Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljž, po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za j -1 let» i pld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana ta, leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za ("etert leta 1 pl: ako zadene na ta nan praznik, izide Danica dan poprej. "Tečaj XXIX. V Ljubljani 23. rožnika 1876. List 25. Stan kaioMkih Armenor r Turčiji• Vladarstvo umerlega sultana je bilo v pregnanstvo obsodilo patrijarha za Cilicijo, milg. Antona Hassun-a, kteri je bil potlej v Rimu z vso škofu spodobno častjo sprejet. Ne moierao se nadjati, da bode novi sultan Murad vspešno rešil armensko prašanje, in da bo katoliški Cerkvi priznal vse pravice. Naj naznanimo posnetek iz sporočila mons. Azarijana, patrijarhovega ge-nerai-vikarja, do turškega ministra za zunanje zadeve: Dasiravno nismo nič ne z besedo ne pismeno opustili, kar se nam je potrebno zdelo za zavernitev v kvar naše armeno-katoliške rbčine in milg. patrijarba proglašenih obrekovanj, kajti imenovali so n<-s novo katoliško izhodnje razkolništvo; je bil vendar milg. patrijarh iz dežele pregnan, vkljub temu, da je deržavi s svojim delovanje veliko koristil. Se celo za izdajavee deržave so naše katoličane proglasili, ker so bili sprejeli nektere naredbe Rimskega prestola v verskih rečeh; torej so jim bile zaterte vse pravice in privilegije, vsa verska in občinska svoboda; bili so kot četa kazni vrednih krivičnikov proglašeni. Nemilosti pri deržavi so zapadli, ter pod sramotnim imenom band* Hassun-ova pred občinstvom v zasmeh stavljeni Po okraji»%ah so bili naši verski višji, ki so bi!i doslej vsled določb (firmanov) v očitne službe dopuščeni, iz okrajnih svetov izključeni, ter od gosposk nespodobno in mnogoverstno preganjani in stiskani. Naše cerkve, samostani in naprave so bile nam po sili in z oboroženo močjo vzeti; prostost vere zaterta, lastnina kato ličanov ugrabljena, in peščici rogoviležev izročena. Vse te nezgode so prihrule nad armeno katoliško občino vkljub vladnih nam vgidnih firmanov, dasiravno šteje ta občina nad 100.000 vladarju zvestih podložnikov. Kar mora pa vsacega še bolj boleti, je to, da mora naša številna občina, vkljub toliko firmanov, in novih cesarskih postav, ktere polajšanje in zboljšanje keršan-skih ljudstev nameravajo, vendar prestajati še vedno toliko nadlog in stiskanja, tako da še do danes zdihuje pod tugo tolikega silovitega preganjanja. Vlada noče v ozir vzeti mnogoštevilnih in znamenitih darežljivost naših občinarjev. Pri vsem tem imamo le malo upanja rešiti našo občino iz propada in tuge, v kterih je že G let vtopljena. Pristavimo k temu še žive pritožbe sv. Sedeža zoper te tlačilne določbe; in naše prošnje in tirjatve, ktere so dokazovale krivico takega preganjanja — vendar vse brez vspeha! Cesarsko vladarstvo j'j take in enake ponižne vloge zavračevalo. Vsled tega revnega stanja je armeno katoliška občina sklenila z vlado storiti pogodbo, da bi tako od sebe vsako obdolženje in sumičenje odpravila; in da bi v ta namen Rimski prestol sultanovi vladi pogoje porazumljenja predložil, vsled kterih bi se vse od turške vlade navedene težave odstranile proti temu: da ona vse stare pravice in privilegije, bodisi svetne ali verske, naši občini zopet pripozna, in da patrijarhu dovoli, se v njegovo rezidenco verniti. Vendar vlada doslej ni hotla nič slišati o tako pravični spravi. Posilnost turška še dalje sega: da bi vlada v prihodnje V8akoršne vhige zabranila, je nam take pogoje in predloge stavila, kteri se z našo vestjo kratko nikakor ne strinjajo; ravno tako je nam poslala neko sporočilo, več členov obsegajoče, ki je bilo pri nji (vladi) zadnje dni od patrijarha Kupelijanistov (razkolnikov) vloženo, v kterem se naša vdanost do sv. Prestola po-černuje. Toda mi se ne bomo nobenemu teh> katoliškim načelom nasprotnih pogojev vdali. Kakor se moramo v svetnih rečeh podvreči vladi sultanovi, čegar podložniki smo; — ravno tako moramo v verskih, obrednih in disciplinarnih zadevah cerkveni oblasti, sv. preetolu in nagemu postavnemu patrijarhu, pokorni biti; celi naš narod je pripravljen vsakoršne tuge in stiske rajše preterpeti, kakor bi se tej dvojni dolžnosti izneveril. Cev kr eno premoženje. (Dalje.) Kakor judom, tako naznanjamo tudi vsem drugim od naj višega do zadnjega, kteri bi nasvetovali ali zahtevali poropanje cerkvenega premoženja, da morajo temelito dokazati, da 1. njih premoženje je tako pošteno in pravično kot cerkveno, in 2. da ima ravno taki ali še boijši namen, kot cerkveno. Dokler se to ne dokaže, predlagamo: IX. 1. Oporek ali protest zoper kratenje in omejevanje cerkvenih prostost in pravic, zoper pogoljufanje, pokradenje in poropanje cerkvenega premoženja. Zoper vse to resnobno in slovesno oporekamo in protestiramo pred Bogom in svetom iz teh neoveržljivih vzrokov in nagibov: 1. cerkveuo premoženje je memo premoženja dru-zih stanov naj stareje in poštenejše in naj pravičniše (Glej II), in 2. ima naj lepši, naj boljši in naj blagši namen, namreč: za Božjo čast in za Časni in večoi blagor ljudstva (Glej III); 3. cerkveno premoženje, samemu Begu podeljeno, posvečeno, je Božja lastnina (Glej IV) in neprodajljiva domena, ter cerkveno premoženje pograbiti ae pravi Boga, Stvarnika in Očeta, in duhovno mater, cerkev, obropati. Tega bogoskiunskega ropa in umora pa mi katoličani pu zgledu in izreku sv. Očeta papeža Pija IX „non possumus", t. j., ne moremo, ne smemo in nočemo nikakor in nikdar privoliti in dopustiti; temuč dolžni smo na vso moč oporekati in protestirati. 4. Cerkveno premoženje oskerbovati in porabovati je Jezus le samo svojemu duhovstvu izročil in nikomur drugemu ne (glej V). Cerker je svoje premoženje skoz 1500 let sam* oakerbovala in porabovala. Le v šestnajstem stoletji so odpadniki in protestantje jeli se v cerkveno premoženje vtikovati; Cerkev je pa vselej zoper to po vesoljnih zborih, papežih in škofih resnobno oporekala ter protestovala, in še zdaj oporeka, protestuje, in mi katoličani ž njo oporekamo in protestujemo na ves glas. 5. Poropanje cerkvenega premoženja je čveterna krivica, krivica zoper Boga — krivica zoper cerkev — krivica zoper vstanovite!je — krivica zoper obdarovance (glej VI) Te čveterr.e krivice zoper Boga — svojega Očeta — z per cerkev, svojo mater, in zoper svoje so-brate mi katoličani ,,non possumus'*, ne moremo, ne smemo, nočemo dopustiti, zato protestujemo in oporekamo pred Bogom in pred svetom. G. Zgodovina in skušnja uči, da cerkvam poropano premože je še nikdar nikomur ni teknilo, ne vladam, ne ljudstvom, ne pokupet m; ampak še vselej vsem škodovalo (glej VII). Zategavoljo zoper naklepe in kovar-stva judov in liberaluhov, ki čejo cerkvam premoženje pograbiti, na vso moč protestujemo in oporekamo, pa resnobno zahtevamo, da se pusti in da vsakemu, kar mu gre po Božji naredbi; da se pusti in daje cesarju, kar je cesarjevega; da se pusti in daje ljudstvom, kar je ljudskega; da se pusti in d& Bogu, kar je Božjega; da se pusti in daje Cerkvi, kar je Cerkvinega: in tako se bo svet kmalo spet vravnal, umiril in zadovolil. 7. Ctikev in njene naredbe, dobra, posestva itd. so velik i veliko starejši, kot ktera koli si bodi dinastij, vlad, zbornic ali parlamentov: — torej niso mogle in gotovo tudi niso v začetku pomagale Cerkvi k premoženju in vravnavam. Zato pa tudi nič nimajo govoriti o cerkvenem premoženji in ravnanji, ampak morajo cerkvi prosto roko toliko bolj pustiti, ko tudi tujcem, ju-dom, protestantom in brezvernikom prosto roko pušajo, in ker mi katoličani največ davka v denarjih in kervi plačujemo, in -mo naj več nekdanjih sovražnikov s svojo kervjo odgnali, kar jude, protestante in brezbožnike ni kapljice kervi, ne vinarja stalo. Vsled vsega tega imamo mi katoličani pravico, vso prostost tir jati za svojo Cerkev; in vlada ima dolžnost našo tirjatev spolnovati: našo cerkev in njeno premoženje varovati, zato ji plačujemo davke v denarjih in kervi. Cerkveno premoženje, kot: grajšine, dobra, pristave, zemljišča, njive itd.; pa poslopja: samostani, cerkve, farovži, kaplani je, šele, mežnarije itd.; orodja: zvonovi, monštranice, kelihi, svečniki itd., zlatnina, sre-bernina itu , ko bi se cerkvam krivično pograbilo, kam bi to prišlo V Rekli bi: deržavi bo prišlo v oskerbovanje ali vpravo. T«.da enake vprave so navadno predrag*, dostikrat pre* ^zanesljive in prene*rečne, da bi jim kaj zdalo ali pouiagalo. To .-e je vidil j pri nas pod cesarjem Jožefom II, ko je bilo veliko samostanov (120;, taUvov, brato-šin it i. zatertih, v deržavno bUgajnico je pa le n.alo prišlo, in še to ni teknilo, ampak škodovalo. Kaj pa, ko derŽAVa le denarja potrebuje, ko bi ae pograbijeno premoženje *oj razprodalo, kakor na Spanjskem iu Laškem? Kdo bo pa tako poropano pre- moženje pokupil? — Pravi in pošteni katoličani gotovo ne, zato ko dobro vedo, da bi se 8 tem božjega ropa vdeležili in bi s takim djanjem ipso facto po cerkvenih postavah, in zlasti po Tridentinskem zboru (sej. 22. p. 11) v veči izobčenje padli. Tako bi le spet Bogu, cerkvi, deržavi in ljudstvom sovražni in škodljivi judje, mavtarji, liberaluhi in brezverniki cerkvene reči pokupili, samostane, cerkve, farovže, kaplanije itd. v plesišča, gledišča, fabrike, delavnice, hleve spremenili, Bogu posvečene reči in posode (kot zvonove, monštranice, kelihe) oskrunili in v posvetne nečimernosti prekovali. Tega pa mi katoliki ,,non possumus" — ne moremo, ne smemo in nočemo dopustiti; ker nočemo pred Bogom in svetom biti božjeropniki, izdajavci in judeži Iškarjoti; zato na vso moč protestujemo, oporekamo, branimo. (Konec prih.) Ogled po Slovenskem In dopisi. Iz Ljubljane, 16. r->žn. (Opravilo katoliške družbe za sv. Očeta.) Katoliška družba je ta dan v nunski cerkvi imela prav slovesno pontifikalno sv. mašo, ktero so med polno azistencijo in pričo obilnega vernega prebivalstva služili prečast. go*p. prost dr. Anton J are, društveni predsednik. Na koru pa so čast. gospe uršu-linarice med orgljanjem prav spodbudno pele — na zadnje tudi Pijevo himno. Te Deum je sklenil to prelepo slovesnost v spomin preslavne tridesetletnice, odkar vladajo sv. Oče papež Pij IX. Pred sv. mašo 3 45 so preč. gosp. predsednik imeli do pričujočih prelep in prav podučljiv ogovor, iz kterega bodo blagi čitatelji vedili polno ceniti imenitnost in tehtnost tega dneva. Dostavimo naj poprej še to, da precej po tem prelepem opravilu je bilo v imenu vse družbe tudi vo-šilo za to jmenitno priliko po telegrafu poslano sv. Očetu v Rim. (Slo je ta dan tudi v ravno ta namen še več druzih telegramov iz Ljubljane v Rim.) Nasleduje govor. Tridesetletnica Papeža Pija IX 16. junija 1876. ,,Napolnil ga bom z dolgim življenjem in mu pokazal svoje zveličanje." Ps. 90. 16. Preimenitna in nenavadna je slovesnost, zarad ktere smo se, pr. p.( v tako znatnem številu danes tu sošli, slovesnost, ki se kakor v Rimu, tako tudi po celem svetu povsod, kjer se nahajajo katoliški kristjanje, danes obhaja s serčno radostjo. Na današnji dan bili so pred 30 leti izvoljeni naš sv. Oče, preslavni papež Pij IX, v versto naslednikov pervaka aposteljnov sv. Petra, za namestnika Jezusovega na zemlji in za vidnega poglavarja njegove sv. Cerkve. Že so torej doveršili celih 30 let slavnega vladanja vesoljne Cerkve in danes nastopijo z očitno pomočjo Božjo že četerto desetletje naj višjega pastirstva na zemlji kot namestnik Kristusov. 1. Že to je poseben dar milosti Božje, da sv. Oče Pij IX, po rodovini Janez Marija grof Mastaj-Ferreti, rojen 13. maja 1 1792 v Sinigaliji na Laškem, vsled večletne boMinosti telesno zelo slabotni, ao vender doživeli visoko starost do 84 let in so vedno še tako terdni in krepki, da njihovo bistroumnost in živahnost duha občuduje sleherni, kteri ima srečo bližati se jim. Gotovo še razvidniši dokaz čudovitega vladanja previdnosti božje pa je to, da vLdaio Cerkev Jezusovo že celih 30 let, kar ni bilo dosihmal dano še nobenemu izmed 261 naslednikov sv. Petra, še takim ne, ki se ali zarad posebno svetega življenja, ali modrega vladanja, ali zavoij sijajnih in slavnih del svetijo kot zvezde perve verste na cerkvenem obnebju. 2. Kdo se tu nehotč ne spominja zgodovinsko znamenitih besed: „Petrovih let ne bodeš videl". Sv. Peter, postavljen od Sinu Božjega za vladarja od njega vstanov-ljene sv. Cerkve, je bil njen poglavar 7 lčt v Antijo hiji, in potem v Rimu, kamor se je po neizvedljivi na-red bi previdnosti božje bil preselil, 25 let, 2 mesca in 7 dni, namreč do leta 67 po Jezusovem rojstvu. Za njim štejemo (po rimskem imeniku) 261 papežev, kteri bo vladali kot njegovi nasledniki dosihmal Cerkev Je zusovo. Med vsimi temi bil je doslej se le en sam, ki se gledč vladarskih Ičt precej bliža Petru na rimskem prestolu. — Pij VI, ki je sedel na apostolj^kem prestolu 24 let in skorej 872 mesca. Za njim se verste po letih vladarskih: Papež Silvester I s 23 leti in blizo 11 mescev, — papež Hadrijan I za 10 dni manj kot Silvester, in Pij VII s 23V, leta. Se le nad sedanjem sv. Očetom Pijem se niso spolnile — hvala neskončni milosti božji — une zgodovinsko imenitne besede; Pij IX niso le doživeli lčt sv. Petra, kar je vladal v Rimu, temuč do veršili so cel6 30 let kot vidni poglavar cerkve Jezusove ! 3. Se tedaj mar ne spodobi, ni li sveta dolžnost, da vesoljni katoliški svet obhaja današnji dan kot nenavaden praznik tako svečano, kakor to zahteva hvaležnost do Boga, ki je v tako obilni, nenavadni meri izlil darove svoje milosti nad svojega namestnika? Gro zovite prekucije na Francoskem napolnovale so s strahom takrat Evropo, ko je Pij IX zagledal lug sveta; žalostne dogodbe 1. 1849 primorale so ga bežati iz Rima, in časoma pripravile so ga šiloma ob vse dežel-o posestvo, ki ga je previdnost Božja naklonila papežem zavoljo potrebne samostojnosti ter nanavezaoosti; toda niso mogli in nikakor ne morejo ga pripraviti, da bi pripoznal prekucne vstave, timveč slovesno je protestiral zoper nje pred cdim svetom v imenu Božjem in v imenu njegove sv. Cerkve. Zadele so ga res t«'žke skušnje, grenke bridkosti, postal je — po nekem znanem pre govoru — res Križ od Križa; ali neomahljiv stoji v valovih strašansko razburkanega morja, ki žugajo po grezniti Petrov čolnič; ne bet\icu ni odjenjal od cerkvenih pravic, velikodušno pa odpušča sovražnikom in bUgoslovljnje zmotene, če tudi očitno obsoja njih krivične dela. Blago serce, delovar je le za čast Božjo, po-veličanje sv. Cerkve, dobrotljivost, serčna milota, ponižnost ga znaranjajo za enega izmed naj imenitnisih papežev vsih časov. 4. Koliko se je za čas Pijovega vladanja zgodilo za blagor sv. Cerkve Jezusove, to razložiti bi zmanjkalo ča^r«. Piju IX bilo je prihranjeno nauk o brezmadežnem spočetju preč. bovic<" Marije in o nezmotlji vosti rimskega papeža v verskih zadevah javno razglasiti za verske resnice. Mogočnemu šopirjenju prosto-mišijakov ustavil se je serčno s slovečim Siiabom in Encikliko. Neutrudljivo delal je in dela na to, da se vedno dalje razširja prava Jezusova Cerkev. In s kakim vspehom — o tem priča Angleška, kjer se od dne do dne več krivovercev povrača v naročje katoliške Cerkve, in med temi možje, kteri po širokem slove zavolj svoje učenosti; — priča dalje Amerika, Azija, Afrika, Avstralija, ker povsod število vernih tako raste, da n. pr. v Avstraliji je že skoraj 4. del prebivalcev pristo pilo v katoliško Cerkev in je že 13 škofov tam, ko pred Pijem IX še ni bilo nobenega; in da v severni Ameriki se je število škofov od 3 povzdignilo že nad 70. Sploh je pod Pijem IX po celem svetu okoli 1*0 novih škofij in škofijskih namestnij na novo vstanovljenih. 5. Ce tedaj vidimo sem ter tje dan danes žalostno prikazen, da pri maraikterih že peša vera, ali nekteri cel6 — preslepljeni od hudobnih strast — odpadejo od nje; nas na drugi strani tolaži pa to, da v drugih krajih se pa število resničnih spoznovalcev Jezusovih veselo množi, in vkljub vsemu nasprotvanju in vkljub vsim viharjem se še toliko bolj vterjuje Jezusova sv Cerkev, v očitno znamnje, da zidana je re3 na akalo, in vse peklenske moči je ne bodo poderle. 6. Resničnost te obljube Jezusove nam kaže zgodovina že skozi več kot 18 stoletij. Koliko tisuč in tisuč mogočnih sovražnikov vzdignilo se je v tem dolgem času zoper nevesto Jezusovo, katoliško Cerkev ! Z mečem in ognjem so skušali jo zatreti, z grozovitostjo, z vsa-koverstnimi zvijačami in prekanjenostmi pretili jo uničiti ; — toda zasloni! Da se ji tudi dandanašnji ne manjka očitnih in tajnih nasprotnikov, vč vsakteri, kteremu ao le količkaj znane sedanje razmere in zadeve. Kako težko in željno pričakujejo le ti smerti Pijeve, misleči neumneži, da ž njo dalo se bode odpraviti papeštvo, s tim pa popolnoma zatreti katoliško Cerkev! Kolikokrat se že zagnali po svetu: Pij je že na smertni postelji! Komaj kak dan utegne še živeti. — In glejte, kako prečudno — med tem, ko jih je več zmed zagrizenih teh nasprotnikov zadela očitno kaznovalna roka Gospodova, ohrani častitljivega čtarčeka Pija IX prav čudovito tisti, kterega on na zemlji namestuje. 7. Za to prečudno varstvo, .v kterem previdnost božja prav očitno ohrani sv. Očeta, vzdiguje se danes po vsem katoliškem svetu iz milijonov in milijonov sere prav gorka in iskrena zahvala proti nebesom. Kakor zvesti sinovi dobre matere katoliške Cerkve pridružimo se jim pr. p. danes tudi mi, 3 serčno zahvalnostjo skle-nivši tudi priserčne želje in pošiljaje ponižne molitve pred prestol milosti Božje, rlssti pri daritvi sv. maše, ki se bode zdaj darovala za sv. Očeta, da bi previdnost božja, ki je sedanjemu sv. Očetu dala doseči in preživeti leta sv. Petra na rimskem prestolu, dala milost-Ijivo preživeti š'? leta Petrove v Antijohiji, in zraven tega ohranila ga še dalje več let zdravega in v neoslab-Ijeni dušni in telesni moči v blagor sv. Cerkve Jezusove in v priserčno vi-selje vsih dobrih pravovernih kristjanov. Večna hvala torej, slava, čast bodi tebi, o večni Oče nebeški, za vse brezšt-vihie dobrote, ki si jih v nezmerni svoji milosti nam dodelil po svojem zvestem služabniku Piju IX! Pr serčna hvala pa tudi, da si nje^a že tukaj obdal s častjo in siavo in ga napolnil z dolgim življenjem! O pokaži mu, prosimo te ponižno, po besedah psalmistovih še svoje zveličanje; daj mu, ako je tvoja presv. volja, doživeti še konečno zmago sv. Cerkve; daj mu veselo obhajati s'avno zmago na l vsemi preganjalci, naj skoraj nastopi tisti srečni čas, ko bo le en pastir in en hlev. Is Ljubljane, 18. rožnika. (Vspf.h trnpistovskaga djnnja. Val. Lah. Kdo f »opravlja „Rimska poljana" * Dravo zoper knž/jivo obnebje. l\ Franc in popravljanje bosanskih poljan. Sirotišnica.) Grede iz Rima »e je malo pomudil v Ljubljani dobro znani Br. Caharija iz Banja-luke pri Marija Zvezdi v Bosni. Kako v Rsuiu čislajo ta misijon reda trapiakega med Sloveni na Jugu, se vidi tudi iz tega, da ta priprosti redovni brat je bil dvakrat pred sv. Očetom, ki so si dali obširniše poročati o tra-pistovskem djanji po Bosni in s> z lastnoročnim podpisom (4. rožn.) zagotovili svoj blagoslov tistim, kteri ta misijon podpirajo. Povedal j», da gružba sv. Vincencija, katera se je v podporo ubogih družin in zanemarjenih otrok v Ljubljani ustanovila ter s 24. aprilom t. 1. svoje delovau e pričela, pridobila si ie v tem kratkem času svojega obstanka že mnogo blagih podpornikov in dobrotnikov. Živa udeležba od strani tukajšnjega prebivalstva obeta družbi lepih vspehov ter zasluži vsestransko pripoznanje. Že zdaj družba V\ siromašnih družin zdatoo podpira. Zadnji čas se je sicer zopet več revnih družin društvu v podp.ro priporočilo, pa tudi tem upa na pomoč priti ter jim potrebnega živeža poskerbeti. Neka silno revna družina pa, ki je blage podpore vseskozi vredna, potrebuje še posebne in izdatnejše podpore, katere ji mlado Vincencijevo društvo brez škode drugim ubožnim družinam, ki jih ima podpirati, deliti ne more. Velika revščina je prišla v družino vsled bolezni, ki je najprej mater, potem otroke, in nazadnje še družine očeta položila, katerega dolgotrajna bolezen bila je vzrok, da je vsa imovina romala v zastavnico, in da bo se cel6 zastavni listi zopet v sili zastaviti morali. Družinico, ki je zdaj brez potrebnega perila, obleke in posteljne oprave, treba bo dalje časa zdatno podpirati , da si bo zamogla zopet sama pomagati. V imeni te v resnici uboge in podpore silno potrebne družine obrača se podpisaoi do blagih sere prebivalcev Ljubljanskega mesta s terdnim zaupanjem, da bodo tudi v tem slučaji pokazali svojo blagoserčnost, katero jim bode Bog poplačal z obilnim blagoslovom. J. Gogala, predsednik družbe sv. Vincencija v Alojznici. V Gorici, 18. rožnika. (Papeževa SOletnica, procesija, pervo sv. Obhajilo.) Kakor sem zadnjič uaznanil, bila je 16. t. m. v stolni cerkvi velika sv. maša za sv. Očeta papeža, ki so ta dan nastopili 31. leto vladanja Kristusove Cerkve. Veliko mašo so imeli prevzvišeni nadškof in mnogo vernih obojega spola je molilo za obranjenje Kristusovega namestnika. Pri taki nenavadni slovesnosti, kakoršna se še ni obhajala, kar obstoji katoliška Cerkev, pričakoval sem — naj naravnost povem — tudi izrednega, slovesnosti primernega petja, pa — zastonj! Kar se že leta in leta poje, pelo se je tudi pri tej znameniti slovesnosti, in ne ravno izverstno. Ali bi ne bilo bolj primerno ,,pevsko kapelo" teroelito reformirati, kakor v vtemeljene pravice vikarjev drezati? Tudi za praznik sv. Telesa bi bilo lepše petje bolj na mestu, kakor je bila maša, ki se ob naj bolj navadnih nedeljah leto za letom poje. Sploh pa se je praznik sv. Telesa slovesno obhajal. Pri vgodnem vremenu se je velikanska procesija hitro po 8 podala iz stolne cerkve po navadnih potih. Vsa šolska mladiua, razen deške mestne šole, bila s svojimi profesorji in učitelji prišla in se je odlikovala z lepim vedenjem in petjem. Kakor dečkov iz mestne šole, ravno tako tudi ni bilo nobenega izmed magistratnih gospodov, se ve , da tudi župana ne. Naš „Eco" mu je pri tej priliki prav gorkih povedal. Sej se je letos zadnjikrat kot župan skazoval s svojo nenazočnostjo. Tudi njegovi dnevi županovanja so šteti. V nedeljo, 18. t. m., imeli so učenci gimnazije in realke pervo sv. Obhajilo. V semeniški kapeli je delil sv. Obhajilo gimnazijski katehet in profesor And. Ma-rušič, v cerkvi sv. Ivana realcem pa semeniški gospod špiritval in prof. dr. Jož. Gabrijevčič. V obeh cerkvah, kakor je edina misel, je bilo petje prav slovesno, lepo in primerno. To je gotovo naj lepše zadostilo učitelju petja g. Komelu za toliko neopravičenega obrekovanja, v djanji je pokazal, kakor pri procesiji, tako tudi pri tej priliki, kolik napredek so storili dijaki v petji, odkar jim je on učitelj. V Zrečah na Gračiču v premogovih jamah se je 12. junija zgodila velika nesreča. Gospoda lastnika jam, Francoza po rodu, stanujoča v Ljubni, prideta k delavcem gledat. Eden se poda v zapušeno jamo gledat. Luč pa ugasne, pade na tla, — okužen sopar ga je zadušil. Drugi gospod hitro gre za njim gledat, kaj da je; bil je tudi on v hipu zadušen. Nek delavec, ki je svetil, je pa berž se odmaknil, že tudi omamljen. Zdaj pridejo delavci skupaj, da bi gospode ven potegnili, pa so berž trije bili zadušeni v jami. Potem dobijo veternico, zračno sesalko, da so škodljivi zrak izpuhali, in mertve trupla zamogli dobiti iz jame 7 sežnjev globoke. Vsi so bili iz drugih fara. — 14. sta bila dva pokopana v Zrečab, enega so zanesli v Konjice, trupla gospodov so pa odpeljali v Terst rodbini. Eden tih gospodov je letos tukaj srečal duhovnika, ko so nesli sv. Rešnjo Telo k bolniku, pa ni pokleknil, ne se odkril, da bi Bogu dolžno čast skazal. Žalostno je; Boga ni očitno spoznaval, pa tudi brez sv. Popotnice je mogel ta svet zapustiti. Šesti občni zbor drnstva sv. Cecilije v Gradca. France Witt, predsednik društva sv. Cecilije, naznanja v 5. številki svojih „Fliegende Blatter fiir katbolische Kirchen-musik" vabilo, s katerim poživlja vse ude imenovanega društva, ravno tako tudi vse prijatle prave cerkvene muzike, k 6. občnemu zboru, ki bo 29., 30. in 31. avgusta v Gradcu. Milostljivi knezoškof Janez Zwerger v Gradcu so objavili dvoje pismo do predsednika podružnice društva av. Cecilije v Gradcu, dr. Fraidl-na, ki se glasite: „Na Vašo prošnjo dajam dovoljenje, da se sme 6. občni zbor društva sv. Cecilije v Gradcu obhajati, in cerkvene slovesnosti in petje z glasbo v stolni cerkvi izverševati. V Gradcu, 19. oktobra 1875. Janez, sk< f." „Odobrujem nasvet, da se 6. občni zbor drušva sv. Cecilije 30. in 31. avgusta tu obhaja, in mislim sam nazoč biti ter se slovesnosti vdeležiti. V Gradcu, 11. februarja 1876. Janez, škof." Program 6. občnemu zboru društva sv. Cecilije je sledeči: Predskusnje so za pevce 27., 28. in 29. avgusta. Predvečer, torek, 29. avgusta: Ob 6 zvečer: Križev pot v predmestni farni cerkvi sv. Andreja. „Preces stationum Crucis", latinski tekst za mešani zbor, zložil Witt, Op. 32 a. — Ob 8 zvečer: Pozdrav gostov, družba. V sredo, 30. avgusta. Ob 7 zjutraj: Missa can-tata v stolni cerkvi. Vokalna maša, zložil Greith, Op. 37. Introitus, Graduale, Čredo in Communio — koralno petje iz „Graduale Rom." — Ofertorij : „Gloria et ho-nore" za 4 gl. Zl. J. Mitterer. — O 1 „9 zjutraj: Pon-tifikalna maša. Introitus, Graduale in Communio koralno iz ,,Graduale Rom.", ofertorij „Sacerdotes ejus induam" za 8 gl., zl. Witt, maša „Missa Papae Marcelli" za 6 gl., zl. Pierluigi da Palestrina (nova izdava). ,,Te Deum" za 8 gl., zl. Fr. Witt, Op. X. Precej potem 1. slovesno zborovanje v obedovalnici knezo-škofijskega semenišča. — Ob 3 popoldne: Večernice. „Ecce Sacerdos magnus" za 4 gl., zl. T. Lud. da Vittoria. Psalmi in Falso bord. Psalm 109. za 4 gl. zl. J. A. Bernabei, psalm 110. za 4 gl. zl. Fr. Karol Andreas, psalm 111. za 5 gl. zl. Lud. Viadana, psalm 112. za 5 gl. zl. L. da Vittoria, psalm 115. za 6 glasov zl. Stemelius, ..magnificat" II. Toni za 4 glase zl. Fel. Anerio. Antifone, in hymnus koralno iz „Vesperale Rom.". — Potem zborovanje udov v obedovalnici knezo-škofijskega semenišča (volitev predsednika). — Ob 6 zvečer: Obiskovanje Najsvetejšega. a) „Da pacem Domine" za 6 glas. zl. K. Aiblinger, b) „Qui sedes Domine" za 4 gls. zl. Foerster, Op. 21, c) „Ave Maria" za 5 gl. zl. Witt, d) „Tui sunt coeli" za 5 gls. zl. Witt, e) „Dextera Domini" za 4 gls. zl. Konen, /) „Improperium expectavit" za 4 glas. zl. J. Habert, Op. 15., g) „De profundis" za 4 gl. zl. dr. K. Proske, h) „Angelus Domini descendit" za 4 glas. zl. Stehle, i) „Factus est repente" za 5 gl. zl. M. Haller, k) „Alleluja, emitte Spiritum" za 4 gls. z orgijami zl. J. Habert, l) „Veni sponsa Christi" za 4 glas. zl. M. Haller, m) „Locus iste" za 5 gl. zl. Witt. — Ob 8 zvečer: Družba. Četertek, 31. avgusta. Ob 7 zjutraj: Slovesna černa maša. Requiem za 4 gl. s trombami zl. M. Haller. — Ob 9 zjutraj: Pontifikalna maša. „Ecce Sacerdos magnus" za 6 gl. zl. R. Porta, maša „Qual donna attende" za 5 gl. zl. Orl. di Lasso. Introitus in Communio ko- ralno petje iz „GraduaIe Rom.", Graduale „justus ut palma" «a 5 gl. zl. Witt, ofertorij „Veritas mea" za 5 gl. zl. Witt. — Precej potem drugo slavnostno zborovanje v obedovalnici knezo-škofijskega semenišča (za govore oglasiti se je čas 29. avgusta v Gradcu pri predsedniku.) — Ob 3 popoldne: Litanije in blagoslov. „Li-taniae lauret." za 5 gls. zl. Rinaldo di Mel, „Tantum ergo" za 5 gl. zl. J. Hanisch. — Potem drugo zborovanje društvenikov v obedovalnici knezo-škofijskega semenišča. — Ob 6 popoldne: Drugo obiskovanje Najsvetejšega v stolni cerkvi, a) „Ecce Dominus veniet" za 5 glas. zl. Lud. Vittoria, b) „Dies sanctiticatus" za 5 gl. postavil Jan. Croce, c) ,,De profundis" za 6 gl. postavil Andr. Gabrieli, d) „Incipit oratio" zs 4 glas. postavil Pierluigi da Palestrina, in „responsorium": ,,Plange quasi virgo" za 4 gl. postavil Viadans, e) „Dum transisset sabbatum" za 6 glas. postavil Jakob Reiner, /) „Beati omnes" za 4 glas. zložil Fux, g) „Contirma hoc Deus" za 6 gl. zložil Ornando di Lasso, /r )„Oquam suavis" za 5 gl. zložil Giovanelli, i) Domine non sum dignus" za 6 glas. zložil Aichinger, k\ ,,Vidi turbam magnam" za 6 glasov zložil Pierluigi da Palestrina. — Ob 8 zvečer družba. Majhne prenaredbe so mogoče. — Vsak deležnik plača 1 gl. a. v. za skupne stroške. To je program, kterega sem posnel iz \Vitt-ovih „F1. BI. fiir kath. Kircbenmusik". Witt pravi v svojem vabilu, da je društvu sv. Cecilije zdaj pervikrat moč občni zbor imeti v enem avstrijskih mest. In ravno Gradec je za tako zborovanje prav primerno mesto. Kjer liberalizem in brezverstvo naj obilniše cvete, tam naj se tudi katoliški duh pokaže, kolikor je mogoče očitno. Slavni boritelj za katoliško stvar knezo-škof Janez Zverger je že pri marsikteri priliki pokazal gorečnost za katoliške naprave. Kdo ne ve, koliko je storil pri tako imenovanem društvu „der christliche Kunstverein", pri vstanovi za zidanje nove farne cerkve v novem oddelku mesta itd. V Kaj pa je bolj v zvezi s katoliško vero in njenimi obredi, kakor ravno cerkveno petje? Zato ste škofovi pismi in njegova obljuba za vdeleževanje porok, da bo tudi ta oddelek cerkvene umetnosti sijajno se skazal in veliko prijatlov pridobil. Želeti je, da bi se tega šestega občnega zborovanja društva sv. Cecilije vdeležilo prav mnogo duhovnov, posebno takih, kteri imajo skerbeti za cerkveno petje, da bi se pri mojstrih naučili dobrega okusa in po zgledu od rimskega sedeža odobrenega cerkvenega petja sker-beli, da se po vseh večih krajih, posebno pa po mestih vstanovi službi Božji primerno, počasi pa odpravi manj ali nič cerkveno petje. Prej navedeni orogram in Witt-ovo ime je porok vsakemu, da mu ne bo žal. ako obišče napovedano zborovanje, temuč da bo z veliko zadovolj-nostjo marsikter predsodek odložil in se spreobernil v pravega pospeševalca lepega cerkvenega petja. Naj se zgodi! V Gorici, 11. junija 187»j. /-'. V. K! i* e Le dvigaj, dvigaj, svitli kres! Žareči plamen do nebes, S teboj tje gori duh želi, Kjer, upam, mati mi živi. — Pač tega mnogo je že let. Je kuril kres si mladi svet: Prepeval pesmico lepo Od ognja v stran pod lipico. P* eden se vdeležil ni, Vesele kresne slavnosti, Le eden — ta pa jaz sem bil, Doma sem bridko se solzil. Pri bolni mamici sem stal, Potert od nje slovo jemal, Nikdar ne zabi moj spomin Besede zadnje: „Ljubi sin!" ,,Ločiti moram se, in grem.... Ostal sirota boš potem; Vendar ne jokaj tak brodko, Sej Bog pozabil te ne bo. Glej, On, ki brani tičice, Oblači lepo rožice, Je mili Oče vsih sirčt, Če hodijo njegovo pot. Ce hraniš le nedolžno vest, Si Jezusu, Mariji zvest; O blagor tebi, ljubi moj! Boš prišel k meni. Bog s taboj!" Izdihne, stisne mi roko — Zapre oči in gre v nebo: Ne bije meni serce več Veselo za-te, kres goreč! In kadar kolj v Ivanov god Zažig:\ kres slovenski rod, Spominjam vselej tužen se Na bridko zgubo mamice. Oj dvigaj, dvigaj, svitli kres, Žareči plamen do nebes; Tje gori le moj duh želi, Kjer, upam, mati mi živi! Rad os lav. liazgled po »vetu. Drobne novice. Zveza med Serbijo, Cernogoro, Ru-mumjo in Grecij » rodi sad v silnem oboroževanji in pripravah na vojsko po vsih teh deželah. Iz Bukarešta pa se v „Unionu" taji zveza a Serbijo zoper Turčijo. Govori se, kar pa ni dosti verjeti, da za potolaženje nevošljivosti in zavidnosti druzih vlad je diplomacija pripravljena Greciji po zgodovinskih pravicah dopustiti, da Turku nasl»>duje v gospostvu nad Carigradom. Pravijo, da tudi Rusija bi privolila v t»ko začasno re-šeDje turško prašanje; sej njen vladar je v rodu z gre-škim kraljem, ki ima njegovo vnukinjo Olgo Konštan-tinovo. — Vojni svet generalov je sodil obnašanje Ref-ietovo, ki je bil poglavar v Saloniku ob času konzulske morije. — Turška vlada hoče boje stan kristjanov iz-datno zboljšati, odbija pa zunanje mešanje v to reč. Znane so turške zboljševanja! — Turk je menda poslal poročnikov v Maroko in v Tunis ter zahteva djanske pomoči, ako bo vojska. — Grecija je za vojsko zmožna na n< ge spraviti kacih 3<>.»XjO vojakov s 50 topovi. Narodna straža ima 1K5.000 mož, in prostovoljci kacih 30.. _ nTimes" v Londonu naznanujejo, da vsi mornarji v pokoju pod f>>. letom so dobili povelje, da naj bodo pripravljeni zopet nastopiti službo. — Novi sultan vstajnikom daje primirje za šest tednov; da bi se pod vergli, imajo priliko doguvoriti se z zadevnimi oblastmi. Iz primirja pa je izločeno, kar se Turkom potrebno zdi za oskerbljenje Nikšiča z živežem. — Otroci tolovaji! Iz Cefalu-a pišejo 2. t. m. v palermski časnik „Sta-tuto": „Danes so štirje 10- do 121etni pobi tolovajsko ubili sedemletnega dečka, da so mu ugrabili hleb kruha in liter vina. Mladi tolovaji vsi so v ječo djani. Mesto je razdraženo in je hotlo samo kratko pravdo storiti'1. — ,,Unita" piše, da v vradnih krogih se zdaj še ne misli, da bi bila kaka vojska že blizo; utegne se pa vsak trenutek kaj vneti. — „Corresp. Orientale" iz Carigrada naznanuje prašanje, ki je bilo dano naj višemu verskemu glavarju „aejh-el-ialamu", načelniku ullemov, zastran odstavljanja sultana Abd-el-Aziza. Prašanje je: „Če je Včliki gospod vernikov zadčt z neredi uma; če se mu pogreša znanje v politiski tvarini: če z osebnimi stroški množi narodu bremena čez to, kar more prenašati ; če zarad zmešnjav, ki jih dela v duhovnih in časnih opravilih, on tira v pogin cesarstvo in muselmansko občinstvo, in če je doslednje njegova pričujočnost pogubna, ali se mora odstaviti?" jOdgovor: „Cheri hat (verska postava) pravi: Da. — Šejh-el-iilam. Hassan Heirullah, ki mu bodi Bog milostiv". Cret in sati zrem te m n Utre. Zahvale. St. 1. Serčna zahvala naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca in sv. Jožefu za pomoč v veliki sili. A. R. St. 2. Serčna zahvala „Naai ljubi Gospej presv. Serca" za zdravje, ki ga je sprosila naši hčerki Antoniji. Ko je bila nevarno bolna, smo klicali v Marijno pomoč. Naša ljuba Gospa ji je zopet zdravje sprosila, po dvakrat opravljeni devetdnevnici. Naj bo to, kar je bilo obljubljeno, po Danici razglašeno v veči čast Božjo in češenje Marije, naše ljube Gospč presv. Jezusovega Serca. Z Vipavskega na Ustji, 12. rožnika 1876. M. Baic. Prošnje. St. 1. Nekdo vsim udom bratovšine Naše ljube Gospe, pa tudi bralcem tega lista prav živo priporočuje svojega pijanosti in drugim pregreham vdanega brata, da bi se spreobernil. Molite zanj, prosite, da Jezusova presv. Kri ne bo zanj zastonj prelita! S\ 2. Po mnogoterih že do zdaj poskušenih zdravilih sem terdno prepričana, da brez Božje volje in posebne priprošnje Marije Device nobena pomoč še tako Bkerbna in umno rabljenih zdravil mi ne pomaga; se obernem še posebej k Mariji, naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca, v živi veri do Vaegamogočnega, ter preserčno prosim vse ude te preblage bratovšine, naj združeno z mano molijo k naši ljubi Gospej, ako je Bogu v čast in moji duši v zveličanje, da mi ona izprosi pri svojem Sinu Jezusu še rešenje od moje pre-žalostne bolezni, „božjasti". Več lčt že terpim, ter me napada, enkrat manj, v časih pa me silno lomi. Ako mi po milosti Božji odleže, obljubim v čast Bogu in zahva'o naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca očitno s svojim imenom po Danici razglasiti. A. H. St. 3. Mlado prav revno dekle, ki terpi že delj časa silno bolenje v oČeb, ter nikakoršne zdravila nič več re koristijo, se priporočuje združeni molitvi vsim udom bratovšine Naše ljube Gospč presv. Jezusovega Serca, ako je Božja volja, da ji Marija izprosi dar lju- bega zdravja, z obljubo, da po prejeti milosti zahvalo po Danici očitno razglasi. J. S. Št. 4. Žalostna žena s še majhnimi otroci preserčno priporočuje svojega, od kerča silno terpinčenega moža v milo priprošnjo naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca, in v združeno molitev vsim udom te preblage bratovšine, ako je Božja volja, da mu Marija izprosi dar ljubega zdravja, posebno ker ie edino le na možu ter očetu še malih otrok, da bi jih mogel po silnem trudu svojih r6k pošteno preživiti. Prejeto milost hoče razglasiti. M. S. Družbine zadeve. Od sv. Očeta Pija IX. — Predsednik bratovšine Kaše ljube Gospe presv. Serca Jezusovega so v imenu vsih udov sv. Očetu poslali v Rim vošiio za preslavno 301etnico, ter so naznanili, kako pridno ta na dolgo in široko po Slovenskem razširjena bratovšina neprenehoma moli za Njih blagor in svobodo, in kako se veseli Njihove 301etnice, ter so prosili bratovšini sv. blagoslova. V odgovoru do prečast. gosp. Jožeta Zupana, stolnega kapitelna in stolne cerkve dekana in župnika, družbinega predsednika, je naznanjeno: da papež so radostno sprejeli vošila, in bratovšini Naše ljube Gospe presv. Serca ter vsim družnikom podelijo apostoljski blagoslov. (Summus Pontifex benigne excepit vota a Te expressa, et piae societati nostrae Dominae a S. Corde omnibusque sodalibus, ut pet:s, apostolicam benedietio-nem impertit. Romae, 17. Jun. 1876. — Jac. Card. An-tonelli.) Listek za raznoterosti. Koledar za naslednji teden. Rožnik. — Junij. 25. Nedelja III po binkoštih. Evangelij: ,,Jezus sprejema grešnike". (Luk. 15.) — Sv. Gvilielm (Vilijem), opat, velik čudodelnik. t 25. rožn. 1142. — S\. Prosper Akvitanski, škof v Regiji na Laškem, mož izverstne učenosti in svetosti, je z besedo in s pisanjem zateral krivo vero pelagijancev, tudi je skladal svete pesmi, t 463. — Sv. Febronija, devica in sprič. v Sib&polu na Sirskem, se je pod cesarjem Maksimijanom vojskovala za keršansko vero in za svojo čistost, ter je po mnozih strahovitih mukah dosegla deviško iu mučeniško krono. 26. Ponedeljek. Ss. Janez in Pavel, brata sprič. v Rimu, sta bila slavna dvornika cesarja Konštantina, pod odpadnikom cesarjem Julijanom pa sta bila na povelje tega sovražnika sv. vere ob glavo djana. — Sv. Vigilij, škof v Trientu na Tirolskem, sprič., je zadnje ostanke malikovavstva zateral, in zato je bil od mali-kovavskih kmetov s kamnjem pobit 1. 4<>0. — Sv. Pe-lagij, mladenček in sprič. v Kordovi na Spanjskem, je bil zavoljo spoznovanja keršanske vere od saracenov (turkov) s klešami na drobne kosce raztergan. 27. Torek. Sv. Ladislav, ogerski kralj, spozn., je bil v križanski vojski zoper turke sprejel vodstvo 300.000 križanskih vojakov, pa je na potu zbolel in v Gospodu zaspal leta 1096. — Sv. Krescent, uč-nee sv. Pavla aposteijna, je bil od njega poslan v Galacijo, kjer je Galačane v sv. veri p dučeval, poslednjič pa je pod cesarjem Trajanom prejel mučeniško krono. — Sv. Ben-venut, brat frančiškanskega reda. t 1232. 28. Sreda. Predpražnik ss. aposteljnov Petra in Pavla. Zapovedani post. — Sv. Leon II, papež spozn. f 483. — Sv. Irenej, učenec sv. Polikarpa škofa v Smirni, apostoljski mož, slavni cerkveni učenik, škof v Lijonu na Francoskem, je svoje mučenstvo dokončal pod cesarjem Severom 1. 202. — Sv. Pavel I, papež spozn. f 768. Danes je pervi krajic ob 4. uri 16. m. zjutraj. 29. Četertek. Zapovedani praznik svetih apostelj-nov Petra in Pavla. Sv. Peter, poglavar vesoljne Cerkve, je bil pod cesarjem Neronom z glavo navzdol ober-njeno križan 29. rožn. 1. 66 po Kr.; sv. Pavel, učenik narodov, pa je bil ravno tisti dan in tisto leto ob glavo djan. — Sv. Ema (Hema, Jema) sorodnica cesarja Henrika II, je vstanovila samostan po redu sv. Benedikta v kerškem tergu na Koroškem, t 1045. 1. Leta 1073 se je ondi začela kerška škofija, nje škofje imajo zdaj svoj sedež v Celovcu. 30. Petek. Sponiinj sv. Pavla, velicega aposteijna narodov. — Sv. Bazilid, vojak, je sveto devico Potami-jeno na moriše peljal in je njeno čistost varoval ras-uzdane, brezbožne derhali; tri dni po svoji siloviti smerti se mu sveta devica prikaže, mu zalo krono na glavo dene, ter ga spreoberne k sv. keršanski veri, tudi ga je s svojo priprošnjo podperala v strahovitih mukah, ktere je pod cesarjem Severom preterpel. .Hali fecrpnn. — Julij. 1. Sahota. Sv. Aron, Mojzesov brat, je bil pervi duhoven iz Levijega rodu; ker je s svojim bratom vred dvomil, če bode v pušavi iz skale voda pritekla, tudi on ni prišel v obljubljeno deželo, ampak je na mejni gori Horu umeri v 123. 1. svoje starosti. — Sv. Teodo-rih, učenec sv. Remigija, Remskega škofa, mašnik in opat, je spreobernil svojega razuzdanega očeta, in je njegovo brezbožno hišo spremenil v samostan, t 1. 533. — Sv. Pamboj učenec velicega pušavnika sv. Antona, t okoli 1. 387. Iz Ljubljane. (6c. Oče čitateljem ,/Zdodnje Danici.) Tudi vredništvo „Zg. Danice" je namestniku Kristusovemu javilo neomahljivo češenje vodstva in vernih brav-cev o neslišani tridesetletnici. Dobilo je v ponedeljek, 19. t. m., ob 11 po noči veseli odgovor: ,,Sv. Oče priserčno zahvalo naznanjajo blagoslavljajoč vodnika in čitatelje lista „Danice". (II S. Padre ringrazia e bene-dice di cuore direttore e lettori del foglio „Danica".) — Jak. kard. Antonelli." — Bog živi preslavnega Tride-setletnika še mnogo, prav mnogo let! — Katoliška dražba je na svoje vošiio (Gl. v Ogledu) dobila odgovor: ,,Prečast. Aut. Jarcu, proštu z mitro, predsedniku katol. družbe Iz Rima 18. rožn. — Papež katoliški družbi naznanujejo naj lepši zahvalo in ji iz globočine serca podelijo apostoljski blagoslov. J. kard. Antonelli." Procesije sv. Resnjega Telesa v praznik sam in naslednjo nedeljo so se godile v Ljubljani pri lepem vremenu častitljivo in spodbudno (ako izločiš posamezne nespodobnosti kacega zijala, kar pa vsak postavni Ljubljančan studi). Vradnije so bile zastopane, šolska mladina pričujoča. Sv. Alojzija praznik SO imeli gimnazijci pridigo in slovesno sv. mašo v nunski cerkvi; manjši šolci v Sen-klavžu in po dotičnih cerkvah. Alojzijanci bodo svojega pomočnika obhajali še posebej v nedeljo. ffainisko p08večevanje bodo delili milg. knez in škof Ljubljanski: gg. bogosiovcem 4letnikom 24., 25. in 27. rožn.; štirim gg. bogosiovcem 31etr.ikom pa 21., 22. in 24. mal. serp. Cerkveno obiskovali in ob enem binnali bodo milg. knez in škof mesca mal. serp. tako-le: 2. mal. serpana dopoldne v Kočevskem mestu; 3. dopoldne v Oailnici; 4. dopoldne na Fari, popoldne v Banjaloki; 5. dopoldne v Nemški loki, popoldne v Spodnjem logu; 6. dopoldne v Keki, popoldne v Morovcu; 7. dopoldne v Gotenici; 8. dopoldne v Starem logu; 9. dopoldne pri Stari cerkvi; 10. dopoldne v Polomu; 11. dopoldne v Topli rebri; 12. dopoldne v Koprivniku; 13. dopoldne v Mozelju. ¥ Šentvida nad Ljubljano so preteklo nedeljo prav slovesno obhajali s patronskim opravilom vred 301etnico sv. Očeta Pija IX. Verli pevci^o peli tudi himno sv. Očeta. Na Jezici je bila kaj spodbudna procesija sv. Reš-njega Telesa dan. Nepopisljivo ginljivo je bilo, ko se je dolgi obhod vil deleč okrog po lepem polji. Velikanski mlaji, umetno sostavljpni oboki ter mnogoverstne bistroumne olepšave, v čemur so se zlasti tudi Klečani ska-zali, delajo prebivalcem čast; še bolj pa njih lepo obnašanje pri tako častitljivem opravilu. ¥ Šmarjeti SO 1 ti. t. m. 301etnico sv. Očeta obhajali s slovesno sv. mašo z blagoslovoma in prav veliko ljudi je bilo pri sv. Obhajilu, ktero so darovali za sv. Oeeta, ki jih Bog ohrani še dolgo na prošnje Marije Device! ¥ Suši, v Zaliloški fari, bode 2. mal. serp. slovesno blagoslovljen in vložen temeljni kamen za novo zidanje cerkve Marije Device. Iz Šentvida na Dolenjskem, 15. rožn. V dveh vaseh je živinska kuga. Bog obvari ljudi tolike nadloge! ¥ Torino j* bil 4. rožnika slovesno sprejet v katoliško Cerkev mladi anglikanec G. M. A. Hudson. Sam pripoveduje posebne pota, po kterib ga je Msrija pripeljala k studencu luči in resnice, ter pravi poslednjič: „Z Božjo milostjo bom zvčst katoliški veri, zedinjen z namestnikom Jezusa Kristusa, nezmotljivim Pijem IX, in raji bi izvolil naj grozovitiši smert, kakor da bi v naj manjši reči odstopil od obljub, ki sem jih storil." Iz Bolgarije se nam piše, da je zdaj mimiše postalo. — O volitvi novega katoliškega škofa še ni nič določenega. MMuhovske spremembe. ¥ Ljubljanski škofiji: g. Jan. Arko, fajm. na Jančjem, gre v pokoj. — C. g. Juri Humar, se je odpovedal Cermošnjiški fari in je prestopil na faro Prim-skavo. — Naslednji čč. gg. so kanoniško vmeščeni tako-le: Lor. Bergant, duh. pom. v Radečah, na faro Dobovec; Leop. Gorenec, duh. pom. v Sentjurji pri Svibnu, na faro Adlešiče, in Juri Rozman, duh. pom. na Igu, na faro Rakitno. — Prestavljeni so čč. gg. duh. pom.: Ljudovik Skufca iz Polh. gradca v Radeče; Fr. Avguštin iz Loškega potoka v Dobrepolje; Vaj. Jereb iz Drage v Loški potok; Jan. Železnikar iz Smarjete v Kostanjevico; Gabr. Veiss iz Adlešič v Šentjuri pri Svibnu. — C. g. Jožef Marinko, duh. pom. v Kostanjevici, je poklican v Ljubljano za nadaljevanje teolo-giških naukov v dosego doktorata. — Č. g. Dam. Pavlič, duh. pom. v Sodražici, gre za začasnega vikarja v Zagorje, ne gosp. K. Kljun, ki se je odpovedal, in se poda v zasebovanje. ¥ Lavantinski škofiji: č. gosp. Matija Fidersek je postal provizor pri Sv. Križu nad Mariborom. — Prestavljeni so ČČ. gg. kaplani: Vinko Plaskan za I. v Slov. Bistrico; Miha Bračko k Sv. Jurju v Slov. goricah; Vinko Baumann k Sv. Urbanu pri Ptuju; Jože Muha zali. v št.-J uri pod Celjem, jn Jakob Caf za II. k Sv. Magdaleni v Mariboru. — C. g. Jože Vraz ml. gre v začasni pokoj. Dobrotni darovi• Za hiralnico pri sv. Jožefu v Ljubljani: Neka ker-šenica 1 gld. — Neimenovan 1 st. tol.v— Popravek. V zadnjem listu naj se bere: „Po g. Spend. v Mengšu 2 gld." Za pogorelce v Strahomeru: Po g. J. Lap. iz Draž-goš 1 gl. (odposl.) Za sv. Očeta: Iz št.-Vida pri Zat.: sv. Očetu za vezilo 1 ces. cekin; £. L. 1 terdnjak za 2 gl. st. den.; Terezija 1 st. sreb. dvajs.; M. 1 križavec za 2 gl. 12 kr. st. d. Vsi prosijo sv. blagoslova. — Dve osebi po P. J ahirou 7 gl. — Iz Ježice po č. g. fajm. 5 gl. — Po gosp. Dol. 3 st. dvajsetice. — V dober namen za raz-svitljenje 1 gl. sr. Vabi t o oaj lepše k naro^evanjn na 93 za drugo polovico leta 1876 bi bilo treba napisati; pa list je napolnjen. Torej: ..pazienza!•• Brez vabila, ki ga je tak<5 mučno pisati, bi se morebiti tudi opravilo pri tako blazih ljudčh, kakor so Čitatelji našega cerkvenega lista: vsak naj blagovoli brez pomude svojo naročnino poslati. Pa je! „Zgodnja Danicaw velja: za pol leta po posti 2 gold. 40 kr.. — v tiskarni prejemana 2 gold. .. Četert .. „ 1 „ 30 „ — .. „ „ 1 M Naročnina se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskarni ce v Ljubljani. Vredništvo in administracija „Zgodnje Danice". Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Hlaznikovl dediči v Ljubljani.