LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava: Dolenjski informativni center tozd Grafika, tisk: Tiskarna Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO LETO 11 NOVO MESTO 10. JUNIJA 1985 ŠTEVILKA 8 opisi so sprejeti NAJPOGOSTEJŠE VPRAŠANJE NA RAZPRAVAH JE BILO, KAJ NAM NOVI SISTEM NAGRAJEVANJA PRINAŠA V DINARJIH. Aktivnosti za dodelavo sistema nagrajevanja tečejo po sprejetem rokovniku. Do 23. maja so tozdi in DSSS sprejeli opise del in nalog, kar pa še ne pomeni, da je delo na tem področju opravljeno. Zadnje pripombe je komisija še enkrat (po seji poslovnega odbora) pretehtala in tiste bistvene, ki so se pojavljale v več delovnih okoljih, tudi uskladila. Pred nami pa je seveda še spremljanje dela po opisih, evidentiranje odstotkov posameznih opravil, analiza obremenjenosti in podobne naloge, ki so naša stalna skrb. Za kasnejša usklajevanja bo pristojna centralna komisija, ki bo spremljala — ob strokovnem in za to določenem delavcu — gibanja na tem zahtevnem področju. Poglejmo, kako so dosedanje razprave potekale: LOČNA Najprej so se z opisi del in nalog seznanili strokovni kolegij in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, sledile pa so razprave v petih sindikalnih skupinah. Cilj, ki smo si ga postavili z dograjevanjem sistema nagrajevanja, je bil zelo dobro sprejet. Vendar je ob razlagi metod za vrednotenje in zahtevnost dela bilo čutiti, da je treba cilje, ki jih želimo doseči, tudi podkrepiti s številkami. Delavci Ločne se sprašujemo, ali nam bo nov sistem zares prinesel toliko pravičnejše nagrajevanje, da bo proizvodno delo občutno bolj cenjeno. Čeprav se obe metodi razvijata v tej smeri, žele delavci prikaz obračuna po stari in novi metodi. Močno je namreč poudarjena socialna plat. V javni razpravi, ki traja za vsa ostala področja, bo le s konkretnimi številkami moč ponazoriti nove smeri nagrajevanja. DELTA Razvidi del in nalog so bili sprejeti, nekaj pripomb pa so delavci posredovali še komisi- zadnji seji komisije za razvide del in nalog so člani še usklajevali nekatere pripombe. ji. Predvsem delavce zanima, kakšno bo število točk oziroma kakšna bodo relativna razmerja, kakšna bo osnova naših osebnih dohodkov. Zavedajmo se, da bo treba najprej ustvarjati dohodek, da bi ga lahko nato delili. Toda kakšna bo ta delitev, žele nazorno videti v izračunu oziroma primerjalno s sedanjim izračunom osebnega dohodka. LIBNA Na razpravah je bila zelo dobrodošla prisotnost predstavnikov vseh treh komisij. Da bi priprave na referendum potekale zares kar se da tvorno in nazorno, so v Libni pripravili tudi informacijo o poteku razprav z nekaj pojasnili za slehernega delavca v pisni obliki. Tako so bile tudi razprave po skupinah in na zboru zelo živahne. Vse so pa se strnile v vprašanje, kaj nam bo novi sistem dal v dinarjih. Razprave še niso zaključene, nasprotno, v Libni bo potekalo to obdobje do referenduma intenzivno. V tem času naj bi bila vsakemu delavcu posebej povsem jasna vsaka postavka v novem sistemu nagrajevanja. Pri vsem pa so seveda najpomembnejši doseganje plana in dobri delovni uspehi. To nam bo omogočilo, da bo tudi »kuverta« dovolj bogata. ZALA Z nekaj pripombami so sprejeli razvide del in nalog. Ostaja pa nekaj vprašanj, ki jih porajajo različne situacije. Med temi je tudi delež iz minulega dela v primeru porod- (Nadaljevanje na 2. strani) junij - mesec inventivne dejavnosti SPROSTIMO SVOJE USTVARJALNE SILE IN DAJMO JIM POLETA V INOVACIJA*, V KORISTNIH PREDLOGIH,V POBUDAH... vsaka pobuda je dobrodošla (Nadaljevanje s 1. strani) niške odsotnosti, ko pride le-ta na zelo nizko osnovo. Čas bo gotovo prinesel .še kakšno pomembno vprašanje, zaenkrat pa lahko trdijo v Zali, da so bile razprave plodne in nazorne. COMMERCE Razprave so opozorile na nekatera vprašanja, med njimi vprašanje, ki se tiče invalidnosti in invalidskega dodatka. Če je delež iz minulega dela vedno na osnovi doseženih rezultatov, je lahko invalid prikrajšan. Tu so še zahtevane delovne izkušnje in predlog, da delavcu, ki ne zadošča temu kriteriju, trgamo določen odstotek OD. Obstaja tudi bojazen, da bi iz naslova vseh treh področij prihajalo do prevelikih oziroma neprimernih razlik. Zato vsi pričakujejo primerjalni izračun. TIP-TOP V razpravi smo podali še nekaj pripomb glede razvidov oziroma organizacije dela. Predlog Tip-topa je, da naj med vsemi tremi stopnjami šivilj, ki jim sledi vzorčna šivilja in šivilja oziroma krojač iz oddelka po meri, vlada določeno ustrezno razmerje, saj so tako porazdeljene tudi naloge in odgovornosti. To je tudi naloga komisije za vrednotenje dela, ki bo na osnovi potrjenih razvidov začela z delom. Se nekaj pojasnil o minulem delu bo treba posredovati delavcem. Predvsem želi Tip-top enoten pristop in usklajenost pri vseh tozdih. To pa narekuje, da sprejeti sistem ne more biti dokončna celota, pač pa živ organizem, ki bo naglo reagi- ral na spremembe in na nova spoznanja. Nagrajevanje je tisto področje, ki mora biti dosledno in zato tudi fleksibilno. TEMENICA V razpravi je bilo oblikovanih še nekaj predlogov za dopolnitev opisov. Nekaj je delovnih mest, kjer se vsebine prepletajo, predvsem pri teh je bilo treba najti primerno uskladitev. V razpravi so delavci izrekli željo, da bi se radi konkretno seznanili, kako priti do točk, kaj pomeni kateri od kriterijev, kako bodo končno lahko tudi sami izračunali svoj osebni dohodek. Primerjalni izračun bo gotovo spodbudil jasnejše in glasnejše razprave. DSSS Delavci DSSS so v dveh sindikalnih skupinah razpravljali o opisih in o predlaganih metodah za vrednotenje dela in uspešnosti. Na same vsebine opisov ni bilo pripomb, na ostale elemente v razvidu pa nekaj. Predvsem so se delavci v DSSS ustavljali ob zahtevnih izkušnjah, pri odgovornostih pa so predlagali, da bi dali večji poudarek osebni odgovornosti. Z novimi razvidi del in nalog je prišlo tudi do nekaterih organizacijskih sprememb oziroma prerazporeditev. Delavci DSSS menijo, da sedanji opisi dejansko odsevajo vso vsebino del in nalog in da so realni. Delavci v DSSS se žele zaradi primerjave seznaniti tudi z opisi podobnih del in nalog v tozdih. Pričakujejo, da so usklajeni in da bodo enako tudi vrednoteni. S seje komisije za družbeni standard. seveda prva misel, da ne bi po nepotrebnem odstranjevali modnih dodatkov. Pri nekaterih modelih smo sprejeli tudi predloge za spremembo modelov zaradi primernejšega načina dela v proizvodnji. V obeh programih je opaziti velike okrasne gumbe, ki jih bo treba, na žalost, prišiti ročno, ker ne obstajajo stroji za našivanje tako velikih gumbov. Istočasno se bo pojavljal problem tudi na gumbnicah, ker je največja dimenzija, ki jih lahko še izdelamo strojno, 31 mm. Racionalnejše in cenejše delo bomo izdelali doma precej pripomočkov (aparatov), predvsem v VO programu za razne obrobe, pripenjanje, spencev, medtem ko jih v PS že imamo za te namene. Med predelavo kolecije si bomo med tozdi sposojali tudi strojno opremo, ker bomo tudi na tak način pripomogli k zmanjšanju izdelanega časa. Če bo strojna oprema, kije naročena prek LHB kreditne linije pravočasno dobavljena, bomo pridobili na izdelavnih časih pri prišivanju naple-čnikov in drobnih malih delov, ker imamo naročene za te operacije stroje, ki omogočajo hitrejše in lažje delo. Pri predelavi kolekcije PS smo ugotovili, da bi se še dalo prihraniti na času, če bi šli v nabavo avtomata za izdelavo klasičnih rokovnih razporkov, lajst in robljenje sprednjih delov ter rokavov, kar bo za bodoče planiranje strojne opreme še nujno potrebno. dipl. inž. MIRA TUŠEK združena sredstva za stanovanjske namene so razdeljena priprave na predelavo nove kolekcije Pred kratkim smo strokovni delavci pregledali kolekcijo J/Z 1985/86 v PŠ in VO programu, ki smo jo pričeli lansira-ti v proizvodnjo. Obdelovali smo tehnično-tehnološke karakteristike, ki imajo največji vpliv v proizvodnji, ob tem pa nam je bila 15. maja je bila seja odbora za počitniško dejavnost in družbeni standard DO Labod. Na seji je bila osrednja točka dnevnega reda razdelitev združenih sredstev za stanovanjske namene. V razpisu, ki je bil objavljen v glasilu 30. marca 1985, je bilo razpisanih 7,500.000 din. V 30-dnevnem natečajnem roku je prispelo 5 vlog, in sicer: 1. tozd Ločna za 3,150.000 din 2. tozd Libna za 1,000.000 din 3. tozd Tip-top za 1,270.000 din 4. tozd Commerce za 1,600.000 din 5. DSSS za 2,500.000 din V razpravi so člani odbora obravnavali posamezne prošnje in specifične primere ter pri tem upoštevali, da so nekateri tozd oziroma DSSS posojilo iz združenih sredstev že prejeli. Tako je odbor dodelil posojilo naslednjim prosilcem: L tozd Ločna 3,150.000 din 2. tozd Libna 1,000.000 din 3. tozd Tip-top 1,270.000 din 4. tozd Commerce 800.000 din 5. DSSS 1,280.000 din Tisti tozd oziroma DSSS, ki ne bodo mogli realizirati svojih sklepov, naj za namene, navedene v vlogi, dodeljena sredstva vežejo pri banki in si tako sredstva oplemenitijo. F. Juršič labod v trgovski mreži Padanje kupne moči je vse izrazitejše. To pa seveda pogojuje na trgu ogromno konkurenco med proizvajalci in vedno nove zahteve v trgovini, ki tudi niso v zavidljivem položaju. Vse glasnejše in pogostejše so zahteve po podaljšanem neto plačil iz sedanjih 60 na 90 dni. Labod za enkrat ne popušča pri zastavljenih kriterijih — to je rok plačila 60 dni. Pri tem pa se moramo zavedati, da je tudi slovensko tržišče vse bolj zasičeno in da so zelo konkurenčni nekateri konfekcionarji iz drugih republik, ki ponujajo bistveno cenejše izdelke, trgovini pa odobrijo daljši rok neto plačila. Obdržati se v taki situaciji, pa narekuje Labodu velike napore — napore predvsem pri doseganju kvalitete in pri pravočasnem pošiljanju izdelkov na trg. Kjub temu da lahko trgovine začno s sezonskim znižanjem poletnih izdelkov 5. avgusta, je že od začetka junija v trgovinah precej znižanega blaga. Prišlo je skozi druga vrata — ima pa isti namen. Ker ni mogoče izpeljati sezonskega znižanja pred omenje- nim datumom, so nekateri proizvajalci ponudili ob daljšem roku plačila trgovinam tudi tovarniško znižane izdelke. Labod pa bo svoje poletne izdelke po rednih cenah pošiljal na trg do 10. junija. Ob tolikšni izbiri in ob znižanjih bodo naši modeli konkurenčni le, če bodo v kvaliteti, kreaciji, tkaninah... najboljši. In kako trgovine sprejemajo naše izdelke? Nedaven obisk naših predstavnikov v Pulju, na Reki in v Splitu je potrdil, da smo na tem tržišču močno prisotni in da trgovci in potrošniki spoštujejo Labod in od nas veliko pričakujejo. Ob tej priložnosti so predstavniki naše delovne organizacije izročili priznanja delovnim organizacijam in posameznikom iz trgovske mreže, s katero sodelujemo. Delavski svet, ki podeljuje priznanja, so naši sodelavci iz Commerce obvestili o težki situaciji v trgovini in o naporih, kijih vlagajo nekateri posamezniki v naše sodelovanje. Prav ta osebna priznanja pa so tem posameznikom pomenila močno moralno podporo. Posebno v zahtevnejših časih se moramo zavedati osebnega deleža posameznikov in spoštovati prizadevanja teh in trgovine sploh. Pred nedavnim pa so bili v naši delovni organizaciji na obisku tudi predstavniki dveh naših pomembnih kupcev — Sandard konfekcije in Name iz Zagreba. Zagrebško tržišče je za Labod zelo zanimivo. Ne samo, daje blizu, pač pa je tudi zelo zahtevno. K najzahtevnejšim kupcem pa se želi Labod še bolj obračati. Pogovori z Namo so tekli tudi v smeri sodelovanja pri postavitvi dveh modnih hiš, ki naj bi bili odprti do začetka Unive-rziade, katere sponzor je tudi ta trgovska delovna organizacija. Staro milijardo dodatnih sredstev, ki jih bomo združili v ta namen, naj bi odvojili v letih 1986 in 1987. S tem sodelovanjem bi Labod potrojil promet z Modno hišo Zagreb, kar naj bi pomenilo iz sedanjih dveh starih milijard prometa kar 6 starih milijard (če računamo po sedanjih cenah). Tako bo Labod kar 80 odstotkov svoje proizvodnje prodajal na slovenskem in hrvaškem tržišču ter v Beogradu in Sarajevu, preostali del pa i a bi bil pokrit z a20 odstotki naših proizvodov. kako smo pripravljeni na nove naloge Pred nami je predelava kolekcije za jesen — zimo. Pred to odgovorno nalogo velja ponovno in ponovno poudarjati zahtevek po najvišji kvaliteti, pravijo v prodajni službi. Tržišče, ki je vse bolj rutšvom, pripravil modno revijo za slabovidne in slepe. To je bila tretja taka prireditev v Sloveniji, si prisotni, zbrani iz vse republike, so jo najtopleje pozdravili. Modno revijo smo organizirali v naši zorčni sobi in s pomočjo domačih manekenk in manekena. Prireditev je bila tudi uvod v teden slabotnih in slepih. zasičeno s konfekcijskimi izdelki, zahteva za današnje cene teh izdelkov tudi visoko kvaliteto. Le kot najkvalitetnejšim se nam ni bati za jutri! Poleg domačih kapacitet bomo za predelavo naslednje kolekcije sodelovali tudi z nekaterimi našimi kooperanti. V programu VO bomo sodelovali z Agrosom, ki nam bo izdelal 5000 plaščev, Jadran Perastpa 4000 kosov vrhnjih oblačil. Krojač iz Novega mesta je prevzel obvezo, da mesečno izdela 2000 kril, krila za Labod pa nastajajo tudi na Mirni. Med kooperanti v programu srajc je naš sodelavec v Foči. Mesečno pri njih sešijejo 15.000 srajc. Za 90.000 srajc in 20.000 pidžam pa za enkrat še iščemo kooperanta. Bluze bomo predelali v Lib-ni, trak bluz v Delti pa bo delal samo za izvoz. Da bi popestrili ponudbo bluz in ponovno dosegli renome, ki smo ga v tem artiklu na našem tržišču že imeli, smo uvozili nekaj zahtevnejših tkanin. S predelavo blaga iz uvoza bodo pokrite kapacitete v Libni, kot smo jih predvideli z gospodarskim planom. Kako smo pripravljeni na nove naloge? V zadnjih letih posodabljamo naše proizvodnje. Velike investicije za opremo kr-ojilnice, ki smo jih izpeljali lani, naj bi tako že letos dajale ugodnješe rezultate pri doseganju kvalitete, pri hitrejših časih, lažjemu delu... Določen premik in občutneje fleksi-bilnješi odnos pa moramo doseči tudi pri skrajševanju časa proizvodnega ciklusa. O tem velja razmisliti, saj nas nedokončana zaloga močno bremeni. Za današnji tempo ni sprejemljivo, da ukrojeni delo čakajo po teden dni, da pridejo v šivalnico, in nato je tu zopet čakanje do likanja. Uskladiti moramo te prehode in doseči hitrejše obračanje modela v proizvodnji. Gotovo je to naloga za priprave dela, vodje proizvodenj pa tudi za našo razvojno službo. Ob tem pa velja poudariti misel, da mora vsaka nova investicija, bodisi v neposredni proizvodnji ali v režiji, prinesti občutno izboljšanje pri doseganju rezultatov. Le tako bo upravičena. Taka razmišljanja se porajajo ob novih nalogah, ki so pred nami. Močna konkurenca nas sili k novim in novim prijemom, k doslednejšemu delu, k še višji kvaliteti. Prav je, da se pred novo sezono vsi tega zavedamo v celoti. Od tu naprej smo se navdušenim pohodnikom iz Libne, ki so prip-ešačili prav iz Krškega, pridružili tudi vsi ostali.Vsi skupaj smo peš prispeli v naš rekreacijski center. Tov. Petan nas je seznanil z zgodovino krajev okoli Sromelj, ki so že v času kmečkega punta in nato med NOB pokazali svojo borbenost. Ustavili smo se tudi pri dveh spomenikih. Posnetek je narejen ob spomeniku TV 15, kamor smo položili cvetje. Ekipa Zale je bila prva na vrsti za odgovarjanje na kvizu m tudi ostala je na prvem mestu. O razpoloženju po prejetem pokalu ni treba posebej pripovedovati. Na Sromljah nas je najprej čakal golaž... Dekleta iz ekipe tozda Commerce so zbrale 10 točk. Ekipa Delte je odgovarjala peta po vrsti. Takrat je bilo že precej vroče med poslušalci oziroma navijači. 10 točk je pomenilo solidno uvrstitev. Tudi Temenica je zbrala 10 točk. ■ - 1 %. ‘..mr. Po prvem krogu odgovorov je tudi Libna imela vse možne točke — 15 skupaj. naš kviz Ločna je imela malo treme in veliko smole. Skupne službe si z Libno delijo drugo mesto. Reči je treba, da žirija ni imela lahkega dela. Po kvizu pa glasba. Čeprav prvič in naključno skupaj, so se trije muzikantje lepo ujeli, še posebno pa so nas vse očarale citre. sak tozd je pripravil zabavno igro ali skeč. Smejali smo se ob plesu z balončki, pa z jabolkom, ob vleki vrvi in seveda ob teku v vrečah. Zmagovalci so prejemali tudi lepa darila. Težko je odgovarjati zadnji... Ekipa Tip-topa je zbrala 5 točk. Na Sromljah je vedno lepo. »Kaj menite, da delavci vašega tozda oziroma DSSS pri vas kot direktorju najbolj pogrešajo?« je bilo eno od vprašanj na kvizu za direktoije, ki je bil pripravljen malo za šalo, malo pa tudi zares. I orej se je splačalo poglobiti se in skoncentrirati se. Na posnetku direktor DSSS. mladincem bilo izročeno prav na njihov praznik. Letos so to priznanje prejeli: Vanda Mostek — Tip-top, Barbara Tušar — Commerce-enota Ljubljana, Lilijana Vrščaj — Temenica, Zdenka Kuhar — Ločna, Majda Rupnik — Zala, Marija Tili — Delta, Jožica Petrič — Libna in Lidija Pelko — DSSS. delovni sestanek v_______________/ Posredujemo vamv sestavek novinarja Marjana Šnebergerja, ki je bil objavljen v ptujskem Tedniku in za katerega menimo, da bi ga morali prebrati tudi delavci drugih Labodovih temeljnih organizacij. le znanje in pridno delo sta lahko pot do uspeha Vsi po vrsti, ki so se udeležili pogovora s člani sindikata in vodstva delovne organizacije Labod Novo mesto in TOZD Delta v Ptuju, so dali temu, pretežno ženskemu delovnemu kolektivu, vse priznanje za dosedanji razvoj in dosežene uspehe s katerim se lahko pohvali le malokdo v svetu, da o ožjem, domačem okolju niti ne govorimo. Velika delovna storilnost, skrb za modernizacijo proizvodnje, gradnja novih tovarniških prostorov — vse to zahteva veliko odrekanja in je lahko samo rezultat pridnih rok Deltinih delavk in delavcev, prizadevnega in sposobnega vodstva v Ptuju in Novem mestu. Vse to tudi je tak rezultat in vse to sili še k boljšemu delu, večji kvaliteti, utrjevanju dobrega imena pri kupcih doma in v svetu. Prinaša pa seveda tudi težave, včasih nezadovoljstvo ob tistem, kar je v kuverti, tu in tam premalo strpnosti med delavci, ki so ali pa niso dovolj informirani o vsem kar se v kolektivu dogaja, kam gre razvoj in kam bo moral iti, da bodo imeli delo in kruh tudi jutri. Tako kot drugje tudi delavkam Delte nihče ničesar ne poklanja, vse si je potrebno prislužiti z lastnimi rokami, z delom za tekočim trakom in s svetovnimi normami. Le včasih je na ustnicah in tudi na glas prisotno vprašanje — ali tako res delajo povsod kot moramo me — žene, matere in gospodinje? Ali je prav, da se za to — kar zaslužimo še komaj preživimo ali pa bi morda morale dobiti več, čeprav norma ni povsem dosežena... Ta in podobna vprašanja so bila vzrok za malce višjo temperaturo v kolektivu, ki so jo nekateri zlonamerneži že kar razširili v požar — češ v Delti se nekaj kuha in plete, sliši se celo o štrajku. To pa je tudi pogojevalo razširjeni sestanek OO sindikata, ki je bil pred tednom, poleg vodstva pa so mu prisostvovali še predstavniki občinskega družbenopolitičnega življenja. Šlo je za dve vprašanji ali dilemi — je bil zakoniti sklep, da so za doseganje norme delali dva dodatna dneva in kako je s plačilom za to delo? V štiriurni razpravi in pogovoru, bil je na taki višini in s takim tonom, da lahko vsem tistim, ki so ga vodili in v njem sodelovali samo čestitamo, so si prisotni delavci razjasnili marsikatero vprašanje, dobili odgovore in ob koncu tudi zahtevo, da je tak tovariški in delovni pogovor tudi v prihodnje potreben, le da mora prinesti določen rezultat, razjasniti tisto o čem ugibamo in razpravljamo za šivalnimi stroji, predvsem pa doprinesti še k večjemu tovarištvu, spoštovanju in delovni disciplini. Odgovor na osrednji vprašanji, ki sta pogojevali nezadovoljstvo, pa je, da je bilo delo za doseganje planirane norme potrebno, da tu ne moremo govoriti o nadurnem delu in da so lahko zanj dobile ali dobili plačilo le tisti, ki so delali. Taki ukrepi v proizvodnji bodo še potrebni, ne morejo pa postati praksa. Redni delovni čas naj bo tisti, ki bo prinesel zaslužek in normo, sobota in nedelja pa naj bosta za počitek in sprostitev. Veliko je bilo povedanega, morda še kaj premalo neposredno in odkrito, pri vsem tem pa poudarjeno, da je ta tovarna tisto kar delavci spoštujejo, ker jim daje kruh in da mora to tudi v prihodnje ostati, pa čeprav ne bo šlo vse po maslu. Tudi slabe volje in težkega dela bo še, družinskih in osebnih problemov, porodniških dopustov in drugih — tako značilnih težav za ženski kolektiv. Pa novih in zahtevnih modelov z malimi serijami, sitnih kupcev in kakšna reklamacija, vendar nič takšnega kar ne bi bilo običajno, povsem normalno in človeško. Vse to pa bo ta marljivi, prizadevni in za delo vedno pripravljeni kolektiv premagal tudi v prihodnje. V petih letih je prišlo vanj kar 370 novih članov, pretežno delavk, mladih in tudi neizkušenih, brez ustreznega znanja in delovnih navad. Vse to so si v Delti že pridobili in si še bodo, tudi norme bodo dosežene, če ne še danes, pa jutri ali pojutrišnjem. Tisti določen čas vendar mora preteči, ponekod leto, dve — v Delti gotovo manj. To so delavke in delavci že dokazali in še bodo. Tudi plače bodo boljše, še bolj bo nagrajevan tisti, ki pridno in pošteno dela. Novi pravilnik je že v pripravi. Koliko pa bomo lahko za nje dobili — pa resnično ni samo odvisno od Laboda in Delte, to je vprašanje, ki si ga danes zastavlja sleherni delavec v naši družbi, zlasti pa še tekstilec, ki mu ni bilo nikoli nič podarjenega. Marjan Šneberger (Nadalj. iz prejšnje številke) vodenje narodne zaščite ’ Načrt za delovanje narodne zaščite sprejmeta delavski svet in komite za SLO in SZ. Značrtom za delovanje narodne zaščite je treba opredeliti zlasti vsebinska in organizacijska vprašanja, kot so stalne naloge narodne zaščite v različnih varnostnih in obrambnih položajih, organizacija delovanja narodne zaščite, globalna razporeditev opravljanja posameznih nalog ter način klicanja k opravljanju nalog narodne zaščite. Narodno zaščito neposredno vodi v skladu z načrtom za delovanje narodne zaščite in odločitvami komiteja za SLO in DS načelnik narodne zaščite Vodje obračuna OD in finančnih zadev v tozdih so se na skupnem sestanku z vodjo knjigovodske službe dogovorili za operativno izvajanje izračuna osebnih dohodkov iz naslova minulega dela. Na občinskem tekmovanju enot prve medicinske pomoči v Novem mestu je naša ekipa zasedla 11. mesto, kar je srednji rezultat. s pomočniki. Izvršitev posamezne naloge, ki jo opravlja za to določena skupina pripadnikov narodne zaščite, lahko vodi tudi vodja skupine, ki ga je določil načelnik, ali njegov pomočnik. Načelnik narodne zaščite ima namestnika, ki ga nadomešča tedaj, ko je zadržan ali odsoten. Načelnika narodne zaščite in njegovega namestnika imenuje delavski svet v soglasju z občinskim komitejem za SLO in DS. Pomembno funkcijo pri vodenju narodne zaščite ima komite za SLO in DS v tozdu, ki je odgovoren za politično usmerjanje in usklajevanje dela narodne zaščite. Njegova usklajevalna vloga je posebej poudarjena v zakonu in smernicah. Narodno zaščito aktivira komite za SLO in DS temeljne organizacije združenega dela v soglasju z občinskim komitejem za SLO in DS. Samo izjemoma, če to terjajo nastale razmere, lahko aktivira narodno zaščito načelnik narodne zaščite v soglasju s predsednikom komiteja za SLO in DS, pri tem gre za primere, ko se predvideva, da se komite ne bo mogel sestati >n obstaja potreba po zelo hitrem in neodložljivem ukrepanju. Pri razporejanju delovnih ljudi k opravljanju nalog narodne zaščite je treba upošte-yati zakon, ki določa, da imajo delovni ljudje pravico in dolžnost, da za opravljanje določenih nalog družbene samozaščite in za udeležbo v oboroženem boju ter v drugih oblikah splošnega ljudskega °dvPora organizirajo narodno ascito in delujejo v njej. V narodni zaščiti delujejo vsi delov-01 lJudje brez vsakršnih ome- jitev. K opravljanju nalog narodne zaščite jih je treba razporediti tako, da bodo lahko vsi sorazmerno sodelovali pri uresničevanju nalog narodne zaščite, pri tem pa je treba upoštevati psihofizično sposobnost posameznikov, njihovo strokovno usposobljenost,vrsto naloge in način njene izvršitve. Usposabljanje za delo v narodni zaščiti Usposabljanje pripadnikov narodne zaščite je sestavni del samozaščitnega in obrambnega usposabljanja delovnih ljudi in se izvaja v tozdu. Glede na to, da daje zakon pripadnikom narodne zaščite posebna pooblastila, je treba usposabljanju nameniti posebno pozornost, to velja še zlasti za usposabljanje za ravnanje z orožjem. Organiziranost delovnih ljudi v narodni zaščiti je torej specifična oblika samoupravnega uresničevanja določenih varnostnih, zaščitnih in obrambnih zadev v obsegu in na način, ki ne zahteva posebno visoko strokovne usposobljenosti, organiziranega aparata poveljstev in še posebej specifičnih materialnih sredstev in opreme. Zato narodna zaščita tudi ni posebna formacija in kot taka tudi ni sestavni del teritorialne obrambe ali pomožna sestavina organov za notranje zadeve ali kakšne druge službe, čeprav opravlja tako določene samozaščite kot obrambne naloge. Razmerje med narodno in omenjenimi sestavinami družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe torej ne temelji na podrejenosti in nadrejenosti, temveč na sodelovanju in medsebojni pomoči. Glede na varnostne in obrambne razmere ter splošno opredeljene naloge narodne zaščite so podlaga za določanje in načrtovanje konkretnih nalog narodne zaščite v tozdu. Za učinkovito delovanje narodne zaščite je izrednega pomena usklajeno delovanje narodne zaščite tozda in krajevne skupnosti, za kar sta še posebej odgovorna komite za SLO in DS ter načelnik narodne zaščite. čemu so namenjene bonifikacije Pisali smo že o tem, da so naši tozdi za maj sprejeli precejšnje dodatne obveznosti. Kako so jih realizirali? Vsi tozdi so izpeljali dodatno sprejeto delo, le v Temenici je prišlo do zastojev, ki pa sojih pogojevale objektivne okoliščine. Tako so iz te temeljne organizacije prišli nekateri modeli z nekaj dni zamude, nekateri pa v začetku junija. Vsem tozdom gre pohvala za uspešno izpeljano akcijo, prav tako pa tudi prodajni službi s skladišči vred. S tem smo uspeli zmanjšati zaloge surovin, poznalo pa se bo tudi pri akumulaciji za predelane modele po kosu. Seveda pa bodo rezultati vidni tudi ob polletni bilanci. Vendar pa le ne smemo tudi mimo manj razveseljivega dejstva! V zadnjih dveh mesecih je namreč prišlo iz naših proizvodenj precej izdelkov z napakami. V posameznih tozdih seje odstotek napak dvignil od 2 do 7%. To zahteva resnejši pristop in takojšnje ukrepe. Vemo, da je nekaj krivde za napake v slabšem osnovnem materialu. Toda prav zaradi tega so tozdi dobili določene bonifikacije. Le-te pa bi morali uporabljati v namen, za katerega so bile odobrene. Torej je bil v bonifikacijah upoštevan dodaten čas za zamenjavo posameznih delov oz. za odpravljanje napak, ki jih je pogojevala slabša tkanina. Veliko število izdelkov z napakami pa kaže na to, da bonifikacije niso bile uporabljene za prvotni namen, ampak daje s pomočjo teh rastel doseg norme. V bodoče moramo resneje ravnati in izkoristiti bonifikacije za to, da bodo iz proizvodenj prišli izdelki brez napak. Predrag je izdelek, ki ga moramo (često zaradi hitrosti in površnosti) prodajati z napako, pa še ugled delovne organizacije je pri tem lahko prizadet. Zato — delajmo kvalitetno! SREBRNI ZNAK ZSMS tov. Anici Baznik Občinska konferenca ZSMS je v petek, 24 maja 1985 pripravila SVEČANO AKADEMIJO V POČASTITEV 25. MAJA — DNEVA MLADOSTI. Pred pričetkom slovesnosti je bila otvoritev razstave ročnih in likovnih del mladih, na akademiji v rnali dvorani Delavskega kulturnega doma EDVARDA KARDELJA pa so podelili SREBRNE ZNAKE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE. Srebrne znake je prejelo 15 mladih družbenopolitičnih delavcev, 5 mladinskih mentorjev ter 7 družbenih dejavnikov, zaslužnih za delo z mladimi in za mlade. Med dobitniki srebrnih znakov ZSMS je iz naše TOZD tov. Anica BAZNIK, predsednica OO ZSMS- ČESTITAMO! Marija Štampfelj \\ . ' - y. _ PRIZNANJE srebrni znak ZSMS immgrca ~~foSSsSs~La&qg/ 00 Z&MS za uspeSno in požrtvovalno delo v zvezi socialistične mladine Slovenije zveza socialistične mladine Slovenije predsednik mladina v Zali Nova predsednica OO ZSMS v Zali je Marija Pirc. V tozdu je dve leti, in sicer dela kot univerzalna šivilja. Na delo se vozi iz 10 kilometrov oddaljenega kraja, kar pa je ne ovira pri njenih aktivnostih. »Mislim, da so mladi iz oddaljenejših krajev celo aktivnejši kot mladina iz mesta,« pravi Marija. Načrt dela mladih v Idriji zajema številna področja. Predvsem si žele tesnejše povezave z občinsko konferenco. Zato so se vključili tudi v občinski kviz znanja in si tako nabirali znanje od pripravah na kar dve podobni prireditvi — Labodovo in občinsko. Kultura je v Zali dokaj živa in mladi bodo tudi v bodoče poglabljali to delo. Poskrbeli bodo tudi za okolico. Ob stavbi bodo uredili prostor za rekreacijo med malico. Povemo naj, da je v Zali 30 odstotkov mladincev. Ambicije ševilnih aktivnih^ mladincev v Zali so velike. Želimo jim, da bi jih uresničili UNIVERZIJADA'87 ZAGREB JUGOSLAVIJA univerziada V začetku junija je Labod podpisal pogodbo z organizacijskim odborom UNIVERZI-ADE, ki bo v Zagrebu od 5. do 16. julija 1987. To je športno srečanje študentov sveta. Labod naj bi s podpisom te pogodbe dobil pravico prodaje 100.000 srajc z znakom UNIVERZIADE. upokojitvi v Ločni V minulem mesecu sta se upokojili dve delavki tozda Ločne. Marija KOLENC je bila v tem kolektivu 25 let, Marija NOVAK pa 19 let. Sodelavci jima želimo veliko zdravja in zadovoljstva! opravičilo Če bodo priprave na volitve potekale tako zapleteno, kot se je vtkal v časopis sestavek — avtorica je bila Mojca Novak — bo kaj hudo. Pri postavljanju časopisa je prišlo do napake in tako se je sestavek s tem naslovom razdelil na 4 dele, ki med seboj — v postavitvi — niso povezani. Drugi del je na začetku, sledi konec in nato naslov z začetkom prispevka, na koncu pa je še predzadnji del vsebine. Gotovo ste kljub temu poiskali »nadaljevanja«. Ne zamerite, zgodi se pač, da škrati skačejo tako zelo poskočno kot tokrat. Mi pa se bomo kljub temu skrbno in odgovorno pripravili na volitve za prihodnje leto. Predsednica OO ZSMS v Zali — Marija Pirc. Letošnjo pomlad seje iz stavbe Tip-topa in enote Commerce izselil del služb Modne hiše. Prostore je Tip-top že začel obnavljati, vzporedno s to investicijo pa bodo zamenjali tudi okna. Obnavljanje stavbe v Ljubljani je zares nujno. V zadnjem času je bilo prav na tem področju že precej storjenega. Z novimi prostori bo moč povezati vse službe v zaključeno tehnološko celoto. Tako se bo v to stavbo preselil tudi oddelek po meri, ki naj bi se v kratkem precej razširil s dosedanjih 13 na 20 zaposlenih, pa tudi mehanična delavica. Sicer pa sta tu dva partnerja Tip-top in Commerce, ki se morata o najracionalnejši razporeditvi prostorov še dogovoriti.