-HV€- Maria December, 1947 Lemont, Illinois Letnik 39 Izdajajo Slovenski frančiškani v Ameriki AVE MARIA P. O. B. 608 Lemont, Illinois Naročnina: $2.50 letno. Izven U.S.A., $3.00 Naročnina Tvoja je dar v podporo ubožnejšim sloven¬ skim fantom, ki se izobražu¬ jejo za slovenske duhovnike v lemontskem semenišču. Naročnikov in dobrotni¬ kov se spominjamo v lemont¬ skem samostanu v svojih mo¬ litvah, pri sv. mašah, in pri drugih duhovnih opravilih. Opravimo pa zanje tudi sv. mašo in sicer vsako prvo sre¬ do v mesecu. Urednik — Editor: P. MARTIN STEPANIČ, o.f.m. Upravnik — Business Manager: P. CIRIL ŠIRCELJ, o.f.m. i Printed by BKP.V ICK PKINTKRS 304-806 C« naI Street Lemont, lil. VSEBINA Evangeljski prizori . \ Marijini prazniki. — P. Alojzij, o.f.m. 3 Sveti prazniki v dragi domovini. — Anton Gril, s.c . 5 Božični zvonovi pojo . 6 Brezmadežni. — Fr. Bazilij, o.f.m. 8 Legenda o sv. noči. — Dr. I. Česnik . 9 Lilija iz raja..— K. 13 Molitev. — V. Kos. 14 Marija. — Rev. A. Tome . 15 N. Begunski sv. večer. — Erik Kovačič . 17 Križem kraljestva križa. — P. Martin, o.f.m. IB 3. križem in sidrom . 20 Stari pastir . 22 Lemontski odmevi. — Samostanski firbec ... 26 Kramljanje na zapečku . 29 j Bog plačaj, dobrotniki . 31 1 Published monthly, except Oetobcr when published semi-monthly, by the Slovene Franciscan Fathers, P. O. P- 608, Lemont, Illinois, in the interests of the Slovene Frai 1 * ciscan Commissariat of the Holy Cross. Subscription prices: U. S.A. $2.60 per year. Subscriptions are pay* able in advance. Entered as a second-class matter at the Tost Olfice of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special vate of postat? 1 ’ provuled for in Section 1103, Act of October 3, 1017- Authorized July 14, 1946. December, 1947 AVE MARIA Letnik 39 EVANGELJSKI PRIZORI Betlehem je natlačen s tujci. Tudi prostor, ki ga navadno ima vsak večji kraj za prenočišče tujih potnikov, je napolnjen. Marija in Jožef ne moreta najti strehe pri ljudeh v rodnem mestu svojega kraljevega pradeda Davida. Do pičice so se izpolnile besede sv. Janeza o Jezusu: “V svojo lastnino je prišel in njegovi ga niso sprejeli (Jan. 1:11).” Že pri rojstvu so ga nevede pahnili Judje od sebe; tako se mu je godilo skozi celo življenje, posebno pa še ob njegovi smrti. Sveti par, Jožef in Marija, si v zadregi išče varnega prostora zunaj Betlehema in ga k sreči najde v duplini, v katero so pastirji ob času nevihte in drugega slabega vremena spravili živino. V tem bornem hlevu, v hladni zimski noči, se dopolnijo dnevi, da preči- sta Devica porodi božjega Sinu. Brez bolečin, v neoskrunjenem devištvu, se čudežno rodi sveto Dete. Marija ga sama povije v plenice in položi v jasli. Revnejše, skromnejše ne more biti rojstvo nobenega človeka. Hlev in jasli so nam živ dokaz “milosti našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa, kako je zaradi vas postal ubog, dasi je bil bogat, da bi po njegovem uboštvu vi obogateli (2 Kor. 8:9).” Kakor pozneje ob smrti tako zdaj pri roj¬ stvu “Sin človekov nima, kamor bi glavo naslonil (Mt. 8:20.)” Krščansko izročilo pripoveduje, da sta bila v hlevu vol in osel. To se najbrž ozira na besede preroka Izaija: “Vol pozna svojega lastnika in osel jasli svojega gospodarja; Izrael pa me ne pozna, in moje ljudstvo me ne razume (Iz 1:3).” Lepo izraža ta pobožna misel, četudi morda ni zgodovinsko utemeljena, da so se brezumne živali klanjale svojemu Stvarniku, ki ga ljudje niso poznali. Krščanski svet pada sedaj na kolena pred sveto Materjo in moli njeno Dete. Njun zgled največjega zatajevanja, naj- poinejse požrtvovalnosti vnema nebrojno src, da umevajo lepoto revščine in v ljubezni do Marije in Jezusa iščejo moči za najhujše žrtve. a ve Mari 4 .tr. 2 Sveta nebesa široko se odpro, angelski kori “Hozana” pojo: sredi med njimi je Jezusček mili, mar se ne bomo tud’ mi veselili? On, ki z Očetom enaki je Bog, vir, kar je, delo njegovih je rok. Verna Beseda meso je postala, da t j med nami bi zdaj prebivala. Jezusček, Ti si naš bratec postal, v jaslih ležišče si sebi postljal, da bi solzice nas Tvoje ganile, Tvoje ročice nas k sebi vabile. Čista Devica zavija kleče Tvoje telesce v plenice nove. K jaslicam ž njo tudi mi pokleknil* 10 ’ lebe, o Dete nebeško, molimo. .4 JE MARIA MARIJINI MARIJA IN BOŽIC PRAZNIKI “V občestvo združeni in praznovaje najsvetejši dan, ko je neomadeževano devištvo Device Marije temu svetu dalo Odrešenika, obhajamo pa tudi spomin zlasti častite vedno Device Marije, ma¬ tere našega Boga in Gospoda Jezusa Kristusa.” Z nobenim praznikom Gospodovim ni Marija tako tesno združena, kakor z božičem. Zakaj, ta praznik nam je ona dala. Bilo je tistega leta, ko je rimski cesar Avgust zaukazal štetje ljudstva po vsem cesarstvu. To je bilo pa tudi tisto leto, ko so oznanjevali preroki — bilo je leto Gospodovega rojstva. Vsakdo se je moral zglasiti tam, od¬ koder je izhajal njegov rod. Jožef in Marija sta bila oba Davidovega rodu in sta morala torej na popis v mesto Davidovo, v Betlehem. Zima in selitev ljudstva sta jima obteževala potovanje. Malija je pa vedela, da je blizu rojstvo Zveličar jevo. Betlehem je bil prenapolnjen s po¬ tomci Davidovimi. Zastonj sta iskala prenočišča. Izven mesta je bila duplina, ki so jo rabili pastirji za zatočišče. Tu¬ kaj ju je noč dohitela in tukaj se je Mariji dopolnil čas poroda. In poro* dila je sina prvorojenčka. In dopolnilo se je, kar so napovedo¬ vali očaki in preroki, zgodilo se je, kar io Izrael skozi tisočletja pričakoval: Beseda je meso postala. Ker je to skriv¬ no t. božičnega praznika, je pač tudi razumljivo, zakaj je Marija s tem pra¬ znikom tako tesno zvezana. Božični praznik obhaja sv. Cerkev v najveličastnejši način. Že od starodav¬ nih časov darujejo ta dan katoliški du¬ hovniki tri sv. maše. S tem se spomi¬ njajo trojnega Jezusovega rojstva. Ob polnoči se sv. Cerkev veseli rojstva Je¬ zusovega iz Marije Device. Pri zorni maši se pa spominja, kako se je Jezus duhovno rodil v Mariji in Jožefu, in na sv. večer v dušah pastirjev, ki so ga prišli molit. Tretjo sv. mašo obhaja sv. Cerkev, da se spominja rojstva Sinu božjega, ki je kot Bog rojen iz Očeta od vekomaj. Nemogoče je, da bi se Cerkev ne spo¬ mnila pri božičnih mašnih obredih Ma¬ rije, Matere Božje. Prvo sveto mašo so v stvari rimski cerkvi darovali v baziliki sv. Marije Večje ali “Pri jaslicah.” že s tem nam je jasno, kako so že prvi kri¬ stjani božični praznik vezali s češče- njem Device Marije. Spomin Matere božje na sveti božični praznik, je tako o-lobok, da je prešel v stalno vodilo ali kanon sv. maše. Na božič namreč mo¬ lijo pri vseh sv. mašah med dejanjem, to je pred povzdigovanjem, molitvico v začetku navedeno. Ta dodatek je zelo star in spada že najmanj v četrto sto¬ letje. Drugo sv. mašo so Rimljani darovali v cerkvi sv. Anastazije, ker na ta dan se obhaja spomin sv. Anastazije. Ma¬ tere božje se spominjajo samo v evan- str, 4 AVE Mai\} a geliju, ki pripoveduje, kako so dos 1 jaslicam pastirji. “Marija je vse te be¬ sede hranila in jih premišljevala \ ^°' jem srcu. V baziliki Marije Večje so darovali tretjo sv. mašo, tako da se je božič litin- gično začel in zvršil pod okriljem Ma¬ tere božje. Na posebno čudoviti način je v evangeliju te sv. maše omenjena tudi Marija. Pove nam, da se Jezus ni rodil iz volje mesa, ampak da ga je brezmadežna Devica Marija spočela iz moči sv. Duha. Zveličar se je rodil iz žene zato, da bi mi za vedno prenehali biti samo otro¬ ci žene ter postali tudi otroci božji. Glejte, to je zaključna misel božičnega praznika: Marija je Mati božja zato, da postanemo mi otroci božji. Misel na Marijo ne doni samo na božič, marveč preveva vso božično do¬ bo. Da, v nobeni dobi cerkvenega lota, ni spomin na Marijo tako živ, kakor v božični dobi. Zdaj jo \ idimo v temp¬ lju, potem pri modrih, zdaj na poti, ko roma z dvanajstletnim Jezusom v tem- pel, potem v galilejski Kani, dokler na svečnico ne vzame slovesa, da se zopet prikaže v postni dobi. Kolikor mogoče sveto obhajajmo tudi mi božični praznik rojstva Zveličarja. Bodimo, če le mogoče, pri treh sv. ma¬ šah. Vredno pristopimo k obhajilni mizi v spremstvu naše Matere Marije. In ni¬ kar ne imejmo sovraštva v svojem srcu do svojega bližnjega. Nikar ne oskru¬ nimo božičnega praznika s pijančeva¬ njem in z požrešnostjo. “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.” P. Alojzij, o.f .m. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO voščimo vsem naročnikom, zastopnikom, za- pečkai jem lista Ave Maria, in vsem dobrot¬ nikom, sorodnikom in prijateljem. SLOVENSKI FRANČIŠKANI Pri Mariji Pomagaj v Lemontu 4 » t MARJA - -— —.. _ ___ __ _*. 5 SVETI PRAZNIKI V DRAGI DOMOVINI ANTON GRIL, s. c. Duh belih, rdečih in rumenih krizan¬ tem, ki so tako lepo blestele okrog hiš, se je povžil s prvim snegom. Plapola¬ joči plamen s\eče in lojenke je ugasnil z zadnjo solzo trpečih, ki so plakali na grobovih rajnih. Vsi sveti in dan vernih duš so praznik občestva svetnikov, ko se spominjamo zmagujočih in trpečih bi atov, ki so v kraljestvu N jega, katere¬ ga rojstvo bomo obhajali ta mesec. K temu nas pripravlja sveti adventni čas, čas pričakovanja, hrepenenja in spo¬ korne priprave na prihod Novoroje¬ nega. Advent, prihod Odrešenikov! Koli¬ ko lepega vsebuje ta čas priprave! Sa¬ mo svitanice ali zornice! In tudi na¬ rava sama nas navaja k resnemu razmiš¬ ljanju velikih dogodkov, ki imajo priti. Mrzla megla pokriva dol in breg. Prvi sneg je zapadel in ni mogel kljubovati topli zemlji, prelil se je v nevšečno žlo- to. če pa ga je nebo nasulo v obilici, potem pa že vsa narava spi v sladkem pokoju. Tako je več ali manj v naravi, ko se začno svitanice. Svitanice! Tako so oznanili gospod v nedeljo, bodo vsako jutro ob šestih . .. Že ob štirih ali še prej se zasveti medla luč v bornih kočah in premožnih hišah trdnih gospodarjev in domači vstajajo. Vsak, kateri le utegne, se opravlja. Go¬ vorjenja ni čuti. V sveti zbranosti in hitro, ker že močno zebe, se obleče vsakdo in vstopi v mrzlo in temno ju¬ tro, oblečen v gorak kožuh ali zavita v topel plet. Goreče treske zaleskečejo v rokah posameznikov kot kresnice ob kresu in zagore po bregovih od hiš in koč in si vžigajo pot v dolino, kjei se ob stičiščih za nekaj časa strnejo v eno samo ognjeno procesijo. Nadležno babico, ki komaj prestav¬ lja noge, a bi še vsaj to leto rada slišala peti svitanice, podpira življenja polna vnukinja z desno, a v levi drži svečavo. Star očanec, ki je na tiho zaprl duri, se krepko odkašljal nekaj streljajev od hiše, stopajoč na pot premišljuje, koliko let že hodi k svitanicam. Začel je kot otrok, nadaljeval kot mladenič. Kako lepo je bilo, ko sta z Nežko hodila ne¬ kaj časa kot fant in dekle! Potem sta se pa poročila pred petdesetimi leti. Pozneje je delo tako pritisnilo, da sam ni mogel, Nežka pa je morala ostajati doma zaradi otrok. Le na stara leta sta doživljala spet isto srečo. Lansko leto pa jo je Bog poklical k sebi. Hudo je bilo, neizmerno hudo! ‘Ta zgodi se Tvoja volja,” je dejal ponovno in začel moliti za pokoj njene dobre duše in vseh znancev in sorodnikov. Iz sosedne hiše se je zgubil v meglo mlad gospodar. Njegova noga je brez težave našla pot na stezo in ob svitu dalne svečave ni zgrešil kolovoza. Tudi on se je ustavil pri svoji sreči. Mlada, rdeča in zdravja polna žena mu je do¬ ma. Dober mesec pred rojstvom Gospo¬ dovim se mu je rodilo sedmo dete. Hva¬ la Bogu, vsi so zdravi in močni. Kuje načrte, kako jih čim bolje preskrbeti za bodočnost in dobro vzgojiti. Prvoro¬ jenca Tineta kar ni mogel spraviti v cerkev. No, saj je bil od sinočnjega dela utrujen. A jutri mu ne prizanese! Naj se že mlad navadi zaupati in delati z Bogom, kot je mene navajal moj oče, je toAia A »*. t sklenil trden in veren kmet. Na križpotju, globoko v dolini, ^o se shajali ljudje in vstopali v dolge vrste. Treske so že dogorevale, le kakšni so se jih imeli. Na kratko so se pozdravili, potem pa molče, zatopljeni vsak v svoje misli, nadaljevali pot proti cerkv i, ki ^e je le malo videla iz goste megle. Kaka zgovorna zarjavela devica bi rada spi o- stila svoj jezik, obirajoč farane ali premljevajoč že znane stvari, a ji ni uspelo. Rezek odgovor ji je presekal zgovorno govorico: “Ni čas za take marnje!” V svetem molku so dospeli do cerkve. . s te. Saj pa je tudi najljepša molitev preprost razgovor z Bogom. ^ . Srca vseh so bila edina v prošnjah; “Pridi, Gospod, in nam pomagaj! Za svoj rojstni dan osreči našo družino! Ohrani mi otroke, ženo in živino zdra¬ vo Blagoslovi mi sina, ki študira, da bo' dober in Tvoj namestnik. Pripelji mi zašlega Franceta, ki niti za svojo mater več ne mara, na piavo pot. Da bo pustil to družbo nepridipravov, ki se norčujejo iz vsega, kar je nam sveto. Taka in podobna molitev je dihtela k Bogu iz vernih src s končno prošnjo, da bi svoja srca lepo pripravili Novoroje- Zvonovi so zapeli za pristop mašni- kov. Vsi zasopli in razgreti so vstopili v prijazno cerkev. Gospod so vzposta¬ vili Najsvetejše, pevci so Ga lepo poča¬ stili, potem pa se je v sveti zbranosti začela maša. Tistih, ki bi motili svete obrede ali se dolgočasili, ni bilo med njimi. Vsak se je preprosto pogovarjal s svojim Bogom, le še bolj živo in zaupno kot med potjo. Na vsak toliko časa pa je zmolil kak očenaš. Le malo- katerim je zdrsel ves rožni venec skozi prebivati v njih. Po povzdigovanju so vsi zapeli skup¬ no s pevci ono tako lepo in globoko: “Tebe ljubi moja duša . . . Pridi, pridi, skleni se z menoj . . .,” in so se dejansko tesno objeli z Njim, ki jim je vse, v svetem obhajilu. Kdaj so gospod dali blagoslov z monštranco, so komaj zaznali. Orgije so utihnile. Oltar se je pogreznil znova v mrak, le na levi strani je zaplapolala v rdečem siju luč. Ta sprememba je Božični zvonovi pojo . . . Napaja nas sveto veselje, izpolnjene naše so želje: Bog Sin je prišel na zemljo. BOŽIČNI ZVONOVI POJO Poslanci nebeški pojo Zdaj nismo na zemlji več sami, Sin božji prebiva med nami, ki rešil pogube nas bo. Bog Sina na svet je poslal: Marija ga nam je rodila in v jaslice ga položila. Sin božji je človek postal. Iz jaslic se Dete smehlja, radujte se duše, telesa, na zemlji so sveta nebesa; molite, slavite Boga. Bog v jaslicah revnih leži. Ponižni in čisti bodimo, * pastirji lepo ga molimo, radujmo se svete noči. Begunci nesrečni smo mi; Marijo za Dete prosimo, ga v duhu v domove nosimo, ki nimajo svete noči. ( Bogoljub” v begunstvu.) I 4i £ MARJA ur. 7 prodi amila na\zoee iz tople zahvale, i olm notranje sreče so odšli na svoje domove, noseč domov Boga in blago¬ slov v svojih srcih za vse one, ki se zor- nic niso mogli udeležiti. Tako posvečajo verni Slovenci Bogu dan ad\ enta, priprave za najlepši praznik, in srca so mirna, topla, in piičakujejo \ S'\eti dočakanosti svete noči. Čez dan jim doni v srcih: “Ro¬ site, nebesa, od zgoraj in, oblaki, dežite Pravičnega! Odpri se, zemlja, in rodi Zveličarja!” Otroci, ki jih je sv. Miklavž razvese¬ lil le za hip, že zgodaj mislijo na jaslice, mah in božično drevesce. Skrbno opa¬ zujejo vreme in odlašajo z nabiro mahu. Če bi bili prezgodnji, bi mah izgubil lepo zeleno barvo. Nevarnost pa je tudi, da jim visok sneg zamete pot do gozda. Skrbno torej povprašujejo starejše, ki se spoznajo na vreme. Če pa jih le ukani in je nad meter visok sneg pokril dol in breg, se ne ustrašijo tudi te žrtve. Ko¬ rajžno naskočijo celino in gazijo s košarami in sekiro proti gozdu. Le mlajši Pavelček, ki snega ne bi zmogel, golta v joku, ker so ga bratje pustili pod hišnim kapom. Še zvest Fido se mu je to pot izneveril in se kobaca za smejoči¬ mi se brati. Do smrti utrujeni so prinesli domov košare zmrznjenega, a lepo zelenega mahu, ki so ga predramili izpod tople odeje, in lepo božično drevesce. Skrbno so oboje pospravili na podstrešje. Le redkokrat so obiskali svoj zaklad, skrb¬ no pazeč drug na drugega, da ne bi z /v-uro vidnim brskanjem poškodovali lepega mahu. \a prste so steli dneve, ki so se vse pT&poČ&si bližali* Ves adventni čas so bili wdo pridni, zlasti zadnje dni so prid¬ nost potrojili, kajti za vsako premago¬ vanje so smeli položiti v škatljico, ki je stala v bogkovem kotičku, slamico, na kateri bo ležalo Dete. Končno so se iztekli adventni dnevi in približala se je vigilija ali, kot ponekod pravijo, bilja. Spanec je otrokom zgo¬ daj zdrsnil raz oči. Skrbno mater so to jutro kar prehiteli. Skoraj da je niso užalili s svojo nepočakanostjo. Ko se je zdanilo, je odprla skrinjo, vzela ven s svetim spoštovanjem staro škatljo, v kateri so bile spravljene božične figure: pastirci, psi, kozli, ovce z jagenjčki, i.t.d. Bile so častitljive! Že nekaj ro¬ dov so preživele. O, če bi mogle govo¬ riti, o kolikem veselju in sreči bi pri¬ povedovale ! Skrbno so jih obrisali in ločili od svetlih krogljic in srebrnih niti. Sveta družina pa je bila spravljena v posebni škatljici in dobro zaprta. Do nje ni prišel prah! In tudi spodobi se ne, da bi jo vsakdo jemal v roke. Srce Jezusovo se je umaknilo iz bog¬ kovega kotička. Na trioglati deski, na katero so pripeli nov papirnat prt okrašen z narodnimi motivi, je zrasel kos narave. Spredaj gmajna s pašniki in potočkom, v ozadju strma gora z rebri ob strani in ob širnim gorskim kotlom ob podnožju. Tja so postavili štalico. Na rebri in križpotja pastirce, čreda pa se je pasla na zeleni ravnici. Le kaka predrzna belka je blejala otožno na strmi skali, odkoder ni znala oditi in klicala na pomoč pastirja. Ozka brv je vodila stezo preko potoka, ki se je potem zgubila čez strme pečine v daljavo. Nad vso to naravo pa je vesila sveže veje jelka, božično drevo, ki je v kot deske pritrjena skrbno čuvala štalico v svojem podnožju. Vsa praznična je blo- AI/ £ mafu a C stela v raznobarvnih krogljicah, snegu, srebrnih nitih in s svetlo zvezdo in ko¬ nico na vrhu. Paveljček je le od časa do časa vrgel pogled na jaslice in globoko izdihnil. Najbrže je še sedaj žaloval, da ni mogel iti nabirat mahu. Se je pa tem vnete je pogovarjal s svojo ptičko, ki mu jo je podaril sv. Miklavž. Da naj zapoje, jo je prosil na vse mogoče načine, samo BREZMADEŽNI Brezmadežna! Tvoj materin pogled se blaženo smehlja . . . Popotniki na zemlji smo, Brezmadežna; na Tebe se oziramo, ki svetiš v grešno nam temo. Saj ljubiš nas, Brezmadežna! Odpodi mraz, ki v naših srcih je doma, Brezmadežna! . . . Fr. Bazilij, o.f.m. tako glasno, da jo bo le on slišal, č e j e j e glasno žgoleti sram. Ali drobna živalca ga je le prijazno gledala z živimi steklenimi očmi. t e pa meni nočeš, na- oaiivka, boš pa gotovo dobremu J e . zusčku, kadar pride, ji je prišepnil na uho. S temi besedami je stekel do ja- slic in jo ponudil, da jo pripnejo prav do vrh drevesca, da bo žgolela Novo¬ rojenemu. Mračilo se je že. Vse je bilo že v ne¬ red. Le angeljčku je bilo treba popra¬ viti strto perut. Končno tudi že on čuva nad vhodom štalice, ki pa je še prazna. Zunaj je pritisnil mraz s prvim mrakom. Škripalo je pod nogami. Cesta je bila prazna. Le. kdaj pa kdaj je odškripal urnih korakov mimo hišo kak zamudni popotnik, želeč biti čimprej med svoji¬ mi. Hiše so ječale pod debelim snegom. Kar preobilno so bile z njim obložene. Celo vaški zvonik je zgubil na svoji vitkosti. V sobi je bil mrak. Otroci so nestrpno čakali očeta, ki se še ni vrnil od krop¬ ljenja poslopij z najstarejšim Tonetom. Treba bo postaviti sv. družino v hlev¬ ček. Končno je le prišel. Z večkratnim klicanjem so odtrgali skrbno mater iz kuhinje od zadnjega dela za praznike. Vsa rdeča in zasopla je prišla v sobo, si odbrisala potno čelo in pogladila kodre cepetajočemu Paveljčku. Oče se je odkril, postavil v kot štalice, kjer sta že čakala oslek in volek, sv. Jožefa, na- to pa je mati dala Marijo na njegovo desno.. Najmlajši Paveljček, ki ga je oce dvignil, pa je s svetim spoštovanjem položil Dete na slamico, ki so jo na- UMli otroci ves advent za ceno žrtev, sie ( i med čakajoče. To postavljanje je star običaj in prednost. S tem pa je tudi dano znamenje, da se bo kmalu -II h. M.A lil A Ur. 9 začelo svetonočno slavlje v družini. ^ prižgali luč. Prijetno je dihtelo od tople peči. Zadnje lise sveže poribanih belih tal so se sušile. Iz kuhi¬ nje so se prijetno mešali duhovi peče¬ nega in kuhanega mesa, s sladkim vo¬ njem medenih in orehovih kolačev in rumenih kosov kuhanih sliv, s svojskim duhom postnih jedi, in dražili lačne želodčke. Žarki medle svetlobe so lili skozi oknja ven na snežno belino. Na njej so se odbijali in družili v sladek objem s sojem zvezd, ki so blestele nocoj tako razkošno in migljale v hitrih utripih, tiho si pripovedajoč skrivnosti svete noči, pri tem pa previdno pazile, katera bi prva zaznala odhod Deteta, da bi mu v pozdrav še svetljeje zasvetila. Mesec je bil to noč posebno sijajen. Oblastno se je prepeljeval po nebu ves svetal in poln, prav kot bi bil za poroko priprav¬ ljen. Je imel tudi važno nalogo: pri¬ praviti dostojen sprejem in pot Novo¬ rojenemu, ko bo stopil na zemljo. Za¬ ukazal je vetrovom, naj nasujejo na debelo snega, da bo Detetu mehka pot. Vsa širna ravan, ki je ob jesenskem dežju bila grdo narita in pohojena, je postala bela in nedolžna. Siv in teman gozd je izgubil svojo tajno in strah vzbujajočo čarobno moč, ki je človeku dela tako hudo pri srcu, kadar je bil pri¬ moran sam iti skozi gozdne temine. Stari mršavi in grozeči hrasti so pokriti z dolgo belo snežno brado in temne jelke in smreke obkroža sladek smehljaj nanovo zapadlega snega. Šibke veje in vejice ječijo pod to blagodatjo in po¬ trpežljivo prenašajo preobloženo ra¬ zkošje narave, samo da bi čim lepše sprejele Otroka, ki bo potoval prav- kmalu tudi skozi gozd. Le zdaj pa zdaj si katera meni preložiti na lahno obilno okrasje, a ji po nesreči ali pa nalašč pade na plašnega zajca, ki počiva ob vznožju drevesa in se niti to noč ne more umiriti. Hitro jo ubere v beg, v primerni razdalji se postavi na zadnje noge. po¬ striže z ušesi, voha, posluša, in ko se le uveri, da se je tudi to pot zastonj pre¬ strašil in zbežal, se prihuljeno povleče nazaj v toplo ležišče. Porogljivega za- LEGENDA O SV. NOČI Malo pred Jezusovim rojstvom je pri¬ plavalo nekaj angelov na zemljo. Vsemo¬ gočni Bog jim je naročil, da pripravijo vse potrebno za veliki dogodek. Tudi v betle¬ hemski hlevček je prišel angelček. Tam so bili osliček, voliček in prašič, ki je ušel iz rimskega vojaškega taborišča. Tem trem živalim je angelček govoril takole: “Roje¬ no bo Dete, božji Sin. Nebeški Oče mu je določil velike naloge. Božja volja je, da vi trije s svojim dihanjem malo ogrevati novorojeno Dete.” Voliček je veselo zamukal, oslič zarigal. S tem sta pritrdila angelovemu naročilu. Prašič pa je visoko dvignil rilec in se bra¬ nil, da bi svoje tople dihe daroval majhne¬ mu komaj rojenemu bitju, čeprav mu je angel zažugal s kaznijo, je trdovratno vztrajal pri svojem sklepu, da ne izpolni božje volje. Priplavala je sv. noč na zemljo. Roje¬ no je bilo sveto Dete. Marija ga je povila v plenice in položila v jasli na slamo. Vo¬ liček in osliček sta greli božjega Sina s svojimi toplimi dihi. Prašiča pa ni bilo blizu. Žrl je v kotu svojo krmo. Tedaj ga je zadela božja kazen. Začel je letati semintja s povešeno glavo. Dobra krma mu je pošla in dobival je potem le to, kar je ostalo živalim in ljudem in kar ni nihče maral. S svojim rilcem je ril glo¬ boko po zemlji in močvirju. Dr. I. Česnik AVE M ARI A ,o. W smeha svoje gostiteljice pa niti slisati noče. Tako je okrašena ravnina in vsi ob¬ robni gozdovi in sive gore prav do vrha, kjer se končajo v eno samo belo kopico. Med naselji in gmajno vijočo se reko pa je mesec lastnoročno okrasil. Dal ji je v obilju svojega lesketa, tako da se vije mimo hiš in travnikov kot ogrom¬ na srebrna nit. Nazadnje pa je razpel še srebrno megljico. Prav od belih za¬ sneženih vrhov gorskih velikanov je začel, jo pripel na obeljene gozdove na pobočjih in obnožjih gora, jo raztegnil preko ravni prav tja do naselj, jo razbli¬ nil vrh vaškega zvonika, pod katerim so čepele nizke koče kot piščeta, dalje naprej do prelestnih mestnih palač, hiš, tovarn in ogromnih cerkva. Sedaj se še enkrat popelje po nebesu, da zadnjič vse pregleda in da končna navodila za prihod Novorojenega. V sobi so ugasnili luč. Vsi so bili zbrani. Na drevesu je zagorela prva lučka v sobni mrak, nato so zablestele vse raznobarvne sestrice, vsaka v svo¬ jem soju po vsem drevesu. Tedaj so se zaiskrile v tisoč iskrah rakete, ki so vi¬ sele naniznane spodaj v vejah drevesca, in metale ognjene iskre vsenaokrog s prijetnim šumom. Srca vseh so hitreje udarila. Nepo¬ pisno veselje in toplo neizrazno občutje je objelo dušo in se prelilo v večnolepo pesem: “Sveta noč, blažena noč”. Vsak je pil veselje in srečo svete noči. Pa¬ vel jček, ki ga je mati dvignila v na¬ ročje, da bi vse lepše videl, ni mogel zadržati svojega začudenja in sreče. “Joj, kako lepo!” je vzkliknil in nehote plosknil z rokami. “Pa dovolj,” j e dejal oče. Naglo ho pogasili sveče in luč, samo ena je ostala za razs\ etljavo v hiši. Na¬ to so zmolili angeljski pozdrav in mno¬ go očenašev, kot je pri vernih kmečkih ljudeh navada pred jedjo.. V molku so sedli k mizi. Posta še ni bilo konec, pa tudi v spomin prvega trpljenja in po¬ nižanja Gospodovega, ki je že kot ne¬ bogljeno dete moral trpeti mraz in za¬ postavljanje, so jedli strogo postne jedi. Lačnim želodčkom so nadvse dobro teknile, čeprav so vedeli, da jih še ča¬ kajo boljše. Končno so jih použili. Spretna Anica je pospravila mizo, po¬ tem jo pogrnila z belim prtom. Mati je odhitela s Francko in Tončko v kuhi¬ njo. Na drevesu so znova zablestele luči. Prisotni so zapeli ono lepo: “Sv. Jožef v mesto gre”. Ko so jo dokončali, so že stale na mizi vsakovrstne dobrote, ki jih je Bog naklonil verni družini. Krepko so zaje¬ mali okusno božično večerjo. Materi se je kar samo smejalo, ko je gledala rožnate, zadovoljene obraze svojih do¬ brih otrok. V tem trenutku ji je bil poplačan ves trud, pozabljena vsaka manj prijazna beseda, ki človeku tako rada zdrkne raz jezik, kadar je v pre - HOJA ZA MARIJO Poleg vseh prednosti in milosti, s kateri¬ mi me je večni Bog tako obilno ozaljšal, da sem postala mati njegovega učloveče¬ nega Sina, ohranila sem se vendar vedno v globoki ponižnosti. Dobro sem vedela, da sem vse milosti prejela iz Gospodovih rok, iz sebe pa nič; er sem to spoznala, ni mi mogel škodovati hudobni duh napuha. edela sem pa tudi, da je čez vse do- P a Bogu, Najvišjemu, moja resnična no¬ šnja ponižnost ter bila vzrok mojega Povzdignjenja. ..ji L MARIA II naglem delu. eselje je bilo popolno. Duša in telo sta ga v izobilju uživala. Končno je vzel oče veliki nož, razre¬ zal medeni in orehov božični kolač, in mati ga je ponudila vsakemu ogromen kos. Nato je dejal oče, “Kot so vsi kosi, ki smo jih vzeli, sestavljali en sam ko¬ lač, tako moramo biti tudi mi složni kot bi bil v hiši en sam. Ta kos kolača bo¬ mo pojedli v znamenje sprave in sloge, če je kaj prišlo navskriž med letom. Tako bodo naša srca, že prej dobro očiščena, spričo te družinske sprave mehka in pripravna za sprejem Novo¬ rojenega. Srečne in blagoslovljene praznike vsem!" Krepko so si stisnili desnice, tudi malčki med sabo, čeprav bi bilo morda komu malo težko odpusti¬ ti starejšemu bratcu, ki ga je svoje dni vlekel za lase. Odmolili so in vstali. Zbrali so se znova okrog jaslic in zapeli: “Kaj se vam zdi, pastirčki vi”, nato pa so se mlajši zgnetli okrog babice, ki si je zbrala toplo mesto na zapečku, da bi poslušali štorije svete noči. Hčere so pospravile mizo, oče pa je z materjo odnesel belega kruha, ki je ostal pri večerji, živini, da bi tudi ona vedela za HOJA ZA KRISTUSOM Ne želi preveč po vednosti, ker take želje raztresajo in slepijo človeka. Kateri namreč kaj vedo, bi radi, da jih imajo drugi za učene in jih štejejo med modrijane. Veliko je pa tudi reči, o katerih vedeti duši malo ali pa nič ne koristi in zato je nespameten, kdor hrepeni po drugih rečeh, kakor po tistih, ki služijo njemu v zveliča¬ nje. Veliko besed še ne nasiti duše, le bogo- 1 jubno življenje oživlja duha in čista vest deli veliko zaupanje do Boga. sveti večer. Po končanem delu so se vsi sešli v hiši in poslušali babico, ki je tako čudežno lepo znala pripovedovati. Vmes pa so zapeli lepe božične pesmi, ki jih samo naš narod pozna, polne bogate vsebine in še vse lepše melodije. Sami niso vedeli, kdaj je zdrknila ura čez. Treba je bilo pripraviti se za od¬ hod k polnočnici. Mlajši, ki bi poti ne zmogli, so ostali pri babici in jo posluša¬ li, dokler jim spanec ni zatisnil vek in se niso pogreznili v kraljestvo sveto- nočnih sanj, ostali pa so odšli na pot. To noč ni bilo mrzlo. Kako krasna noč, kot je samo božična noč na Sloven¬ skem ! Iz vsake hiše so se usipali ljudje na ozke gazi, ki so vodile na večje kolo- tečinske. Veselo so se razgovarjali v nagli hoji. Fantje so kar po celem prečkali poti, prihitevali starejše, vese¬ lo pozdravljajoč znance in drage. Polni veselja so spuščali v zrak rakete, ki so jih kupili za težko prisluženi denar in hoteli z njimi doseči zvezde, ki so se živo migljajoč tako čudovito globoko nagnile v snežno belino širne ravni. Božični zvonovi so se razmajali in za¬ peli tako lepo kot le na božično noč. Zdelo se je kot da bi nadaljevali petje one čudovito lepe pesmi, ki so jo an- geljci peli v prvi svetonočni noči: “Sla¬ va Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!” Še več, v svojih glasovih so zajeli in razglasili pesem temnih gozdov, ki so tiho šepe- taje peli v svoji prelesti; poskočno pe¬ sem srebrnega potočka, ki se je v urnih skokih vil okrog skal in drsel v dolino skoraj ves v bel ledeni uklep utesnjen; pesem vsega vesoljstva in narave, ka¬ teri so se pridružili slavospevi vseh do¬ brih ljudi na zemlji, ki jim od tople in preobilne sreče bilo v dušah rajsko lepo. Dolgo so ubrano peli to pesem, potem so zaceli potrkavati, na lahno žgoleti. Z lahnimi koraki so ljudje posnemali njih ritem in hitro dospeli do cerkve. Takrat so slovesno in raztegnjeno zazvonili k polnočnici. Cerkev je bila nabito polna. Gospod so pristopili. Slabo razsvetljen oltar Ta slika je bila vzeta lanski božič, ko je »veti oče, papež Pij XII. daroval polnoč¬ no »veto maso v svoji privatni kapelici. Je ravnokar berilo bral. Navzoča je bila duhovščina in švicarska straža. se je nalahno tenil iz somraka. Pevci so peli pesmi, ki polni otožnega hrepe¬ nenja kličejo Odrešenika, ki ga že sko¬ raj pričakujejo. Bližal se je slovesen trenutek: Gloria in excelsis Deo! Cer¬ kev je zablestela v stoterih lučeh, ja¬ slice so zaživele, v pod bok ceikve je za¬ donelo tiho, uspavajoče, hrepeneče: “Sveta noč, blažena noč!” Kaj je občutilo takrat in vso mašo srce vsakogar, se na da popisati, tieba je doživeti in občutiti. Iz vseh src je donelo in prepevalo skupaj z mašnikom vred: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji* , Sveta noč, blaže¬ na noč”. Dete božje v jaslih leži, revni zemlji radost deli; človek zdaj si otet, rojen je Odrešenik! O slovenska zemlja, ti si velika v svoji lepoti, še večja v svojih ljudeh in bogastvu svojih praznikov. Komu bi ;se v srcu milo ne storilo, ko podoživlja to, kar je nekoč doživel skupaj z dragi¬ mi? Tujina, tuja si nam! Kdo se more v tebi vživeti v naše svetonočne skrivno¬ sti, ko nam tvoja zunanjost prav nič ne govori o tem, kar nam je nekoč domo¬ vina. Toda kljub temu zaprimo se v tiho družinsko zatišje, pojdimo vsak v svojo dušo in ob spominu na lepe slovenske božične praznike preživimo znova to veliko skrivnost v ljubezni, sreči in mi¬ losti božji, v duhu si želeč isto z vsemi dragimi, trpečimi v domovini in nam v tujini. (Gornji dopis o svetih praznikih v domovini je nam poslal č.g. Anton Gril, salezijanec, iz Južne Amerike iz države Čile. Iskrena mu hvala!) Razum ni vse. Važno je tudi srce. ečna moč verskega prepričanja je v tem, , da v so nauki vere v skladu s plemenitimi težnjami srca. — Pasteur. .4 r£ A tARlA *tr. 13 17. Daritev se je začela . . . S posmehom in prezirom so šli mimo jokajočih žena v sprevodu starešine ljudstva in poglavarji naroda ob mest¬ nih vratih. “Prismojene ženske!” so jim klicali. Nahujskana in najeta druhal za nji¬ mi jim je seveda sledila in delala isto. Poglavarje je jezil in razburjal ta javni protest jeruzalemskih mater proti njih početju. Žugali so jim. Ko so ženske to videle in slišale, se je v njih srcu za trenutek sočutna lju¬ bezen in žalost umaknila ogorčenju in jezi. Obrisale so si solze in jim ne¬ ustrašeno odgovarjale s klici: “Moril¬ ci!” in jim enako žugale. V nekoliki razdalji za sprevodom pri¬ de Marija in njeno spremstvo. Še le to je ženske pomirilo. Z velikim sočutjem so se obrnila proti nji. “Uboga Mati!” so si šepetale druga drugi in si začele iznova brisati solze iz oči. Z globoko sklonjeno glavo, tiho, brez joka, je stopala Marija počasi. Videlo se ji je na hoji, koliko trpi. Omahovala je sredi dveh žena, ki so jo držale za podpazduho. Tolika vdanost in tako junaško prenašanje tolikega trpljenja je žene za trenutek osupnilo. Saj so tudi same matere! Kako bi one pienasale vse to? In iznova jih je premagalo, da so začele jokati glasno. Marija se za trenutek ustavi, dvigne glavo in jih hvaležno pogleda. Kako rada bi bila stopila k njim in se jim za¬ hvalila za tako junaško sočutje! Počasi dvigne desno roko v pozdrav in gre mirno dalje za sprevodom, ki je med tem prišel že do griča, katerega so vo¬ jaki obstopili in nikogar ne pustili na vrh. Marija se je vstopila tik pred ženami na malo izbočnino ob potu, od koder se je videla cela Kalvarija. Priča hoče biti vsega trpljenja Jezusovega v vseh njegovih strašnih in groznih podrobno¬ stih. Vse hoče z njim trpeti. Najgroz- nejša daritev celega človeštva in vseh časov, in večnosti se začenja. Velika sveta maša človeškega rodu za njegovo odrešenje! Tista daritev, po kateri je hrepenel ves človeški rod prav tam iz raja, katero so napovedovali dolge, dolge dobe veliki možje, vidci in se je veselili. “Abraham je videl moj dan” — ta veliki petek, z njegovo krvavo daritvijo božjega velikonočnega Ja¬ gnjeta, z veliko mašo človeškega rodu, — “in se veselil”. Videl ga je samo v svojem upanju, v svojem hrepenenju po njem, v upanju, da bo gotovo prišel. V raju že je bil obljubljen. Tisti veliki dan z njegovo veliko mašo na Kalvariji, ki se bo ponavljala na božjih oltarjih skozi vse dolge, dolge dobe do konca sveta in neštete duše se je bodo veselile in s pobožnostjo udeleževale in klicale: “Gratias agamus Domino Deo nostro!” “Zahvaljujmo se Gospodu, našemu Bogu!” za njo. Tisti veliki dan, ki bo večni dan, brez konca, ker se ga bodo v nepopisni blaženosti in sreči in hva- ave MarjX .* 14 ___ leznosti veselili neizmerne in neprestete trume zveličanih v nebesih celo večnost in klicale: “Vredno je Jagnje vse nase tasti, vse naše hvale in vse naše za¬ hvale!’', da je dalo človeštvu ta veliki dan, ta veliki petek z njegovo veliko daritvijo na Kalvariji, ki se je sedajle začenjala. To so bile misli in čustva, ki so nav¬ dajale božjo Mater Marijo te trenutke. Gledala je v duhu v raju Adama pod drevesom s prepovedanim sadom v roki, kako si je nakopal neizmerno gorje sebi in celemu človeškemu svojemu rodu. Poleg njega Eva enako z jabolkom v roki, Eva, ki se je dala prva zapeljati in zapeljala Adama. Mož in žena sta grešila. In sedaj? Ta strašni greh naj se sedalje pri tej daritvi popravi, se mu zadosti in se božja jeza potolaži, da odvzame njegovo kazen in odpre člo¬ veku zopet svoje očetovsko srce pa tudi večno kraljestvo. Sin gre v svoje trplje¬ nje, gre pred božji oltar, na križ na Kal¬ variji. Kaj drugega je njena dolžnost, kakor z njim, z njim v to daritev? Vse, kar bo on trpel, hoče ona z njim trpeti kot soodrešenica. Žena je sodelovala pri grehu, žena naj sodeljuje pri odreše¬ nju. In s temi čutili je Marija mirno gle¬ dala na Kalvarijo pred seboj, kaj se tam MARIJA O Marija, čudoviti biser med ženami, v stoletja vsa kristalno Jasna nam blestiš! Mogočna naša priprošnjica: Ave! ljubezen materinsko vsem deliš Marija, slovesno Ti obljubljamo: ostali zvesti Tvoji bomo vsi otroci! In ko vihar strasti nad nas drvi, izdatno nam pomoč takoj izprosi Rev. A. Tome godi. Gleda, kako vržejo Sina najprej v malo votlino pod vrhom, dokler rablji ne pripravijo vsega za križanje, kakor je bila navada pri križanjih hudodelcev. Rablji na vrhu vržejo križ na tla, kop¬ ljejo jamo, v katero ga bodo zasadili, pripravljajo kladiva in žeblje in vse drugo. Ko je vse pripravljeno, izvlečejo surovo Jezusa iz votline in ga peljejo na vrh Kalvarije, kjer mu iztrgajo obleko s telesa. Prav dobro vidi Marija, kako so s tem odprli neštete rane biranja po celem telesu iznova, kako je začela kri cuiljati iz vseh ran in močila nesrečno zemljo. Vidi, kako ga vržejo neusmilje¬ no m brezsrčno na križ. Rabelj dvigne ez o kladivo, nastavi na roko veliki železen žebelj in suasen Razdivjana je. Strast je zagrabila z vso svojo grdobijo njih f. S J? r f men ila človeška čuteča si ivaljska brezčutna srca. Vends človeška so ostala. Zato — vse Alb. Vf 4 RIA itr. 15 Globoko doli v poživaljenem srcu se je oglasili človeški čut. Ni se dal prema¬ gati. Zaprl je usta vsem, tudi pogla¬ varjem in starešinam. Povzdigovanje pri tej veliki maši, večni daritvi je. Tudi žene na nasprotni strani griča so groze prenehale z jokom. ... in udari po žeblju. Udarci po žebljih odmevajo votlo po celi okolici. Daleč se slišijo. Udarjajo sicer po žeb¬ ljih, ki prebadajo roke nesrečnega Pre¬ roka iz Nazareta, toda udarjali so pa tudi po teh razdivjanih srcih. Neki ču¬ dno nerazumljivi občutki so vse obšli. Strašni občutki vesti so bili to za nje¬ gove sovražnike! “Kaj nam je storil hudega? Ni delal samo dobro? Ga ni bila vsa tri leta sama ljubezen? Ni ozdravil toliko bolnikov in obrisal toli¬ ko solza v narodu? Pa kaj smo z njim naredili? Ali ne bo prišla kazen? Ni več Boga nad nami, Boga, ki plačuje v«e dobro, kaznuje vse hudo? Saj veru- (-rn vanj. Saj smo celo njegovi duhov¬ niki?" Bum, bum, bum udarja kladivo po žeblju, udarja pa tudi po nesrečnih dušah morilcev. Vse je tiho . . . “Oh, kaj sem ti storil, ljudstvo, sedaj povej— V' Nič hudega, samo dobro! Kriči vsak teh udarcev iz Kalvarije daleč naokoli, kriči po celem svetu, kriči po celom stvarjenju in bo kričal do konca sveta, bo kričal strašno ob poslednji sodbi, bo kričal celo večnost v peklu! Da, kaj sem ti storil, človeško srce, da me so¬ vražiš? Da me pribijaš na križ? Oh, ali ne bodo ti udarci kazni padali tako strašno tudi po tvoji, po moji duši za — greh? “Ljudstvo moje, oh kaj sem ti sto¬ ril ... V’ kriče ti udarci vsem neizmer¬ nim množicam njegovih sovražnikov vse dobe, kriče tudi danes zaslepljenim množicam, ki kriče še danes: “Križaj ga! Križaj ga!” Samo Jezusa proč! Samo njega na križ, pa bomo srečni, pa bo srečen svet. Oh, ubogi norci! Kako ste vredni pomilovanja! Kako bodo ti udarci kazni padali kot kazen na vas, na celi svet, še celo na nedolžne radi vas! Strašno so pa ti udarci odmevali v MOLITEV Zdaj mislim mnogo nate, Marija. Zemlja je vlažna od joka nebes, na golih kostanjih gnezdijo razpoke, gore so pokrite z brokatom zaves. Advent prihaja v mesto, Marija. Srce je polno slutenj veselih, advent prihaja v dušo, Marija. Prosim, prižgi mi prav dosti luči, da Jezusček vedno ostane pri meni, da v srcu zvonilo bo Božič vse dni. Vladko Kos. A VE to ARI A duši Matere Marije. Trepetala je. Pie- magovalo jo je! Po celem telesu se je tresla kot trepetljika. Padla bi, ko bi ■jo žene ne držale. Kdo naj popiše nje no strašno bolečino? Kot morje je veli¬ ka in neizmerna. Katero pero bi bilo zmožno jo dostojno opisati? Ne, ni mo¬ goče! Mati Marija, prosim Te, trpi, trpi! Za me gre! Za mojo ubogo grešno dušo gre! Za njeno odrešenje! Kaj ne, Mati, da si takrat mislila tudi na me? Tisočerna Ti hvala. Na to si mislila, za¬ to junaško trpela s Sinom in darovala z njim to najsvetejšo daritev, to veliko mašo človeškega rodu. Jezus je pribit na križ. Rablji za¬ grabijo križ, ga dvignejo in s krepkim sunkom pahnejo v pripravljeno jamo, jo zagrebejo, da križ stoji trdno. “O sveti križ, življenja luč! O sveti križ, nebeški ključ! Ponižno te častimo, zvestobo obljubimo!” Jeruzalemske matere skoraj zatulijo v strašni bolečini! Jokajo in si vijejo roke. T Vsa druhal pod Kalvarijo pa kot pi¬ jana izbruhne v strašen sramotilni krik in v zmerjanje in norčevanje! Strast je krvoločna. “Ha, ha, zmagali smo! Križan je!” se krohotajo veliki duhov¬ niki in poglavarji ljudstva in si mencajo v besni razigranosti svoje roke. “Zmagali ste?” Jeruzalem, Jeruza¬ lem . . • skrito je pred tvojimi očmi . .. kar bo prišlo na te, ker nisi spoznalo dneva svojega obiskanja!” O strast, kako si strasna! Kako za* slepiš ubogega človeka in ga tiraš — v strašen pogin! Toliko strašnih svaril¬ nih, groznih zgledov imamo vsa stoletja človeškega rodu, jih imamo toliko vse okrog sebe prav danes, imamo jih sami v sebi in na sebi, pa . . .? O sveti križ! življenja luč, razsvetli nas, da bi spoznali vsaj mi dan svoje¬ ga obiskanja. Marijo je premagalo. Nič več ni mo¬ gla tiho trpeti! Sin na križu! Glasno zajoka, stegne svoje roke proti Kalva¬ riji: “Moj ubogi Sin Jezus! Jezus, moj ubogi Sin!” Nasloni se na obe ženski in joka . . . K. “O Bog, Stvarnik vseh reči, spomni se moje slabosti in ne zapusti me ob času stis¬ ke! Ti, ki rešiš one, ki v Tebe zaupajo, potrdi me v mojem preganjanju. Akorav- no mi moj mož pritrguje polovico vsakda- njega kruha, ne krajšaj mi Ti svoje ljubez¬ ni in dobrotljivosti in daj, da Ti vedno uga¬ jam z darom svoje zveste pobožnosti.” — Sveta Bogomila, pobožna zakonska žena iz enajstega stoletja. .■irE MARIA i Ir. 17 begunski Zvezde žare nocoj v sveto noč tako kot nekoč, a v dušah nam spi spomin davnih dni . . . Kje si, domovina? Svetlo žari nocoj spomin v očeh na tujih tleh, nocoj nam v srcu žari vsa domovina. Marija — begunka je z nami, prišla k nam je z Brezij, Višarij in s Ptujske in Svete gore m z Zaplaza, Gospe svete. Saj v Tebe, Mati, edino trdno v bridkosti zaupamo vsi. Daj, reši nam domovino, daj tople ljubezni ji, daj ji miru! Glej, Mati, slovensko srce krvavi, daj, združi nas, reši pogube, da zopet kot bratje poromamo vsi na Brezje, Višarje, na Ptujsko in Sveto goro, na Zaplaz in h Gospe sveti, sovraštva in zlobe oteti, ljubezni do Tebe prevzeti! Slovenska beseda je z nami, ki k Bogu pota odkriva, ljubezen matere skriva, v njej skrita je skrb očeta, v njej živa so mlada leta, v njej pesem je neizpeta. Zaklade hrani neznane in vez je čez oceane. V njej je šum rek in gora, pesem cest in morja, gozdov in trat, kakor žarek zlat iz domovine . . . Vse reke so z nami, gore in vasi; dolenjski nam griči žare v očeh in v srcih je »krita lepota gora, tu burja se s kraškimi bori bori SVETI VEČER in štajerske vinske gorice nocoj so z nami na tujih tleh, pri nas se val morja z valovi igra, domače so z nami stezice. Nocoj se vzbude nam mrtvih spomin. O koliko bilo je bolečin! Odšli so v dežele neznane, zaceljene niso še rane. Dolga je, dolga vrsta, ki jih tujina je vzela in jim ob sveži gomili navčka cerkve domače pesem v slovo ni zapela. Smrt je objela očete in se sklonila nad brati, trgala je sinove, može je metala v gro¬ bove, ženine je ljubeče ropala zemeljske sreče . . . In naši navčki še danes pojo: “Rab, Gonars, Renicci, Dachau, mrliči koščeni, udrti iz mlinov smrti v tujini, v Kočevskem rogu umorjeni junaki so domovini za zmago resnice, za zmago pravice poroki . . .” Zvezde žare nocoj v sveto noč tako kot nekoč, a v dušah nam spi • spomin davnih dni . . . Kje si, domovina? Nocoj smo te v srcu vklenili, pri jaslicah smo pomolili in, ko pri jaslicah zbrani, ni dragih in ljubljenih z nami, le v srcu ves dom nam žari. Iz jaslic se Jezusček sklanja in rojstvo pravice oznanja ob polnoči . . . Erik Kovačič »e. /S Za sv. mašo nikdar pre¬ stara. — Na otoku Nev - foundlandu v severnem At¬ lantiku je žena po imenu Mrs. Elisabeth Moonev doži¬ vela starost sto let. Da bi do¬ stojno obhajala svoj rojstni dan. je eno celo miljo peš ho¬ dila k sv. maši in je zraven še sv. obhajilo prejela. Tudi nazaj domov je hodila in se ni počutila nikakor utrujeno radi dolge hoje in tudi zato ne, ker je bila brez zajtrka. Popoldne in zvečer je bila pokoncu v svoji hiši, da je sprejemala goste, ki so ji prišli čestitat. Marijin studenec. — Mno¬ go onih studencev in vod¬ njakov, ki so v svetem pismu omenjeni, se še danes naha¬ jajo v sv. deželi. Med temi je dobro znani “Marijin stu¬ denec”, ne daleč od Naza¬ reta, kjer je Jezusova Mati baje vodo zajemala za do¬ mače potrebe, še danes se nazareška dekleta zbirajo pri tem studencu, kamor pride¬ jo po vodo, in se živahno po¬ govarjajo, kakor se le žen¬ ske znajo pogovarjati. Ne daleč od tega studenca stoji cerkev, ki so jo v starih časih Grki sezidali, da se tako za¬ znamuje kraj, kjer je nad¬ angel Gabriel Devici Mariji oznanil spočetje in rojstvo Sinu božjega. Spoštovanje do pisane be- tede. Kitajci imajo čudo¬ vito poslovanje do vsake pi- ; ■ ' ali tiskane besede. To i‘‘ Kitajca v mestu Kongmoon u pripeljalo do P. Martin, o.f.m. katoliške Cerkve. Kitajski trgovec, Lo Yung po imenu, je imel navado, da je povsod po mestu pobiral kosce papirja, na katerih je bila kakšna beseda napisana. Te kosce je potem v ogenj vrgel. Nekega dne je našel list papirja, ki je bil iztrgan iz katoliškega katekizma. Na tem papirju je bila razlaga katoliške vere v presv. Troji¬ co. Lo Yung se je čudil tej katoliški resnici in radoved¬ nost ga je končno pripeljala do tamkajšnega katoliškega misijona, kjer mu je bilo razloženo, kaj je presv. Tro¬ jica. Pozneje je bil podučen v celi katoliški veri in danes je dober, veren katoličan, čudovita so pota božje pre¬ vidnosti ! Judinja, karmelič a n k a, mucemca. — Pripoveduje se povest o neki nemški Judinji je vstopila v katoliško Cerkev, postala karmeličan¬ ka nuna, potem pa bila med VOJno od nemških nacistov umorjena. Ju J udinja, p 0 imenu AVE M AR]4 Edith Stein, je že ob starosti štirinajstih let zgubila vso vero v Boga. Izšolala se je na raznih nemških univerzah in po dolgih študijah dobila doktorat v filozofiji. Več let je visoko izobražena žena učila filozofijo na univerzi v Freiburgu. V tem času je tudi prestavila nekatere spi¬ se sv. Tomaža akvinskega in svetniškega kardinala New- mana na nemški jezik. Ako so ji ti katoliški spisi kaj do¬ brega storili, ko jih je študi¬ rala, samo Bog ve. Nato pa je začela brati življenjepis sv. Terezije avil- ske, slavne karmeličanske svetnice, čim dalje je brala, tem bolj se ji je vzbujala želja po onem samostanskem živ¬ ljenju, ki ga živijo karmeli¬ čanke v svojih samostanih. Dala se je podučiti v kato¬ liški veri in je vstopila v Cerkev leta 1933; kmalu za tem so ji karmeličanke dovo¬ lile vstop v njihov red. Do¬ bila je ime sestra Terezija Benedikta. Leta 1938, ko so nacisti Jude hudo preganjali, so jo predstojnice poslale na Holandsko, kjer bi bila na varnem pred preganjalci. Vendar so jo leta 1945 nemški tajni policisti izvo¬ hali, ko so bili Nemci namreč že zasedli Holandsko. Se¬ stra Terezija je bila že sko¬ raj 70 leta stara tedaj, a Nemci so jo z drugimi redov¬ nicami vred odpeljali nazaj na Nemško in jo zaprli v ne¬ ko koncentracijsko taborišče, kjer so jo mučili in končno umorili. Telesno življenje je sicer zgubila, a dobila je v zameno večno življenje pri 4 » £ MARIA tir. /'/ Njem, za katerega je živela na zemlji. Najdragocenejši s p o m i- nek. — Mati nekega duhov¬ nika je umrla. Oče je bil že pred leti poklican v večnost. Sinovi in hčere, vsi že poro¬ čeni, so si izbirali, karkoli so želeli imeti iz stare domače hiše, namreč pohištvo, itd. Duhovnik, ki je bil obenem tudi redovnik, ni smel vzeti ničesar iz pohištva, vendar je hotel imeti sliko Matere božje, ki je visela že od sta¬ rih časov v materini spalni sobi. Spominjal se je, kako je pred petdesetimi leti cela družina molila rožni venec pred to sliko. Rad bi torej duhovnik-sin imel sliko kot najboljši spomin na svojo mater. ostanki sv. Ludvika Grigno- na montforškega, ki je bil julija meseca po papežu Piju XII. svetnikom vesoljne Cer¬ kve prištet. V Lurdu so bile potem posebne pobožnosti, pri katerih je veliko število ljudi molilo sv. rožni venec. Sv. Ludovik je namreč imel prav posebno pobožnost do Matere božje in do sv. rož¬ nega venca. Približno šest¬ deset tisoč ljudi je bilo nav¬ zočih pri pobožnostih. Med¬ tem je neprenehoma deže¬ valo, a pobožni romarji so vseeno čez dan večkrat mo¬ lili rožni venec in sicer z razprostrtimi rokami, mnogi pa so celo noč čuvali pri lurški votlini. Med njimi je bilo tudi sedem vojakov, ki so bili hudo ranjeni v kitaj¬ ski vojni. Slika je predstavljala Ma¬ rijo kot “Našo Gospo vedne pomoči”. Izvrstno je bila na¬ slikana. Duhovnik jo je snel s stene. Dobro si jo je ogle¬ dal. Na hrbtni strani je vi¬ del besede, ki jih je bil nje¬ gov rajni oče lastnoročno na¬ pisal: “Mariji ob šesti oblet¬ nici najine poroke”. Torej ta slika je bila darilo, ki ga je oče dal materi! Prej ni duhovnik tega vedel. Še enkrat je duhovnik pre¬ gledal sliko. Naenkrat pa je zapazil na spodnjem kotičku na desni strani v majhnih črkah ime — svojega očeta. Oče sam je s svojo lastno roko naslikal to sliko Matere božje! Novemu svetniku v čast.— Jz Pariza v Lurd so bili okto¬ bra meseca prenešeni sveti Prvi rožni venec. — Naj- lepše legende, ki nam priha¬ jajo iz starodavnih časov, se sučejo okoli Marije, Matere božje. Vzemimo na pr. le¬ gendo o sv. rožnem vencu. Beseda “rožni venec” pri¬ de od latinske besede “ro- sarius”, kar pomeni ravno to, “venec rož ali vrtnic”. Kdo je prvi povedal to legen¬ do, ni nam znano, vendar je zelo stara. Povest je tale: V nekem samostanu je v starodavnih časih živel mlad menih, ki je imel gorečo pobožnost do Matere božje. Kar cele ure je v svoji celici ponavljal zdravamarijo zgolj iz lju¬ bezni do Marije. Ko je neke¬ ga dne po navadi molil zdra¬ vamarijo, je Marija sama pristopila in stala pred njim, ko je molil. Po vsaki zdrava¬ mariji se je prikazala roža na menihovih ustnicah. Ne¬ kaj časa je Marija gledala in poslušala, potem pa je vze¬ la rožice raz njegovih ustnic in si ž njimi naredila venec. Ta rožni venec si je položila na glavo, nebeško se nasmeh¬ nila in izginila. Da bi se Rusije Marija spominjala. — Letos je neka pobožna romarica iz Rusije prišla na božjo pot k Mariji¬ nemu svetišču pri Fatimi na Portugalskem, kjer se je pred tridesetimi leti Marija prikazala trem portugalskim otrokom. Prinesla je s seboj škatljico, v kateri je imela nekaj ruske prsti. To škat¬ ljico je pred Marijo položilo, da bi bila kot prošnja Mariji za spreobrnjenje Rusije. Ma¬ rija je bila otrokom obljubila, da se bo Rusija spreobrnila, ako bodo ljudje vse storili po njenem naročilu; potem bi bil šele mir na svetu. Pred¬ vsem je nebeška Kraljica priporočila molitev sv. rožne¬ ga venca. Vest jih je pekla? — V Berlinu je letos izšel nov molitvenik, ki so ga pa ruski cenzorji prav natanko preči- tali. Našli so v njem neka¬ tere prošnje, ki jim niso do- padle. Ena prošnja je bila sle¬ deča: “. . . da bi nam Bog dal bogaboječo vlado.” Dru¬ ga prošnja: “. . . da bi žrtve nepravične sile Bog rešil vse¬ ga preganjanja.” Obe prošnji so sovjetski cenzorji prečrtali. a ve Marij o J7 # w S Križem in Sidrom ZGODBA FRIDERIKA BARAGE OB GORNJEM JEZERU. Spisal James K. Jamison Prestavil p. Bernard, O.F.M. DEVETO POGLAVJE Ko se je pozna pomlad nagibala pm ti poletju, je La Pointe zopet oživel ir povsod je mrgolelo ljudi. Prezimova nje je bilo končano. Iz globoke nota njosti ameriške zemlje so prihajali kom panijski prekupčevalci in njihovi čoln so bili obloženi s težkimi balami kož Okoli “trdnjave” so se lovili najrazlič nejši vonji. Dišalo je pomesnatih žival skih kožah, ki se bile še v surovem sta n ju in so jih šele razkladali in priprav Ijali za čiščenje. Nekaj tega blaga sc bili že posušili, pa so ga zdaj prebiral in povezovali v tovore, ki naj jih ladji “John Jacob Astor” sprejme v svoje shrambe. Ves La Pointe je bil pok življenja in vse je bilo pridno na delu Družino Indijancev so se vračale is dneva v dan. Ni jih bilo malo, ki jim je bila prva pot v “trdnjavo” da so tam oddali svoj zimski pridelek. Vsak indi¬ janski čoln je pripeljal med drugo robo tudi sladkorja, ki so ga rdečekožci zna¬ li izvabiti iz javorjevih dreves. Ko je bila oddaja blaga opravljena, so se In¬ dijanci^ lotili grajenja svojih poletnih koč iz lubja. Rasle sp s tal naglo in na velikem številu. . nalaga je imel med vsemi emi spomladanskimi povratniki dela cez glavo. Zato je bil že pozen maj, ko f e J e mogel odtrgati in izpolniti oblju- °, a piide čimprej spet pogledat v " °nd clu La c. Potoval je pa to pot z mnn ovoinih čolnov, ki so odhajali v i J 1 C . U ^ Jiac P° zmerom nove zaloge ^ čolni so bili prostorni in dobro za oženi z veslači, zakaj bili so del 'govskega P 0(1 jetja, ki hoče naglih us 1 M’E MARIA tir. 21 pehov. Mr. Agnew je bil na čelu ekspe¬ dicije, ki je imela misijonarja s seboj. Na odprtem jezeru onkraj Apostol¬ skih otokov jim je zavirala spešno ve¬ slanje močna nasprotna sapa, ko so za- \ili naiavnost za soncem. Veslači so odrivali valove po ritmu in čoln ni iz¬ gubljal dragocenih ur. Dober pevec je napovedoval ritem: “Dom, le ostani sam, vse bo šlo dobro nam, v srcu je up!” Potem so vsi veslači poprijeli v zboru: “Naprej, o naprej, naprej, o naprej!” Na svoje začudenje so naleteli na za¬ poznele ledene kose, ki so plavali tu pa tam po jezerski vodi. Tak je bil torej tisto leto “rožni maj, cvetoči maj”! Veslači so se spomnili na neverjetne težave pretekle zime in so si pripove¬ dovali razne podrobnosti. Vsak je vedel povedati kaj posebnega, kakšno posa¬ mezna dogodivščino, ki je pričala o gro¬ zotah pretekle zime. Father Baraga je poslušal, včasih vsaj v mislih zmajal z glavo, toda ni imel vzroka, da bi ne verjel vsega, kar je slišal. Sam pri sebi je občudoval žilavost in pogum teh mož, ki so bili zmožni tolikih naporov. Naenkrat se je pogovor med možmi zasukal in prišla je na vrsto povest, kaj je doživel misijonar Baraga in z njim Bazilij Cadotte. To je bilo na oni plošči odlomljenega ledu. Baraga je z zani¬ manjem poslušal, pa je hitro uvidel, da v;-i verjamejo: brez čudeža bi to ne bilo mogoče! Kako misli Baraga sam o tej o možje hoteli vedeti. Misijona) ji- zaslutil, da je moral Bazilij govoriti o tern v precej pretiranih barvah, ven¬ dar ni mara! popravljati Bazilijeve što¬ rije, ki je ni poznal, ampak le slutil. Za¬ dovoljil se je s tem, da mu sloves one¬ ga dogodka na ledu gladi pot do novih in novih človeških src. Povratek iz Fond du Laca si je Father Baraga uredil drugače. Tovorni čolni so se zanj prehitro vračali in preveč so bili naloženi. Pierre Cadotte je bil ves v zanosu nad Baragovim prihodom. Imel je sicer polne roke dela s prenaša¬ njem kož v pristan, toliko časa je pa le našel, da je oblegal Barago s prošnja¬ mi za dolg obisk, češ da se bo gotovo našel pozneje pripraven prevoz nazaj v La Pointe. Baraga se ni dal dolgo pregovarjati, ostal je in dva tedna misi- jonaril med Indijanci. Štirinajst odras¬ lih je pripravil za krst, podelil ga je pa tudi večjemu številu otrok. Sredi junija se je vračal. Z njim sta bila dva starejša Indijanca, ki ju je bil spreobrnil. Potovanje je bilo sila po¬ časno. Naj je bilo vreme še tako ugod¬ no, Indijancem se ni nikamor mudilo. Tako so dočakali več nenadnih vihar¬ jev, ki so planili od nekod nadnje z gro¬ mom in bliskom, pa je bilo treba iskati zavetja na suhem. In te nevihte so bile strahotne! Izpod neba so lili potoki dežja, ki je puščal za sabo dolge ure vlažne vročine. Ta je pritiskala z vso silo v človeka in se mu zajedala v živo meso. Neodjenljivi komarji in majhne črne muhe so napravile svoje. Baraga je bil ves zatekel v obraz, obleka mu je bila premočena do kože. Še ko je odne¬ hal naliv, niso mogli kmalu zaveslati nazaj v narasle vezerske vode, ki se kar niso mogle pomiriti. Tako se je zgo¬ dilo, da jim za ves zadnji dan potova¬ nja ni ostalo mrvice hrane. Vendar so končno prišli nazaj v La Pointe. Baraga se je spet vrgel z vso AVE Mahj a >fc . m* energijo na delo. Takoj prve dni je imel osemindvajset krstov. Med covo odsotnostjo se je vrnilo v La Pom ladja "John Jacob Aster” in pripeljala zanj velik zaboj. Baraga ga je ze našel V svojem stanovanju. Takoj je vedel, da mu pošilja dunajska Leopoldinska družba misijonarskih reči. Na mestu je odprl zaboj. Našel je pripravnih stvari, ki je že dolgo po njih hrepenel. Bilo je rožnih vencev, velikih in majhnih me- daljic, nabožnih podobic in škapulirjev. Vedel je, da so te reči pripravili zanj rojaki po raznih samostanskih hišah da¬ leč za morjem in med delom pridno mo¬ lili za njegov misijonski uspeh. No, če je bila zima tisto leto izredno ostra v deželi, ki pozna samo ostre zime, je pa bilo poletje lepo in nenavadno na¬ klonjeno vsakovrstnim Baragovim po¬ djetjem. Indijanci so ga zdaj že dobro poznali. Povsod so ga z veseljem spreje¬ mali in z razumevanjem poslušali nje¬ gove besede. Do srca jim je šla nje¬ gova odkritosrčnost, ko jim je pravil o svojem in njihovem velikem uboštvu. Veselilo jih je, ko jim je dajal z obema rokama, kar je ravno premogel, zraven pa ponižno sprejemal njihovo skromno gostoljubnost. Videli so, kako je pri¬ pravljen brez godrnjanja vzeti nase vsako težavo, samo da bi mogel biti med njimi in jim biti v pomoč. V misijonarjevem srcu je zavladal ponoln mir. Zdelo se mu je, da je na novo zaživel ob prijaznih idilah dolgih poletnih večerov. Užival je z mladino, ki je imela ob takih večerih svojo skromno zabavo. Indijanska dekleta so odhajala v gozdove po butare za do¬ mače ognjišče. Za njimi so se na skriv- "•rn plazili fantje, da bi ne bili preda- pč od vojih bodočih nevest. Iz gošče ob robu gozdov so Jih opazovali p„ l ]u in si delali o njih objestne opazke. Barao-a je lahko slišal fantovske smehe, ki soVlaj pa zdaj bušknili iz njihovih skrivališč na njegovo uho. Stari možje so posedali ob kočah in se ob teh smehih zamišljali v svoja mlada leta, ko so tudi sami lazili za brhkimi Indijankami ter si iskali nevest. Matere so si daje oprav- ka okoli malčkov, starejši živžav se je gnetel po tratah in izrabljal za igro še zadnjo dnevno svetlobo. Misijonar je videl vse to na lastne oči ali samo v mi¬ slih in je klical na svojo duhovno čredo blagoslova božjega zvrhano mero. STARI PASTIR Mrak se je zgostil v noč. V velikih cunjah pada sneg. V debele plasti se gnete po strehah, izpod katerih boječe mežikajo koče kot otrok izpod odeje. Stebri luči, ki lijejo iz malih oken, ra¬ zkrivajo grešno razposajeni ples sne¬ žink, ki mislijo, da jih nihče ne vidi. Tak greh! Pa nocoj ! V skromni sobi diha velika peč. Ogenj poje svojo vročo pesem. Po ka¬ dilu diši. Na močni mizi zeha težek koledar. Z mastnimi črnimi črkami je vtisnjena na zarjavelem listu številka ‘ ,^ ac ^ n J° J e v pokončnih, ozkih ci a upodobljen gruden, spodaj pa v živordečih sveti večer. nhf Vei r? župniku sije luč ravno v miw ^ n * ce mu enakomerno pre- vrste v brevir h? ! > mikajo od vrste d ° a,lu * ^ as se mu je z vso obraz S 055430 vri sal v dobrohotni vir ie’že ta .M° mU ' Zpila kri - Tu d' bre- ] e p 0 0 i, pt l e ten, pa j e še vendar tako lepo okrogel, debel i n rdeč. JtV1 !azalec vtakne v brevir, z desni- AVE MARJA »ir. 13 co pa naredi velik latinski križ. Kot gozdna prst temne oči božajo razpelo, ki ga se komaj doseže svetlobni pramen. Težki dlani mu obleže na mizi. Kadilo in toplota mu vežeta misli v žive slike. “Sveti večer! 0 blagoslovljeni večer, ki si prinesel človeštvu večno luč. V raztrganem hlevcu, na okornih jaslih, med preprostimi živali si zagledal luč Ti, ki si sama luč.” “Da, jaslice. V moji sobi jih letos ni.” Gube v obrazu se poglobe. Ozre se počasi po sobi; iz kota v kot, v strop in tla. Potem pa še bolj pribije: “Pri meni nocoj ni jaslic.” Zatem je tiho kakor v grobu. Težke misli se spletejo okrog tujih ljudi, neznanih obrazov. Povsod mraz. Razen v peči. Le tu je toplo. Pri ljudeh ne. Je pač tujina. Ura monotono tiktaka. Na oknu cve- to ledene rože. Misli mu iščejo slike. Kakor na platnu se vrste. Umirijo se daleč odtod. V beli cerk¬ vici med belimi griči. Pri majhnih ja¬ slicah. Žametnozeleni hribček se kakor to¬ pla žival tišči v kotu. Greje in skriva v sebi kamenito, razsvetljeno votlino. K njej se iz vseh koncev zvijajo mehke poti. V daljavi kakor zakleti zamol¬ klo gledajo betlehemski zidovi. Tako mrzli so s svojimi črnimi okni. Tam v desnem kotu liže polena pa¬ stirski ogenj. Živi in greje. Okrog nje¬ ga leže ovce. Stari pastir s širokokraj- rj jm, okroglim klobukom m belo brado i mane. roke in oči. Zdaj, zdaj vrže na oger;j poleno, da se iskre poženejo na Poklekne na desno koleno in močno pihne v žerjavico, da živeje vzplamti rdeči jezik. Ovce ga gledajo začudeno in on nje. Hipoma se vzpne kot tetiva, da zasto¬ kajo stare kosti v sklepih. “Kaj je to? Ali ne poje pastirski rog? Ne! Saj ni nič! Le zdelo se mi je!” Ne, ni se mi sanjalo. Z ogromno dlanjo si starec zastre oči, da ga ogenj ne moti. Nebo močno žari. Srebrno petje prihaja bliže. Star¬ cu trepetajo prsti. Od strahu? Kaj še! Saj sta že dva roda skoraj izginila! On pa še vedno pase. Toliko časa že! Noč in dan. In vendar se mu grčava gorjača v rokah trese. Kot listje v vetrv. Kolena mu klecajo. Usta se podolgovato od- pro, oči izstopijo, obraz je voščeno bel. Palica se zakotali po tleh. Kot blisk se starec požene k ostalim. “Vstanite, vstanite! Jakob, Juda, Benjamin!” Na travi kleče starec z vso silo stresa speče pastirje. Najmlajši se zvije v dve gube kot jež. Druga dva globoko zavzdihneta, po¬ tem se v spanju obrneta vsak na svojo stran. Starec ne ve, kaj bi. Zobe mu šklepe¬ čejo kot klopotec v vetru. Petje je ved¬ no močnejše, luč vedno bliže. Na čelu začuti debele kaplje. “No, dajte, no, vendar! Vstanite! Poslušajte, poglejte!” Jecljajoči glas reže v srce. Prvi si pomane z umazanim rokavom veke. “Vstani, poglej!” Z uvelim palcem, ki utripa kot srce, kaže starec proti nebu. S cekini je po¬ sejano in svetla prikazen se bliža. Maldi obsedi z odprtimi ush\ Rdeči A UL \t A Ul A •». 24 ______ lat je mu v valovih vise preko obraza. Aii je res, ali sanja? . Naenkrat so vsi na nogah! Ustnice so razpete, oči izbuljene, roke se trese¬ jo. Kot ovce pred nevihto se stiskajo \ živ kup. Okrog njih se gnetejo pre¬ strašene ovce. Blejanje in meketanje veča grozo. Tiho je, da boli. Zdaj, zdaj bo padlo. V siju plavajo krasni mladeniči. Mehke peruti božajo zrak. Petje je lepo kot zvezdno nebo. S srebrnim glasom spregovori veliki angel. Mogočno kot Bog na Sinaju. “Ne bojte se!” Vsa usta nehote in neslišno ponav¬ ljajo, “ . . . ojte se!” Kakor otroci so. “Oznanim vam veliko veselje . . .” Ustnice se širijo v nasmeh, srca zopet tolčejo, na obrazu je posvetilo veselje. Tudi ogenj posluša. Po smrečju diši. “Rodil se vam je danes v mestu Davi¬ dovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje. Našli boste Dete v plenice povito in v jasli polože¬ no.” Drugi mladeniči ga obdajajo, da ni videti neba. Še ovce prisluhnejo, tako je lepo: “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje!” Starcu se svetijo solze v očeh kot biseri. Luč izgine. Spet so pastirji sami s čredo in vetrom. V daljavi se sveti. Nad ono skalno votlino. ‘Tam doli, poglejte!” kaže stari pa¬ stir ki je pravkar prišel do sape “Tam bo!” za vra 1 votlini. poskoči najmlajši z jagnetom om čez ogenj. Požene se proti Ustali za njim. Mladi in stari: ovce in koze. čisto zadaj lovi sapo sta¬ rec, opirajoč se na palico. Votlina žari v ljubezni. Mlada I)e\ ica božja, ljubko Dete. Bradati mož motri zdaj Dete, zdaj pastirje, ki hočejo pljuča pustiti v hlevu in oči v jaslih. Marija se nebeško smehlja. Dete ste¬ za ročice proti njej. Vse poje: pastirji in svetloba, poljane in ogenj. Veter in zvezde. Repatica trepeta nad votlino. Stari pastir, ki je pravkar prišvedral, ves srečen gleda in kima: “Kaj takega pa še ne! Pa še ne!” Prav k jaslim zdrkne na kolena. S silo mora zadrže¬ vati okorno levico, da ne bi pobožala nežno Dete. * # * Župnik prižge svečko. Kakor v sa¬ njah. Voščene kaplje se kakor v molku naberejo na sveči in zdrkneje na-unizo. Luč ugasne, samo sveča gori. Po ste¬ nah pošastno rastejo in padajo sence, kakor bi hotele same sebe požreti. Duh po kadilu se meša z vonjem po sveči. Drugo sliko vidi, druge jaslice. Okroglja pšenična hostija v taber¬ naklju — Dete v hlevčku. Tisti stari pastir — on. Ovce njegovi vaščani. Vse jih vidi v obraz. Prav vse. Te svoje otroke. Tako so mu vdani. Saj je že petdeset let med njimi, kot pastir med ovcami. °& ve > če jih bo še kdaj videl. Zunaj pojejo svetonočni zvonovi. e )° je na zemlji. Pravica in mir se poljubljata. J'- ou;c mu vi/' i • 1Se ° ce ' Ustnice se neslišno prem Nunc dimittis . . (“Zdaj or puscas, Gospod, svojega služabn J-- aa n ^ z l dogoreva. Plamen p< staja moder. oliki kazalec se bliža dvanajsti. M £ MARIA »tr. Imena onih, ki jih je sreča zadela pri medenem pikniku: MRS. JOHN POLŽ, Cleveland, O. THERESA NAROBE, Cleveland, O. JACOB CESAR, San Francisco, Calif. KATHER1NE FERK, Brooklyn, N. Y. ANTON ZAKRAJŠEK, Cleveland, O. MOLL1E BIRK, Cleveland, O. FRANCES CERAR, Ridgevvood, N. Y. B. ZANKAR, Cleveland, O. FRANCES TOMSHA, Valley, Wash. MARY MADIC, Ottawa, 111. N1ARY 1ZANEC, Cleveland, O. ANNA MOONICH, Mason, Wis. F. ŽNIDARŠIČ, Pueblo, Colo. FRANCES VERTIČ, Calumet, Mich. MARTIN SVETE, N. Chicago, III. JOHN DOBRAVC, Franklin, Kans. LUKE MIHELICH, Butte, Mont. AGNES ZADNIK, Cleveland, O. JOSEPH RUDMAN, Pittsburgh, Pa. BABE SEBEHAR, Chicago, 111. MRS. J. ROGEL, La Salle, 111. FRANCES SKUBIC, Cleveland, O. MARY VAVPOTICH, Chicago, 111. MRS. CHARLES KUHAR, Bethlehem, Pa. JOHN MEDVED, Detroit, Mich. MRS. P. MAMICK, Leadville, Colo. JOSEPHINE KLANČAR, Cleveland, O. F. BUČAR, Cleveland, O. GEORGE KOTZE, Milwaukee, Wis. JOHN UDOVICH, Sheboygan, Wis. MRS. A. KAVČIČ, Chicago, 111. A. BUKOVEC, Cleveland, O. ANDREJ TOMAŽIČ, Chicago, 111. MRS. M. KOTZE, Walkerville, Mont. KAZIMIR FOYS, Sudbury, Ont., Canada JOHN M. FLANICK, New Brighton, Pa. BABY PAULINE REDEYE, Eudid, O. JERNE HABJAN, Brooklyn, N. Y. KATHERINE TISOVEC, Madison, O. J. MIŠMAŠ, Cleveland, O. MARY KREMŽAR, Cleveland, O. THERESA SWEGAL, Forest City, Pa. MARY MATTHIAS, Milwaukee, Wis. MARY STIMEC, Kansas City, Kans. FRANCES DEROVŠEK, Morgan, Pa. BILL WOLF, Beech Grove, Ind. BLAŽ HREN, Milvvaukee, Wis. JOE STARIHA, Calumet, Mich. ROSE DRESCIK, Chicago, 111. MRS. C. BOYCE, Cleveland, O. FANNY KOZELE, Homer City, Pa. MRS. ANDREVV URBANC, La Salle, 111. MARY OBLAK, Willard, Wis. MRS. JOHN ŽALIK, Chicago, IH. APOLONIJA TRAVEN, N. Chicago, 111. MARY POGAN, Oaltdale, Pa. MAUPLEN SCHMIDT, llazel Park, Mich. MARY CIMPERMAN, Cleveland, O. MARY BILDHAUER, La Salle, III. MRS. PINTAR, Burgettstovvn, Pa. JOSEPH VOLK, Youngstown, O. LUDVIG KOŠNIK, Berwyn, III. A. J. Florence, Chicago, III. LENA MORTEL, Iron Mountain, Mich. MRS. L. ANZICH, Pueblo, Colo. TEREZIJA SUBANC, Cleveland, O. FRANK ROZINA, Pittsburgh, Pa. MRS. J. JEVNIKAR, Cleveland, O. MRS. A. ZOBEC, Cleveland, O. LEONA ZICKER, DePue, 111. MARY FABIAN, Bethlehem, Pa. J. J. BOLTEY, Pittsburgh, Pa. JOE LOKANC, E. Chicago, Ind. JOSEPH JANEŽIČ, Cleveland, O. MRS. FRANK SKUBIC, Sr., Coal City, 111. FRANCES KOVAČIČ, Cleveland, O. (64th St.) R. A. GOLOB, Pittsburgh, Pa. ROSE DREMIL, Pueblo, Colo. S. MLAKAR, Blakely, Pa. EVA OSWALD, Milvvaukee, Wis. ANTON SLANC, Neelyville, Mo. KAROLINE SMREKAR, Cleveland, O. FRANCES KOVAČIČ, Cleveland, O. (71st St.) ANTON GRDINA, SR., Cleveland, O. MARY SOMRAK, Indianapolis, Ind. L. ZAKOVICH, Argo, 111. JOHN DENSA, Chicago, III. ANNA KOVAČIČ, Cleveland, O. LAWRENCE PARSEK, Cleveland, O. CARNIE JEAN SAVARINO, Cleveland, O. MRS. A. KOCHEVAR, San Francisco, Calif. MRS. J. LOGAR, Enumclavv, Wash. JOSEPH ZALAR, Joliet, 111. ANNA ROGEL, Joliet, 111. LOUISE VIDMAR, Cleveland, O. MRS. BONCHA, Chicago, 111. ELIZABETH BESOVVSHEK,, Chicago, 111. ANTON ŠTRUKELJ, La Salle, III. ANTONIA KOZAR, Cleveland, O. LOUIS SEMENC, Cleveland, O. JOSEPH SKORAPA, Lemont, 111. AVI-. M A K! A imajo novega škofa, Most p ev< Thomas L. Noa, ki je sedmi naslednik prvemu marketskemu škofu, Frideri¬ ku Baragi« Baragova zveza, ki deluje za Baragovo beatifikacijo ali proglašenje blaženim, je bila po pravici radovedna, kakš¬ nih misli je novi škof v tej zadevi. Da si poizve, je Father Frank Scheringer, predsednik Baragove zveze, sklical sejo, h kateri je bil povabljen tudi škof Noa. Ta seja se je izvršila 30. okto¬ bra v mestu L’Anse, Mich. Navzoči so bili sledeči: škof Noa s svojim tajnikom, Fa¬ ther Scheringer, Fr. Cyril Schircel, o.f.m., tajnik zveze, in Joseph Gregorich. Pri seji je bilo sklenjeno, da se naj naprosi kak visoki cerkveni dostojanstvenik v Rimu, ki bo s papeževim odo¬ bravanjem tamkaj vršil vse potrebno za Baragovo beati¬ fikacijo. Tukaj v Ameriki bo isto službo prevzel mon- signor Zryd iz marketske škofije. Tako se bo uradno ustanovil proces za Barago¬ vo beatifikacijo. Torej od¬ slej ne bo to delo več samo trud Baragove zveze ali dru¬ gih organizacij ali privatnih oseb, marveč bo imelo urad¬ no odobrenje Rima in mar- ketskega škofa; obenem se bo vršilo natanko po cerkve- n, h postavah. ^ seji je bilo tudi sklenje- n °» da se bo prihodnje leto obhajal Baragov dan v kate- ral» v Marquette, Mich., in sicer na zadnjo nedeljo v J un «ju mesecu. Škof Noa 18 l " ono želi in pričakuje, da odo Slovenci r»nvdušeno Glede cene Ave Maria Koledarja je bila napaka v novemberski številki. Kole¬ dar še zmerom stane samo $1.00, ne $1.25. Napako so naredili v tiskarni, pa je ni¬ smo ob pravem času zapa¬ zili. • Imena onih, ki so imeli srečo pri medenem pikniku, so priobčena na strani 25. Med je bil odposlan tako, da ga bodi dotični imeli ob pra¬ vem času so božične potice in za druge zahteve. Vsak je dobil najmanj 4 funtov, kve- čemu pa 25 funtov. Vsi niso seveda enako dobili, ampak kakor jih je sreča zadela. V škofiji Marquette, Mich,. 27 AVE MARJA udeležili slavnosti Barago¬ vega dneva in da bodo oni dan dobro zastopani od du¬ hovščine in ljudstva. Škof Noa je rodom Poljak, vendar se zanima za Bara¬ govo zadevo bolj kot kak drugi škof pred njim. Ta¬ koj ko je prevzel škofovsko službo, je začel navduševati svoje duhovnike za škofa Barago in je pri seji tudi obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo Fri¬ derik Baraga čimprej blaže¬ nim prištet po sv. očetu v Rimu. M sgr. Zyrd je tudi Poljak, ki se že dolgo zanima za Barago. Že večkrat je bil navzoč pri Baragovih slav¬ nostih in lansko leto je celo pridigal pri sv. Vidu v Cleve¬ landu na Baragov dan. • Oče gvardijan se hoče jav¬ no zahvaliti za veliko svoto, ki je bila nam iz West Allis, Wis., poslana za svete maše in sicer iz zapuščine pokojne Rozalije Žnidar Klasinc. • Septembra meseca je imel p. Kazimir 40-urno pobož¬ nost v Bridgeportu, Conn., v slovenski cerkvi sv. Križa, kjer je Rev. M. Golob žup¬ nik. Vse se je vršilo v spo¬ min na 35-obletnico fare sv. Križa, ki je bila po prizade¬ vanju p. Kazimira ustanov¬ ljena; on je tudi sam pripe¬ ljal Fathra Goloba v Bridge- port, da izvrši vse priprave na ustanovitev župnije. Fa¬ rani »o se pobožnosti z vese¬ ljem in s hvaležnostjo ude¬ ležili. Kakor st«- opazili, ni bilo v novemberski številki “Lilije iz raja”. P. Kazimir je bil nekaj časa bolan in drugače tudi preveč zaposlen, torej se je morala “Lilija” izpusti¬ ti. • Tukaj v Lemontu se je pretekle tedne pomnožilo del o za slovenske begunce v Evropi. P. Alojzij in p. An¬ drej, lemontski gvardijan, sta iz Chicage pripeljala ve¬ like zaloge vojaških čevljev, srajc, hlač in drugih stvari, ki bodo mnogim to zimo prav prišle. Zraven teh je tudi 5 tisoč kangljic konservirane- ga kruha. Gotovo se čudite, da se lahko tudi kruh kon- servira ravno kakor sa dje, zelenjave, i.t.d., vendar je resnica. Ameriške vojaške sile so namenile ta kruh za vojake, toda veliko se ga ni porabilo, ker je nenadoma prišel konec vojne. Konser- viran kruh ima nekoliko okus po kvasu, drugače pa je prav okusen in bo gotovo beguncem dobrodošel. • Četudi se tu pri nas nav¬ dušeno dela za begunce, mo¬ ramo priznati, da je nas v navdušenju visoko prekosil brat Humil, ki je pri p. Ber¬ nardu v VVillardu, Wis. V vilardski cerkvi so imeli po¬ roko. Ženin si je za cerkev izposodil belo preprogo, na kateri je nevesta k oltarju prišla. Poroka je bila v so¬ boto. Takoj po poroki je brat Humil prosil ženina, če sme vzeti belo preprogo, da jo lahko beguncem pošlje. Kaj je ženin odgovoril, no¬ ben prav za prav ne ve. Pa saj ni mogel ravno po poroki ne jasno misliti in ne pa¬ metno odgovoriti. Kateri že- P. Salezij Glavnik, o.f.m., je nam s slovenskih Brezij poslal razglednico, na kateri je bila gornja slika. Pisal je: “Prisrčne pozdrave varuhom ameriških Brezij od začasnega varuha pravih Brezij. Okoli so planine, blizu Bled, ki ga imate tamkaj v repliki ali samo v podobi. Zelo lepe jesenske dneve imamo. Letos je desetletnica, kar sem se vrnil v drago domovino.” * VE M ARU nin more? Vseeno je brat Humil zastopil, da žiher vzame preprogo in jo pošlje naprej. To je brat storil že v ponedeljek po poroki. Pri¬ bližno teden dni pozneje pride ženin po svojem hon- eymoonu” k farovžu, da do¬ bi nazaj svojo preprogo. Pa je bila preproga že na poti v Evropo! Kako se je brat Humil rešil iz zadrege, ne moremo povedati. • Obiskal je nas dr. Miha Krek, ki je ravno to jesen v Ameriko prišel. Celo dva¬ krat je bil tukaj. Kazal je veliko zanimanje za vse, kar imamo in delamo tu v Le- mcntu, posebno pa ga je za¬ nimalo Father Alojzijevo delo za begunce. Za enega človeka je to preveč, je dejal. Res; pa kaj moremo, če ni pomoči in je preveč drugega dela? Dr. Krek je videl tudi pričeti romarski dom in Fa¬ ther Johnove čebele in je poleg tega šel tudi na Mt. Assisi, da obišče častito ma¬ ter Terezijo. Med drugimi obiskovalci BOŽIČNE KARTE imamo zopet letos v zalogi. Tiskane so v obeh jezikih v slovenskem in v angleškem. Stanejo $1.00 po zavojčku. Naročite si jih od: Ave Maria, Box 608, Lemont, IH- Ne pozabite povedati, v ka¬ terem jeziku bi jih rad imeli. Storite to nemud orna! Kdor bo predolgo odlašal, ne bo nič dobil. so bili sledeči: Rev. J. Slap- šak, kaplan pri sv. Lovrencu v Clevelandu, ki so se mu zelo dopadle naše klobase in naš domači puter; Rev. V. Tomc, kaplan in “pomožni mežnar” pri sv. Vidu v Clevelandu, ki je z očetom šel v Minnesoto, kjer je oče šele po 45 letih zopet videl svojega brata; Mrs. F. Jaku¬ lin iz Clevelanda, ki je z Mrs. K. Hočevar prišla na pri¬ vatno romanje, ker ni mogla poleti priti; Mr. Arch iz Willarda, Wis.; s svojo hčer¬ jo Mr. F. Perušek, tudi i 2 VVillarda, ki je imel srečen sestanek s svojim bivšim faj- moštrom Fr. Rafaelom; Mr. John Potokar iz Clevelanda; Mr. Medic oče Fr. Alojzija, ki je po farmi pomagal, i n njegova družina; Mr. Mrs. Jalovec iz Argo, 111., ki sta pomagala pri konserviranju hrušk, pri delu za begunce, in tudi drugače; Frances Bambick in Joe Stepanich z družino iz Chicage; in še drugi, katerih imen nismo izvohali. • P. Alojzij bo od 7. do 9. dec. vodil 40-urno pobožnost pri sv. Cirilu v Nevv Yorku. Nato bo od 14. do 21. pridi¬ gal slovenski misijon v Bar- bertonu, O., v cerkvi Srca Je¬ zusovega, kjer je župnik Rev. M. Jager. Svoj god obhaja ta mesec brat Ksaverij (3.), ki je po¬ leg brat Bonifacija drugi lemontski kuhar; zna pripra¬ viti zelo okusne jedi. —Samostanski firbec AVE MARIA KOLEDAR ZA LETO 1948 STANE $1.00 ZA EVROPO. $1.25 brez domov^e”! ! ‘‘K° r„atTvemki ‘ “ P ° VeS ‘ i: “ L j ud J e »toie mca pokr.stjanjenja slovenske« “Dvanajsta r.k„ (povest), i„ “Mrtvi dom^ovesi? ’ “° če «« v Ame- Da zmanjšamo stroške i n trud ‘ ' Koledar vsem naročnikom in ' “ ’ . Zopet Pošiljamo Ave Maria :: "7* K . .*. . ••••••« .. ••••••• •••••• *•>••••• ****•••••••••••••••••••••••• 4VE MARJA »t. 29 CLE\ ELAND, O. — Piše Ida Brožič: Častiti očetje frančiškani! Pošljem vseeno ček in tikce. Denar potrebujete za zidavo, tikci bojo pa za drugi medeni piknik. Mo¬ goče ga jaz ne bom dočakala in težko, da bi jaz še katerikrat videla Lemont. Bole¬ zen in druge neprijetnosti me tarejo. Se skoraj bojim, da mi Bog pošilja toliko go¬ rja, da bom kar omagala pod njim. Zato Vas prosim, molite zame in za moje lju¬ bljene otroke. Ker se tako težko pripravim k pisavi, Vas obenem prosim, da teh par vrstic de- nite v Vaš Zapeček. Se zahvaljujem za prijaznost in naklonjenost, katere sem bila deležna, čestitam očetom in celi samostan¬ ski družini in tudi ženskam, ki so nam stregle ob času katoliškega shoda: Mrs. Hoge, materi samostanskega komisarja, in Mrs. Ožbolt in vsem drugim, ker so kar tekmovale med seboj. Bog naj Vam povrne ves trud, ki ste ga imeli z nami. Vse je bilo tako lepo in prijetno, da ne bom pozabila. Tisti prijetni dnevi kakor lepe sanje se mi še vedno zdijo. Še enkrat: Bog lonaj! Dru¬ go leto pa še več obiskovalcev v Lemontu želim. Prosim, oprostite moji pisavi. Naj preči¬ ta tak, ki ima na “beskete” potrpežljivosti. Bog z Vami. CLEVELAND, O. — Piše Antonia S. Zobec: častiti fatri! Tukaj Vam pošljem dva dolarja za Baragov dom. Bi Vam prej no la)a, pa sem bila bolna. Prosim, molite /;iffii\ k, ang ^ e ^^ ernu časopisu, je precej na niki 1 ' 1 ^ Pa * ma ^ e Potrpljenje z naroč- siiafn er \° ^ojigo mašne bukve, “V pošli it VeC ^ e lu ^ z ve I j kimi črkami, mi jo žensk- ( lS P ros ha za to knjigo. Ena vidi 1 mC P ros b da ji jo naročim, ki slabo iminujet^ "j ™*!* 10 one mašne knjige, ki j'° Je ni mogoče dobiti.—Uprava)- AVE MARIA »ir. 31 OTTAWA, 1LL. — Piše Frances Hren: C j st iti očetje ! Hvala Vam za sprejeti med, kei mi bo lavno prav prišel, ker zmeraj kašljam. Nobene medecine nič ne poma¬ gajo. b as prosim, da mi ne zamerite, ker se nisem udeležila piknika. Zmeraj sem mislila, da to leto bom tako srečna, pa moje upanje je vse zastonj. Naj mi Bog in Ma¬ lija odpustita, saj ona vesta za vse moje križe in težave. Se Vam prav lepo pripo¬ ročam, da molite zame. še enkrat lepa hvala in Fatru Ferlinu. Jih pozdravim in jim želim ljubo zdravje. PUEBLO, COLO. — Piše Frances Holst: Predragi očetje frančiškani! Dobila sem med, ki ste mi ga poslali in se zahvalim zanj iz dna mojega srca. Bog daj Vam še dolgo življenje in ljubo zdravje, da bi delovali za naše ubogo ljudstvo, ko se tako zmeraj znižuje. Mi stari umiramo in mladi se več nečejo imenovati, da so od slovenske rodo¬ vine, ko je vse tako zmešano tukaj. To je še dobro, da smo frej za pregovoriti in praktas reličjen. Še enkrat hvala. Gad blesju. V MOLITEV priporočamo naše pokojne naročnike: MARGARET AGNICH, Ely, Minn. CAROLINE JARC, Eudid, Ohio ANNA STEP1Č, Cleveland, Ohio ANTON YENC, Euclid, Ohio FRANK PEKLAJ, Pittsburgh, Pa. ANNA P. DOM1TROVICH, Colville, Wash. MRS. JOHN REJC, Leask, Sašk., Canada JAKOB OBLAK, Bessemer, Pa. FRANK STRNAD, Cleveland, Ohio JOHN MLAKAR, Chisholm, Minn. MARY KREMŽAR, Cleveland, Ohio JOHN STARC, Chicago, 111. ALOJZIJA, MIKLAVČIČ, Cleveland, Ohio LOUIS KOMPARE, Pittsburgh, Pa. FRANK FLAJNIK, Beaver Falls, Pa. NAJ POČIVAJO V MIRU BOG PLAČAJ DOBROTNIKI! ZA DAR LISTU — Po $2.50: A. Rus. — Po $1: M rs. M. Celak, J. Šimec, F. Pirman. - Po ,50c: F. Kočjanick. ZA ROMARSKI DOM - Po $50: J. Potokar. — Po $15: Rev. J. Judnič, N. N. Clev. O. — Po $10: F. Prelog, I. Kirn, F. Ogrin, N. N., N. N., Gilbert, Minn. - Po $5: F. Vesel, F. Jalo¬ vec, J. Tushar, T. Archul, T. Beseničar, M. Ma- kovich, N. N. Clev. O., M. Šuštaršič, M. Intihar. - Po $3: J. Pichman. - Po $2.50: Mrs. M. Mo¬ ritz. - Po $2: J. Seršen, Mrs. F. Sadar. - Po $1.50: A. Gole. - Po $1: Mrs. M. Koncilia, K. Radež, J. Ancel, A. Retelj. ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA — Po $20: F. Lustig. - Po $10: Mrs. R. Roša, Mrs. A. Stuber, C. Bizal, L. Stepič, L. Judnik, B. Stra- hen, G. Kreiner. — Po $4: J. Gregorčič. — Po ,50c: Mrs. A. Sasek. ZA LUČKE — Po $7: F. Levstik. — Po $5: M. Yenc, A. F. Gole, P. A. Rotar. — Po $3: J. Roberts, J. Hočevar, S. Oslay, F. Čer ar. Po \2 M. Oblak, R. Usnik, Mrs. Markelj, M. Javor¬ nik, M. Primožnik, F. Ponikvar, E. Lončarich, R. Bizjak. - Po $1.50: A. Anžur, A. Sluga, M. Fink. - Po $1: U. Bogolin, M. Marino, I. Gru¬ den, P. Podgornik, J. Perko, J. Zupančič, J. Justin, P. Vesel, R. Kočevar, Mrs. M. Pike, J. Gasparič, F. Kastigar, Mrs. J. Rogel, J. Kaplan, S. Zabčič, V. Kollar, G. Čelesnik, J. Boštjančič, T. Kodelja, K. Starec, Mrs. J. Korenčich, J. Ve- lich, I. Petrinčič, J. Jager, L. Zaletel, M. Štig- litz, R. Deželan, Mrs. F. Petrich, M. Žagar, Mrs. F. Sokach, M. Struna, F. Sardoch, F. Kastigar, M. Marino, M. Shircel, A. Pelčič. - Po .50c: A. Kutnar, M. Barbich, J. Šemrov, J. Drago- van, M. Čulek, A. Kozlevčar, Mrs. K. Malesich, D. Ferra, Mrs. R. Kaszynski, P. Košir, C. Križe, J. Sustarsich, M. Zabukovec, U. Sepič, R. Gla¬ van, J. Budan, B. Geržin, J. Grimsich, A. Peter¬ lin, M. Sever, Mrs. J. Zaman, J. Gosar. - Po ,90c: F. Ulčar. — Po .75c: M. Knauss. — Po .30c: J. Buchar. ZA SV. MAŠE — Po $150: Mrs. J. Šmole. — Po $39: J. Kremžar. — Po $34: N. N., M. Simo- nišek. — Po $25: M. Kompare. — Po $20: M. AVE M ARI * ij »•••••••• •••••••••••*••••••••••••• .. Gornik. N. N. — Po $18: J. Hočevar. — Po $15: A. Assek, Mrs. F. Kastelic, J. Petrovče Fam. Po $13: A. Sluga. — Po $10: F. Nose, E. Perše, M. Vene, F. Lamuth, Mrs. F. Marolt, H. Dohnar, M. Zickar, T. Lozier, J. Jamnik, A. Dvoršak. Po $9: M. Bezek. — Po $8: J. Poljak, J. Ver- tin, C. Vinter, J. Kervin. — Po $7.50: A. Ra se l. _ Po $7: M. Mahkovec, T. Umek, A. Set- ničar, F. Skubic. — Po $6.50: G. Urbas. P° $6: F. Zajc, F. Rapotec, K. Starec, F. Ponikvar, M. Trusnik, S. Podgornik, F. Švigel. — Po $5: F. Horvat, A. Ček, Kuhel Fam., B. Naglich, J. Govednik, F. Lustik, K. Malesich, M. Shircel, C. Shircel, R. J. Albright, M. Morvat, A. Tomšič, F. Levstik, M. Pristav, J. Bradach, M. Frank, F. Petrich, F. Grebenc, A. Predan, M. Nose, M. Grajnar, M. Kuhar, M. Malenchek, M. Šimec, Mrs. Pinčulich, F. Hribar, G. Repp, M. Malovrh, J. Knauss, F. Perme, M. Steiner, M. Wretachko, J. Roberts, M. Canalas, M. Potočnik, M. Draž, K. Brunecy, A. Gubane, Mrs. Darin, M. Krainz, Mrs. M. Bolton, Mrs. K. Germovšek. — Po $4: I. Kirn, Mrs. A. Zokal, U. Črnkovich, A. Pluth, M. Anžlovar, F. Pirman, M. Brodnick, J. Lustik, J. & M. Prhne, A. Xeller, F. Sedmak, U. Strmole, F. Malečkar, M. Lautizar, M. Novosels, A. Bran- kovich, Mrs. Štukel. — Po $3: Mr. Arch, J. Peterka, F. Krall, S. Jevnik, A. Skedel, A. Hlab- še, F. Kovačič, Mrs. M. Slanovich, F. Kastigar, L. Čemazar, C. Pristopec, F. Zorc, A. Zupančič, J. Boštjančič, F. Centa, M. Oblak, J. Paukovič, M. Karsnik, J. Kočin, J. Cankar, F. Zakrajšek, J. Jager, E. Lončarich, J. Sustarsich, M. Petelin, A. Stimetc, T. R. Sulzer, B. Evans, A. Nemgar, M. Šebenik, F. Habjan. - Po $2.50: Mrs. M. Ross, Mrs. Benedict, C. Kovačič, F. Selak. - Po J $2: J. Sladich, F. Jalovec, H. Ošaben, J. Zu- > pančič, M. Šivic, J. Primozh, Mrs. M. Oblak. | ’ J Mrs. M. Koncilia, Mrs. M. Moritz, M. Sever, Mrs. I J. Shiltz, Mrs. F. Pirjevic, Mrs. F. Tushar, J. J Bratush, M. Peterlin, F. Sajec, J. Ožbolt, M. • Švigelj, J. Tkalčič, M. Brtchie A. Pugal, M. J Rojnik, F. Zadnik, N. Gregoraš, F. Oblak, M. • Šivic, J. Leskovec, A. Unetich, A. Strniša, F. • Kovačič, R. Deželan, A. Drolc, L. Kralj, C. Križe, J A. Cherne, J. Steblaj, M. Žagar, Mrs. F. So- • kach, Mrs. A. Markoja, M. Babich, G. Masel, T. I Bole, M. Zelko, M. Seitz, J. Hočevar, D. Ferra I Mr*. M. Tomsick, K. Novak, M. Zaletel, A. Ko- t stele, F. Živelz, P. Laurich, R. Škiff, M. Povshe, j A. Lopert, J. Strunge, B. Strahen, J. Simonich! J N. Perce, H. Hochevar, U. Pozarelli, J. Horvat • L Dolmovich, M. Zeitz, M. Košir, P. Kokal, c' ! Bučar, U. Bogolin, G. Kreiner, J. Gosak. _!. • Po M .0 A. Bartol, Mrs. Simonelič, M. Zabu- • kove, Po $1.10: F, Ulčar. — p Q A • o, / Gosar, M. Oblak, F. Stergar F Ve* I * • t- ■ e I, . j. Možina, E. Madic, Mrs. A. Stariha, A. Samp- tnn M Stefanich, F. Langer, H. Štampfel, B. Geržin, J. Pintar, A. Urich, A. Treven, J. Varšek, F Boltev, M. Stimac, J. Budan, T. Kodelja, A. Znidarsich, R. Glavan, A. Retelj, M J M Jack- lich F. Tomša, U. Sepič, Mrs. J. Pazel, M. Zerovnik, A. Majerle, J. Kužnik, A. Peters, L. Kobilšek, F. Intihar, F. Mihalek, T. Koleto, Mr. Mrs. J. Bambrick, Mrs. F. Sadar, J. Brežic, C. Žalec, Mrs. A. Moonich, J. Russ, J. Filips, Mrs. U. Bogolin, Mr. Mrs. J. Boldin, M. Struna, T. Lužar, M. Pripodnik, F. Kastigar, J. Majhen, J. Martinčich, F. Dornik, F. Škedel, F. Škulj, A. Česnik, K. Malarich, K. Felman, A. Rožman, A. Grandlič, Mr. Tushar. ZA NOVEMBERSKE MAŠE IN MOLITVE — Po $12: A. Korelc, M. Jalovec. — Po $11: J. Stefanič. - Po $10: A. Jalovec, A. Trenta, M. Sajovic, L. Fon, M. Flajnik, A. Zdešar, M. Yenc, C. Sunich, K. Lovrin, J. Mihelich, A. Bukovec, A. Gašpar. — Po $9: H. Laurich, F. Pirš. — Po $8: J. Barbeš, M. Gorjanc, M. Modrijan, J. Svetina, C. Železnikar, F. Horvat, J. Atzenbeck. — Po $7: J. Habjan, J. Lustik, M. Pavlesič, A. Hochevar, M. Koprivec. - Po $6: J. Gruden, M. Luznar, S. Oslay, Mrs. A. Švigel, L. Hren. — Po $5.50: Mrs. A. Horvat. — Po $5: B. Gornik, F. P avlovčich, M. Mohorko, J. Selan, F. Vid¬ mar, M. Lark, J. Zakrajšek, R. Verzig, A, Grdanc, F. Pogačnik, J. Jernejčič, J. Štimec, M. Kuhar, J. Oblak, A. Nemec, Mrs. J. Strumbly, J. Centa, C. Smolich, F. Peterich, F. Hodnik, Mrs. T. Narobe, J. Sever, Mr. E. Križman, M. Perko, J. Lindič, R. Glažar, J. Kmet, F. Trampuš, J. Furlan, M. Hochevar, M. Noda, I. Koželj, M. Meljač, A. Škufca, M. Gracer, M. Oblak, L. Stepic, A. Novak, F. Bečjan, I. Petrinčič, J. Perovšek, M. Pierc, J. Terček, V. Krajc, Mr. F. Anziček, Mrs. M. Senica, E. Komin, A. Rad- dell V. Moltich, J. Ferlič, J. Dobravc, F. Ivančič, • Stergar, M. Janzel, F. Osredkar, J. Prišel, A. evec M. Smole, A. Sampson, Mrs. M. Koncilia, Mrs. J. Shiltz, L. Simonelič C. H očevar, M lic, A. Tomažin, M rs. Irs. Jakulin, A. F. Gole. — Po $4: Mrs. E. Bezovšek, M. Hlad,' ~A.‘ VaTčič, M. Lustik, Lovko, J. Rnips A Trepa , L Srebernak, M h' M ; Hren - F Drobnič, T. Karzer, Mr.. L - J- Bovi.z, A. Loknar, U. bo.ee V B G "’ boC,r ’ J - Železnikar, M. Žabo- ' J p M - F - Kobal, M. Ček..da, L. Žabo- z „ M - s ' A - Lnin, Mr.. J. Pri- ko »•••••• mozič, Mrs F ir . t. Strancer -1 Po n t' P ° $375: ^ M ' Steblaj __ Po J - Budan ’ J - Pavlesič, J- F. Lupšina, M. FI ' Dežman - N - N., F. Škulj, Mr* R u ' orjance, J, Trampuš, A. Orehek, vednik Mtr A M UrUnC ’ B °*° ViČ ' C ' GO ' U# ’ M - V *htolič, M. Zuntc, M. Zn- . '•#< hukove-e, M. Tolar, M. Modic, J. Tersinar, Mrs. r. Trobentar, Mn. A. Šernel, H. Nahtigal, Mrs. M. Elnikar. 1. Zamernik, C. Boyce, F. Vehar, F. (rnmoiič, A. Fortuna, M. Mencinger, M. Žugel, A. Novak. A. Stermia, A. Gorkos, S. Durich, M. Štiglitz, P. Prah, J. Turšič, J. Toplikar, T. Miketich, J. Škufca, T. Zdešar, M. Stanonik, M. Urbančič, Mrs. F. Derovšek, J. Velich, Mrs. A. Pinčulich. M. Zeitz, J. Erchul, J. Gačnik, M. Gande, M. Komp, R. Zupančič, l. Oberstar, A. Udovich, J. Peterka, F. Marolt, M. Kreševic, R. Garjanc, R. Semenc, F. Langer, Mrs. U. Štru- bel, F. Sever, A. Muzik, L. Costello, Mrs. C. Vrasich, F. Mesojedec, J. Tomšič, A. Muren, Mrs. M. Kaifesh. — Po $2.50: A. Kogovšek, E. Kerzich, M. Markovich, A Žitnik, J. Koshmerl, B. Trstenjak. — Po $2: A. Stuber, A. Jackopin, M. Primožnik, Mrs. J. Korenčich, L. Mladich, • Fam. Gustinčič, A. Oratch, Mrs. M. Thompson, Mrs. A. Springer, J. Ažman, F. Pierce, Mrs. J. Čercek, Mrs- A. Pičelj. — Po $2: Mrs. A. Ku¬ har, F. Janezich, F. Gerchman, A. Videtich, A. • Kodrič, T. Rolich, L. Erlach, T. Grum, K. Jud- f nik, F. Meglen, R. Glavan, J. Traven, A. Urbas, J. Kaplan, J. Ancel, S. Zabčič, M. Habjan, A. • Breznik, V. Kotlar, F. Kočjanich, Mr. C. Smre- • kar, A. Eashel, M. Florijan, F. Pajk, M. Ušnick, J R. Habjan, T. Archul, K. Radež, M. Evetz, F. • Osredkar, Mrs. U. Kerzišnik, A. Glatz, J. Šimec, J Mrs. M. Oblak, P. Vesel, J. Jenko, A. Ellenich, • F. Jalovec, F. Zimmerman, M. Šchifrer, A. Ma- J dic, P. Serca r, Mrs. A. Uovak, Mrs. W. Wacker- • lin, I. Perko, M. Nosem, Mrs. E. Sayher, Mrs. 2 J. Mervar, S. Kukuljan, F. Horvath, P. Buko- • pec, M. Laus, J. Brodnik, F. Cerar, M. Streli, 2 N. N., A. Slane, J. Fraus, J. Šuštaršič, R. Po- | zlep, L. Zorc, F. Bachnik, A. Boldin, M. Tegelj, I R. Papež, M. Prašnikar, Mr. Škrabe, M. Kapsh, A. Kočevar, F. Oražem, F. Sardoch, A. Bencin, S T. Beseničar, M. Clep, R. Verbič, Mrs. A. Žura, M. Struna, T. Mozič, C. Starič, Mrs. R. Jerina, A. Mamich, J. Stariha, M. Perše, G. Gregorič, A. Zadnik, M. Zelle, J. Bergant, Mrs. L. Repar, A. Mlakar, M. Golobich, R. Klemenčič, A. Petrič, M. Line, A. Habjan, M. Klun, Mrs. L. Arko, J. Poles, Mr. G. Meterc, Mrs. G. Prijanovič, A. šavnik, F. Košir, M. Kuhar, M. Rus, M. Perušek, J. Kuzma, M. Krulc, K. Brunecjr, R. Markel, J. Petkovšek, M. Ovnik, A. Sunja, L. Pavšek, P. Majerle, C. Mrežar, F. Tagel, M. Mersnik. — Po $1.75: L. Dolmovicb. — Po $1.50: Mrs. M. p, Vič, M. Zalar, M. Pogon, A. Tomec, L. Zale¬ tel, S, Lekšan, J. Ovnik, F. Glatch, Mrs. P. Strnad, M. Spol ar, M. Tanko. — Po $1: J. Go- ,„r, P Vičič, A Kozjek, R Orešček, F. Peroviek, •At A S ugel, A Ribnikar, M. Kutin, J. Slro- M A r tac h, Mrs, M- Sellnk, A. Kobal, J. 1 Ari. f Slerner, Mrs. M. Madic, H. Wcber, Mr- M Brlrbie, C. Žagar, F. Suhadolnik, Mrs. F. Drašler, J. Horvat, M. Kremescc, J. Justin, C. Bajuk, Mrs. M. Marosh. U. Ambrose, R. Koče¬ var, C. Kučič, J. Jene, Mrs. A. Stariha, M. Hren, K. Kočevar, A. Žlogar, A. Peterlin, J. Patrick, A. Kolšek, A. Stepanich, M. Napotnik, J. Stark, M. Knez, A. Bashel, Mrs. J. Rogel, M. Peterlin, J. Franetič, M. Haffner, F. Roitz, H. Stampfel, F. Tomsich, A. Stefanič, H. Zorc, J. PintAr, J. Ožbolt, M. Stimac, M. Koshak, J. Boštjančič, A. Ogulin, F. Bittence, U. Lintol, F. Brezovar, T. Gubane, J. Stimec, M. Princ, M. Pogachar, F. Zajc, A. Retelj, F- Kozina, R. Novak, M. Šivic, F. Zupec, M. Tanček, V. Kurent, N. N. Vrani¬ čar, A. Womick, M. Brodnick, A. Ferenčak, M. Kunštal, M. Težak, G. Muhič, R. Lamšek, J. Segon, Mrs. F. Blatnik, Mrs. F. Bučar, Mrs. M. Slanovich, A. Rus, J. Zabukovec, J. Burghstaler, A. Majerle, Mrs. J. Logar, Mrs. J. Jelenčič, M. Mestek, M. Veselič, J. Serič, F. Žele, J. Ponikvar, J. Kužnik, F. Suhadolnik, F. Vidmar, C. Rihtarsič, j F. Urh, B. Žagar, A. Pucel, M. Sodec, J. Papesh, g ivl. Alduk, J. Mohar, M. Bozich, J. Vestily, M. j Matkovich, C. Bohinc, A. Urich, M. Adler, A. 2 Zagorc, J. Sernel, A. Jerman, P. Stimach, J. 1 Sedmak, A. Drolc, M. Gričar, J. Balkovec, L. s Kralj, A. Perušek, M. Lvančič, M. Vidmar, Mri. J M. Gregal, Mrs. F. Sadar, M. Perko, Mrs. M. t Rojc, Miss F. Russ, Mrs. A. Zakovich, Mrs. M. • Balkovatz, A. Strnisha, J. Godec, U. Strmole, • Mrs. M. Vidmar, A. Arko, C. Žalec, J. Vidmar, { H. Somrak, M. Hudolin, M. Kerzich, A. M. Rejc, l C. Pobega, Mr. Mrs. M. Brezar, M. Klinar, A. J Brula, A. Stimetc, J. Sintich, L. Lindič, Mrs. H. * Pelich, M. šTrnjc, M. Gaspich, M. Hovrat, Mrs. V. J Ruppe, Mrs. P. A. Rotar, Mrs. F. Tratnik, Mrs. I A. Sernel, Mrs. T. Hren, Mrs. J. Panijan, B. f Kolbezen, M. Avsec, Mrs. T. Derchar, A. Pintar, ! Mrs. U. Eogolin, Mrs. J. Sedaj, D. Kastelic, Mr*. f M. Hoge, M Melavec, F. Petrich, M. Bolka, L. ' Panijan, M. Kocman, J. Potočnik, M. Schvvab, J. } Perušek, M. Jereb, J. Benkshe, A. Skrabec, M. i Brula, M. Prijatelj, A. Kočevar, Mrs. Jirekovsky, j J. Jelsovar, M. Kozjan, J. Pazdertz. M. Pershe, « A. Strajnar, J. TerŠkan, H. Stutts, M. Turšič, * A. Krejačič, H. Rosman, M. Majcen, F. Habjan, i A. Butkovich, M. Klučevsek, M. Tckavec, A, Šu- J star, H. Thoren, M. Safran, Mrs. J. Ožbolt, J. ! Ser en, J. Meserko, B. Ancel, N. N. Gilbert, ! Minn., A. Peklaj, A. Lopert, K. Kochcvar, H. } Praprotnik, M. Krebs. - Po ,50c: M. Hribar, F. ! Oblak, F. Jurjevič, M. Lužar, A. Cherne. ___ • Zahvaljujejo so Bogu, nebeškemu Očetu, presv. • Srcu Jezusovemu, Materi božji, Mariji, sv. Jože- ! fu in sv. Antonu za pridobljene milosti: Mrs. F. Vodovnik, L. Fon, L. Srebernak, Mrs. 5 F. Centa, Mr», J. Ožbolt, F. Pirman, M. Rutar, J Mrs. F Kastigar, M. Draž, A. Dvoršak, G. Krcin- • er, A. Cherne. { ••••••• «••••••• ... #«•••••••••••• ••••••••••••••••••• X * 9 ♦ Kakor je že vsem znano, lemontski frančiškani zidamo dolgo zaželjeni romarski dom. Delo smo kar sami prevzeli, ker bi bili stroški preveliki, ako bi to delo izročili kontraktorju ali kakšni zidarski kompaniji. Zgornja slika kaže prvotni načrt za romarski dom. Sedanji načrt je precej spremenjen, ker bo stavba dvakrat večja, kot pa smo jo od začetka v mislih imeli. Romarski dom bo obsega! dve nadstropji s štiridesetimi pri¬ vatnimi sobami V sili bodo lahko štirje ljudje spali v eni sobi. Zraven privatnih sob bodo še dve večji spalni sobi, vsaka z dvaj- setimi posteljami. Ravno na sredi romarskega doma bo velika dvorana ki bo lahko sluzila za obedn.co, za razne seje, shode, duhovne va je itd Po dolžini bo ta dvorana devetdeset čevliev . e . ! čevljev, visoko pa bo dvaintrideset čevljev 7;» TT petd< T kuhinja. čevljev. Zraven te dvorane bo Blizu vrat bo sprejemna soba, v kateri , . nabožni predmeti, kakor na primer min’ .° na P roda J razni tmce, kipi, itd. Torej teh reči ne K« 1 venci, molitveniki, sve' Ofisu. J reC1 ne bomo vec prodajali v Ave Maria samostan Romarski dom bo zidan z ooekn u ' kUn - P ’ kl bo l8t e barve, kot je naš lemontski frančiškani. '****♦ ###,*