53 o berdorfer , E. 1982: Pflanzensoziologische Exkursionsflora. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 997 pp. Podobnik , A., 2007: Ranunculaceae – zlatičevke. In: Martinčič & al. 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana, 967 pp. Poldini , L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale Udine, Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universita di Trieste. 898 pp. Strgar , V., 1966: Prispevek k poznavanju rastlinstva v soteski Iške. Varstvo narave (Ljubljana) 5: 81-95. tomaŽič, G., 1970, in litt.; ustna sporočila pri terenskem pouku in na vajah iz fitocenologije. Zupančič, M. & Žagar V. 1995: New wiews about the phytogeographic division of Slovenia. Razprave IV razreda SAZU (Ljubljana) 56, 1: 3-30, I. Žagar , V., 1979: Anemone trifolia L. v Jugoslaviji. Drugi kongres ekologa Jugoslavije, Zadar – Plitvice, 1 – 7. 10. 1979, JAZU (Zagreb) 2: 1385-1389, Mladost. dušAn roBič & MArko Accetto Viola sororia Willd. = V. cucullata auct., non Aiton = Viola obliqua Hill Nova nahajališča adventivne vrste v alpskem, predalpskem, dinarskem in submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije New records of adventitious species in the Alpine, Pre-Alpine, Dinaric and Sub-Mediterranean phytogeographic region of Slovenia 9647/3 (UTM 33TUM83) Slovenija: Julijske Alpe, Bovec, Kaninska vas in okoli 100 m pod cesto proti Plužni, 470 do 480 m n. m., ruderalna rastišča pri počitniškem naselju, košeno obpotje, poseke ipd. Det. A. Trnkoczy, 16. 4. 2007, avtorjevi fotografski posnetki dostopni na »http://calphotos.berkeley.edu/cgi/img_query?query_src=photos_index&enlar ge=0000+0000+0607+0981«; leg. & det. 24. 4. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU. 9847/4 (UTM 33TUM90) Slovenija: srednja Soška dolina, pod Bodrežem, levi breg Soče vzvodno nasproti Ajbe, 100 m n. m., rečna terasa, na stiku travnika in obrečne mejice. Leg. & det. I. Dakskobler, 4. 4. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/1 (UTM 33TVM01) Slovenija, Julijske Alpe, Tolmin, logi na levem bregu Soče med Nemško kostnico in tolminskim pokopališčem, okoli 160 m n. m., belo vrbovje (Salicetum albae). Leg. & det. I. Dakskobler, 15.4. 2008, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/4 (UTM 33TVM00) Slovenija, dolina Idrijce, Slap ob Idrijci, levi breg Idrijce med Obrekarjem in Bukovico, 175 m n. m., log (Alnetum incanae s. lat.). Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 4. 2002; tudi prodišča in vrbovje pri Temnikarju, okoli 180 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 18. 9. 2008, delovni herbarij ZRC SAZU. Hladnikia 25: 45-67 (2010) 54 9949/1 (UTM 33TVM00) Slovenija: dolina Idrijce, Dolenja Trebuša, levi breg Idrijce, pod Prvejkom nasproti Oblaza, 180 m n. m., log sive vrbe (Lamio orvalae-Salicetum eleagni). Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 4. 2008, delovni herbarij ZRC SAZU. 9949/2 (UTM 33T VM10) Slovenija, dolina Idrijce, Straža, levi breg Idrijce, vrbovje (Salicetum incano-purpureae) ob reki nasproti izliva Zaganjalčnice, 240 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 12. 5. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU. 9950/3 (UTM 33T VL29) Slovenija: dolina Idrijce, Spodnja Idrija, otok na reki nizvodno od sotočja s Kanomljico, vrbovje (Salicetum incano-purpureae), 300 m nm. v., leg. & det. I. Dakskobler, 26. 3. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU. Ameriška vijolica je doma v Severni Ameriki in je v Evropi že naturalizirana (Rakar 2008: 21). To velja tudi za Slovenijo, kjer ta okrasna rastlina podivjano raste v naseljih, parkih, ob cestah na pokopališčih, predvsem v predalpskem fitogeografskem območju (Bačič 2007: 421). Arealno karto njene razširjenosti v Sloveniji je objavila Tadeja Rakar (2008: 104), ki za to vrsto uporablja ime Viola cucullata. V tej karti je ameriška vijolica označena v petih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore, v osrednji Sloveniji (Ljubljana in njena okolica) in v vzhodni Sloveniji (okolica Celja, Maribor). Nova nahajališča v zahodni Sloveniji so po rastišču precej drugačna, saj smo jo v glavnem popisali v obrečnih gozdovih (vrbovjih, logih) ob Idrijci in Soči, ki jih uvrščamo v asociacije Salicetum incano-purpureae, Salicetum albae, Lamio orvalae-Salicetum eleagni in Alnetum incanae s. lat. To so torej naravne Slika 1: Razširjenost vrste Viola sororia v Posočju (po podatkih v bazi FloVegSi) Figire 1: Distribution of Viola sororia in the Soča Valley (accordiing the FloVegSi database) Notulae ad floram Sloveniae 55 gozdne združbe, ki pa so, zaradi prenosa plodov in semen in tudi vegetativnih delov rastlin po vodi, med najbolj izpostavljenimi »onesnaženju« z okrasnimi vrstami. Ljudje žal pogosto organske odpadke s svojih vrtov mečemo neposredno v bližnje potoke in reke. Izjema med novimi nahajališči v Posočju je nahajališče pri Bovcu, kjer se je ameriška vijolica naselila v bližini naselja in se razrasla na neobdelanih ali opuščenih zemljiščih, pa tudi na košeno trato v bližini počitniške hišice. Po naših opažanjih je ta vijolica precej raznolična, kar se kaže npr. tudi v barvi cvetov. Ta ni vedno rdeče-vijolična, kot navaja Rakar (2008: 104), ampak lahko tudi bela (http://calphotos.berkeley.edu/cgi/img_query?query_src=photos_ind ex&enlarge=0000+0000+0607+0980). Značilne pa so kijasto odebeljene dlačice na notranji strani venčnih listov. V sosednjih območjih Italije po nam znanih podatkih (Poldini 2002) subspontanih nahajališč ameriške vijolice za zdaj ne navajajo. Razširjenost vrste Viola sororia v Sloveniji prikazujemo na sliki 1. Literatura Bačič, t., 2007: Violaceae – vijoličevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 415–422. Poldini , l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp. r akar , t ., 2008: Revizija rodu Viola v Sloveniji. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 153 pp. + priloge. iGor dAkskoBler & AMAdej trnkoczy Euphorbia villosa Waldst. & Kit. Prva znana nahajališča dlakavega mlečka na Idrijskem, nova v Posočju First records of E. villosa in the region of Idrija, new for the Soča river basin 0049/2 (UTM 33TVL29) Slovenija: dolina Idrijce, krajinski park Zgornja Idrijca, Idrijska Bela, na več krajih na desnem in levem bregu Idrijce med Fežnarjem in Lajštom, na vlažnih, deloma povirnih dolomitnih rastiščih, v visokem steblikovju in v obrečnih vrzelastih sestojih rdečega bora, sive vrbe in sive jelše (Alno incanae-Pinetum sylvestris, Alnetum incanae s. lat.), okoli 380 do 400 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 15. in 22. 4. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU; desni breg Idrijce okoli 200 m nad Lajštom, brežina (nasip) med cesto in reko in tudi v travnati strmini nad cesto, okoli 400 m n. m. Leg. & det. R. Terpin, 6. 5. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU in R. Terpin & Pumpark (botanični krožek Idrija), 18. 5. 2009, fotografski posnetki. 0050/1 (UTM 33TVL29) Slovenija: dolina Idrijce, Idrija, krajinski park Zgornja Idrijca, prodnati otok v Idrijci pri izlivu Jezernice (Divjega jezera), okoli 340 m n. m., vrzelasto Hladnikia 25: 45-67 (2010)