POGLED V SLOVENSKO ZAMEJSKO KNJIŽEVNOST
Do nedavnega, se pravi do večstrankarskega političnega preobrata
v Sloveniji, je nosila domala celotna slovenska knjižcvnost, ki je
nastajala zunaj SR Slovenije, vnaprejšnji pečat ideološko-politične
sumljivosti ali kar družbene nevarnosti. To je vcljalo že za določene
knjižne izdaje iz Trsta, Gorice (Goriška Mohorjeva družba!) in Celovca
(Mohorjeva družba v Celovcu!), da ne govorimo o slovenskih knjigah
iz Argentine, ki jih je koiministična oblast obravnavala kar kot preteče
orožje državnega sovražnika. Tako je že ožji strokovni krog težko
prišel do tovrstnih knjig (zaprti fond v NUK!), širšemu bralnemu
občinstvu pa je bila vednust o tem delu slovenske književnosti
praktično onemogočena. V zadnjem letu se je ta nenaravna ovira
podrla in končno vendarle lahko dobivamo in prebiramo tudi slovenske
knjige, izdane v Buenos Airesu.
Ena od knjig, ki nam nudi širši razgled po književnem oziroma pesni-škem ustvarjanju Slovencev po svetu, je Antologija slovenskega zdomskega pesništva. Izšla je leta 1980 v Buenos Airesu. v ljubljansekm Trubarjevem antikvariatu pa je bila dosegljiva šele letos. Gradivo za knjigo sta zbrala in uredila Tine Debeljak (le-ta je med-tem - 1989 1. že umrl) in France Pa-pež. V Antologiji je predstavljenih 40 slovenskih pesnikov od Trsta do Amerike, Avstralije in Japonske. Av-torji scTsmiselno razvrščeni po gene-
racijah: najstarejši je Anton Novačan (1887-1951, umrl v Argentini), naj-mlajši pa Pavel Fajdiga (rojen 1954 - že v Argentini). Stilno so pesmi v antologiji bolj tradicionalistične kot modernistične. do kake avantgardi-stične eksperimentalnosti pa - kar je pametno - ne sežejo. Od avtorjev iz te antologije (marsikateri je obenem tudi prozaist, esejist. dramatik ...) naj omenim vsaj nekatere: stanka Majcna (1888-1970); le-ta pravzaprav ni bil emigrant ali zdomec. saj je živel in umrl   v   Sloveniji;   Mirka   Kunčiča
(1899-1984): njegovi zanimivi spo-mini izhajajo letos v reviji Srce in oko; Vinka Zitnika (1903-1980): članek o njem je izšel v Srcu in očesu lani: Tineta Debeljaka st. (1903-1989): bil je centralna osebnost v slovensko-ar-gentinskem književnem krogu - pes-
nik,   esejist,   prevajalec___   njegova
pretresljiva pesnitev Velika črna maša za pobite Slovence (1949) je izšla medtem tudi že v Ljubljani; Vladi-mirja Truhlarja (1912-1978): avtor je bil mednarodno pomemben teolog, njegove pesniške knjige pa so izhajale v Sloveniji; Vinka Beličiča (roj. 1913): pesnik. pisatelj in prevajalec. ki živi v Trstu; Karla Mauserja (1918-1977): znan je kot najplodovi-tejši zdomski prozaist; Zorka Simčiča (roj. 1921): predvsem je pomemben kot pisatelj - njegova odlična novela o emigrantski usodi Človek na obeh straneh stene je pred kratkim izšla tudi v Ljubljani; Vladimirja Kosa (roj. 1924): ta naš izredno izobraženi rojak je že več desetletij profesor na jezuitski univerzi v Tokiu - tam je izdal leta 1960 prvo slovensko knjigo, tiskano na Japonskem (pesniška zbirka: Dober večer. Tokyo); Hum-berta Pribca (roj. 1933): leta 1962 je izdal prvo slovensko knjigo v Avstra-liji. pesniško zbirko Bronasti tolkač; Leva Detelo (roj. 1939): plodovit pes-nik in pisatelj. ki živi na Dunaju. ustvarja pa tudi v nemščini.
Ob tej nedvomno kakovostni anto-logiji s pretehtanim izborom velja omeniti še antclogijo zdomskega pes-ništva. ki jo je pripravil Ciril Bergles in je izšla lani v Ljubljani z naslovom To drevo na tuiem raste. in pa izbor
pesmi Slovencev v Avstraliji (uredil Ivan Cimerman) Lipa šumi med evka-lipti, ki je ravno tako izšel lani v Ljub-ljani.  Pogled  v  slovensko zdomsko
književnost se nam tako - v skladu z idejami svetovnega slovenskega kongresa - nedvomno odpira.
ANDREJ LAH