoritve ljudske kuhinje od strani aprovizacijske uprave si usojamo ledeče objaviti, in sicer v imenu nižjega j. kr. uradništva kakor tudi v še večji neri v imeim privatnih uslužbencev: 1.) Večinoma so uradne ure nepretrgoma od S aH 9 do 2 in 21/? pop., in z ozirom na to lejstvo se taki uradniki ne morejo udeležiti kosila opoldne; torej bi bilo primerno, la bi se ura za kosilo podaljšala do treh popoldne, ali pa da bi se kosilo shranilo take odjemalce do te ure. 2.) Pri prijavi za kosilo kakor tudi za večerjo se v iotičnem uradu od stranke zahteva matija izkaznic za živila, katera se objavljenju odvzame, tako da si dotičnik ne more niti nabaviti kruha za zajtrek. Enako tudi glede sladkorja. 3.) Naj bi se uredila stvar tako, da bi se človek mogel prijaviti tudi samo za kosilo, ali samo za večerjo. — Sledi podpis. Poziv. Dogajajo se slučaji, da izkazi o z0 najnižjih ST&NiE VLOG $3 Id M&IJOHOV KROH. hiizi m: ti § ii& 12 fte. ia oi 1 da 5 m- k^ais wak tfeteiS až rafri* an!i.