Mništuo in upravnišfuo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. H 3. Naročnina listu: Celo leto ..... . 12 K Pol leta..........6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno ...... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserat! ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. St. 135 Maribor dne 20. novembra 1912. Letnik IV. Ornik, pl. Javornik, dr. Orozel — triumvir at štajerskega vilajeta. Včeraj so se vršile volitve tretjega razreda za mestni ' za&top t mariborski. Dasi ni bilo nasprotnih kandidatov, niti od slovenske, nifi od nemško-krščan-skosocijalne, 'niti od socialdemokratične stranke, so volilce pridno vozili na volišče. Volitve nas ne zanimajo, pač pa posledice dovršenih volitev. Vedno bolj se potrjuje vest, da zasede županski stolec odvetnik dr. Orozel, sin ustanovitelja, slovenske Čitalnice in Posojilnice, ki sta položili temelj1 za Narodni dom in sploh za razvoj slovenstva v Mariboru. V trenutku, ko je že skoro gotovo, da. nastopi sin slovenskega o-četa župansko čast naj več j ega mesta, na Spodnjem* Štajerskem, ni odveč kratkek pogled na narodnostne razmere na Spodnjem Štajerskem, osobito pa, po spodnještajerskih mestih. Dr. Orozel ni kot Slovenec dosegel v Mariboru vodilne vloge, temveč kot nemški nacijonatec m nemški svobodomisele ; ta prograjm je vedno nagla,-šal na raznih shodih in tem boij povdarjal, da niso zamogli razni renegati, nemškutarji in Nemci dvomiti o njegovem prepričanju. Zjnano je pač, da v nobeni stranki ni tako lahko uveljaviti svojega preobrata in si utrditi stališča med tujim življem, kakor ravno med Nemci, oziroma nemškutarji na Sp. Štajerskem. Tako je tudi pri dr. Orozeinu. Nič ne ovira vodilnih nemških krogov, da je bil oče Slovenec,, blag podpiratelj slovenskega življa v dobi pro-buje Slovencev, kar že na sebi ne prijporoča nemš-ko-naeijpnabnega mišljenja mladega ' dr. Drozelna; nadalje ne ovira nemških krogov, da so njegovi sorodniki, zlasti njegov stric, še sedaj iz dna srca, katoliškega mišfijenja, (dejstvo, ki stavi zopet v pravo luč svobodomiselnega kandidata na županski stolec. Iz vsega tega pač najlažje >' konstatiramo dejstvo, da je tudi že v mestu Mariboru prišla na površje struja, kji goji in neguje narodno in verjko od-, padnišivo ter pred vsem skrbi za svobodomiselstvo. Nemški živelj, pravo nemško meščanstvo je izginilo, na njegovo mesto stopa že nov zarod, ki se rekrur tira iz naseljencev raznih slovenskih pokrajin., iz rojenih Slovencev, ki so se naselili iz Slovenskih goric, Dravske doline I in ostalega slovenskega Spod- F OD LI STEK. Protialkoholno gibanje na Koroškem. (Konec.) K o r o š k o. Pred nekaj leti se je osnoval v Celovcu neki protialkoholni odbor. Toda) njegovo življenje in delovanje je bilo jako kratko. Komaj rojen, jp pa zopet zaspal. Od takrat naprej pa nismo mogli z Vsem prizadevanjem vzdigniti Koroščev, ida bi se bili hoteli . kaj ganiti za našo stvar. Izmed vseh pokrajin so se nam pokazali na Koroškem najmanj naklonjene. Na socialnih tečajih > v Celovjeu > so biili na vrsti vsi mogoči predmeti, damo najpotrebnejša točka, o trezno’ sti, ne. Enkrat samkrat, ko je bil dr. Len ar d v Celovcu, so o tem govoril!'. Meni, ki so mi biili od nekdaj koroški Slovenci posebno na sreni (kakor je na Kranjskem od volilne reiorme mnogim še dobro znano), je bila pot v Celovec stalno in dosi eriino zaprta, Dobrota je vedno sirota. Da se mi je mogla, ljubezen do Korošcev precej ohlacSjtli, se razume. Kakor morem sklepati iz JMira“., Hi je enkrat i pisal, da proglašamo vsakogar, ki fee kaj pije, za „krivoverca“, nimajo, ali vsaj niso imeli1 gospodje taSm gori pravega pojma o naši stvari, !„|Mir" za to j stvar še vedno nima prostora. Morda so se tudi še bali, da bi s to odijpzno stvarjo ljudstva; od sebe ne odbili, To bi jih'nekoliko opra/vičevalp, ker drugače se mora reci. da so na Koroškem zadnja leta zelo delavni. IT oda ta strato je prazen, _ ÌMed ' preprostim ljudstvom je majrslkdaj več umevanja za našo stvar, kakor med inteligenco. V St. Janžu v Rožni dolini in v Železni Kaplji imajo fantje protialkoholno organizacijo, ki so si jo njega Stajerja v Mariboru in se ogrnili v topli plašč spodnještajerskega nemštva, V Mariboru se torej že s temi volitvami izvrši isti proces, kateri je že zdavno j' v Ptuju, in Celju, kjer župaouje Slovenec Ornik in Slovenec Javornik1. Tiako bo trijumvirat Ornik—1Javornik— Orozel kmalu dovršen ter bo svetu pričal o načinu, kako se nemštvo vzdržuje na Spodnjem Štajerskem. Nemška javnost ne more biti kaj vesela, Če čita imena vodilnih mož v teh mestih, katera proglašajo kot Port Arturje, kot trdnjave nemštva na juga, ob katere zamanj pljuskajo 1 nevarni i valovi! slovenstva in slovanstva. Nemštvo v ten „nemških“ postojankah mora na vsak način biti v narodnostnem oziru na višini, ker nima niti toliko pristnih Nemcev, da bi zamoglo jim zaupati vodstvo 1 v avtonomni mestni upravi. iSlovenski živeij mora zalagati1 to slovito nemštvo z naraščajem! Narodno odpadništvo rodi Slovencem največje politične nasprotnike; pomainjkljiva vzgoja otrok in premala skrb za slovenski naraščaj se maščuje nad Slovenci. Renegatstvo vganja na Spodnjem Štajerskem svoje orgije in sprejema; z veseljem in z obema rokama v svoj krog odpadle, potujčene slovenske sinove. Slovencem se potemtakem ni boriti z nemškimi nasprotniki, temveč s slovenskimi odjpadniki. Zato je ta boj tako oduren in je prekoračil na nasprotni strani vse meje dostojnosti, pravice in človekoljubja. Poturica hujši od Turka., je star pregovör, Ornik- -pl. Javornik—dr. Orozel so torej triumvirati nemškutarskega pašalika nai Spodnjem Štajerskem. Kakor označujejo te osebe Paše narodne in politične razmere, tako so pa Judi dejajnski izraz za nesposobnost spodnještajerskega nemštva j za gospodarsko politiko. Spodnještajerska nemškutarska mesta drvijo proti robu gospodarskega propada.' Povsod se množijo davki in izdatki, pravih virov za dohodke pa ti nemški politični veleumi ne najdejo, ker jim je nairodna hujskarija začetek ip konec njihove politične modrosti, M Gradcu so nemški nation alci tako vzorno nemško-svobodomiselno 1 gospodarili, da jim je moral priti vladni komisar na pomoč. Sjflčne so razmere po spodnještajerskih mestih. In 1 ne bo prej ne miru ne reda, dokler ne pridejo v teh mestih Slovenci do svojih pravic in do krmila, • * sanji stvori])'. ! Kako jim gre, ker so le bolj osamljeni, mi zadnji cajs ni znano.. Ko sem enkrat predaval v Škocjanu, so prihiteli res vrli in dobri lantje iz Dobričvasi in drugih sosednih krajev: z veseljem poslušat, Dokaz, da tla med ljudstvom niso tako neugodna, samo sejati bi bilo treba vanja. Kako je življenje vsled alkoholizma na Koroš-kemj, o tem se je nedavno po nemjšjkih in slovenskih listih pisalo. Učitelj Lang Ig Dunaja je bil na počitnicah med koroškimi Nemci in je to življenje opazoval Videč to življenje, je dvigni': v listih javno obtožbo zoper odločilne faktorje naj Koroškem: vlado, poslance, učitelje in duhovnike.' V vsaki hiši po en kretin, dušna in telesna zanemarjenost, pretepi, poboji itd. — to so njegova opazovajnja. To velja o Nemcih. Recimo, da je med Slovenci dokaj bolje, kakor med Nemci. 'Toda pri Slovencih pride poleg drugih še en važen moment v poštev, ki ga pri Nemcih ni, namreč narodni. Koroški Slovenci, žal, že itak tonejo» Alkohol brez dvoma pomaga, da tonejo toliko hitreje. Drugače ne more biti. Tjo se da izračunati na, prste. Gospodarska moč ljudstva je poleg moralne predpogoj narodnega obstanka. Zidaj pa poglejmo številke! Natančnejših številk za Koroško seveda nimamo. Toda približno se dajo že določiti. Oe na. Kranjskem pride 1 na leto za pijačo nad 30,000.000 kron, potem jih pa pride na slovensko Koroško najmanj 6,000,000 K. Ko bi teh 6,000.000 K prišlo iz slovenskih rok zopet v slovenske, bi s strego narodnega stališča še ne bilo tako velike škode Toda, — kam pa pridejo ti milijoni ? Na Koroškem ne pridelajo nič domačega vina, (Kar je v Žitarivasi, ; to skoro Ì ne pride 1 vi poštev.) Na Koroškem ni nobene slovenske tvornfce za pivo. Razmere pri naših sodnijah (Dalje.) Zakaj zopet osvetljujemo naše j ustione razmere. Že poprej sem označil stališče napram češki delegaciji; moram reči, da je cenjeni gospod tovariš Körner z ajdovo, kar se tiče Češke, iz , juridičnega stališča zadostno osvejtlil in je tudi doprinesel dokaz, da so v Toplicah, kjer se je dogodil ta karakteristični slučaj, že poprej sprejemali! češke vloge in jih tudi reševali. Pripomnil bi še, 'dja nisem voljen vprašati, če bi smel zavzet', tako staltšče, kakoršno si je cenjeni tovariš rusjniskega naroda dovolil včeraj zavzemali ; , zaprosil je tajkorekoc f češko delegacijo, če mu dovoli, da se vtika v to zadevo. Nagla-šam 1 in še enkrat prav posebno povldarjam, da je dolžnost maša, da „majhen slovjensld narod“ krepko podpira zadeve velikega Češkega naroda; mi smo dolžni to storiti že iz vzroka, ker, je dotični odlok splošnega značaja, kar se je od vseh strani priznalo in je tudi neizpodbitno. lila odlok je namreč lahko naperjen proti nam; , prepričan sem, da bo tudi pri nas uveljavljen, kakor hitro bo smatralo justič-no ministrstvo za to ugoden trenutek). Mi imamo tozadevno že dovolj slabih izkušenj in vemo — o čemur še bom danes govoril — da se je celo neka ga-iiška naredba iz prejšnjih časov porabila ■ na f naše razmere, Te slabe izkušnje nas pred vsem svarijo, da ne opazujemo nemo teh dogodkov. jTo je tudi e-den vzrokov, M nas sili, dia, se ob tej priliki odločno protivimo zoper Hochenburgerjev sistem. Mii moramo varovati stališče Jugoslovanov In posebno sedaj, ko se gre za biti ali ne biti Jugoslovanov. Gospoda! Da moramo smatrati ravno to poglavje za posebno važno, da označimo naše stališče napram jusftičnemu ministrstvu, f imamo še dovolj drugih vzrokov. Posebno jaz f še ! imam j prav: Ì posebne vzroke, tìa nadaljujem in do konca ' izvojujem boj zoper pašalik gospoda Pittreicha in zoper zloglasni Hochenburgerjev sistem. Gospoda! Po mojih prvih napadih na justačno ministrstvo, ki jäh“ je odobraval ves slovenski njarod, sem si sam pri sebi mislil: Celi boj mora biti vendar enkrat končian, končno se mora izvršiti mirnim potom poravnava, (najti se morajo pota,, ! po katerih bi se prišlo do sporazuma, z j usti en im ministrstvom Na Koroškem so skoro vsi producenti žganja Nemci in nemškutarji. Koroški Slovenci pijejo torej mnogo nemškega in laškega vina (veliko imajo tirolca), in samo ali vsaj skoro samo nemško pivo ih žganje. In ta reč jih stane samo 6,000.000 K, M jih vsako leto milostno podare svojim najboljšim prijateljem, 'Nemcem. V desetih letih 60,000.000 K (j). Poleg tega je na slovenskem Koroškem večina gostilničarjev in štaounarjev, ki prodajajo žganje — nemškutarjev. Koliko gostiln in prodajaln sploh ima slovenske napise? /Te bi se lahko seštele, — In ondi po gostilnah ima nemškutarstvo svoje ognjišče, svojo zalego; vsi. fajerberi, vse veseljačenje in vsa ta moralna korupcija, M se od tam rajziiiva med ljudstvo, ima ondi svoj dom in kotišče. „Slovenska Straža“ obrača — kar je naravno — svojo glavno pozornost na Koroško., Recimo, da bi dala vsako leto 20.000 K. Preden mi te krajcarje izvlečemo Iz ljudi! Kakih umetnosti se vse poslužuje naša vrla „(Slovenska, Straža“, da ! spravi svoje tisočake skupaj. 20.000 — tam pa 6,000,000! Odštejmo od tega celo polonico — ostanejo še vedno 3,000.000. Dajte šolarjem računsko nalogo, da Vam povedo, kolikokrat je 20.000 Mzapopadenito“ ( v treh milijonih, in otroci Vam bodo povedajli, da tako nar-rodno gospodarstvo ' pelje naravnost 'vi,— / narodno smrt , . . Meni tako gospodarstvo ni in ne more biti v-šeč, Če tudi me proglasite za sitnega, ali ne vem še kakšnega. ,Boli me ta slepota, smili se mi ljudstvo, smilijo milijon)' . . . In zato Vas, če prav sem bil že večkrat odbit — vnovič prosim in rotim: Zjganite se že vendar in skušajte zajeziti povodenj! Ven iz oštarij! — Tia klic, ki velja vsem], pa velja še prav posebno z a Koroško. (— j Ven iz oštar rij, koroški Slovenci, če nei, si boste kmalu — pri-pili smrt! in s predsedstvom graškega nadsodišča. Stivar bi se bila lahko ublažila, toda vsi dogodki od f strani posameznih ; justičnih ! oblasti, 'osobito pa od stran;, n a. j višjih justiönih uradov,] ' imajo i naravnost značaj izzivanja», je jasno osvetljujejo, da še hočejo iti dalje po kriv(čni j poti ■ in še bolj zapostavljati ] Slovence pred sodišči na štajerskem in Koroškem. Zoper take krivice se moramo kar iiaj o dloč n e jše upirati,, in našli bomo pota, po katerih enkrat odpremo še oči vladi, da je krivično postopanje justice nevzdržljivo. Gospoda! Da govorim danes zopet o predmetu, je kriv sajm justični minister. 'Navedel še boni več točk, katerih bi se danes ne bil dotaknil. Prav; nič no zahtevam, da bi se nekdanji gijaiški odveftnik, sedaj justični minister, toTikjo ponižali, da bi dal kakšnemu poslancu zagotovilo v kateremsibodi slučaju, da ima dobro voljo vsaj stvar preiskati in da bi slovenske poslance vsaj obvestil, če je, preiskala kaj pozitivnega dognala. 'Toda niti v enem slučaju ni odgovorilo justično ministrstvo na nebrojj prijtoižb od strani slovenskih poslancev'! odvetniškega društva. Vlcge tega drušjtva | bi vendar ( moralo ' ministrstvo stvarno razmotrivati in rešiti. V vseh instancah leže pritožbe in čakajo rešitve in milosti, To obnovno \ ovdarjara. Nam Slovencem se od te strani ne da niti odgovora, tako nedostojni so ti ljudje, 'Da niso Interpelacije brez jedra, dokažejo najbolj dejstva in dogodki, ki so dali povod za interpelacije. Vprašali smo svoj čas ministra radii; Bortschleve zadeve v Ptuju ; še sedaj ne vem«f, jkjaj je dognala f uraldna preiskava; 1 pač pa nam je znana i tatvina denarjev ubogih slovenskih sirot. Pa še več vzrokov je, da zopet obširno govorimo o justiönih razmerah v vila-jetih Štajerske in Koroške. Opozarjam zopet na interpelacijo, katero sem stavil z ozirom na slavnega sodnika Seilyen v Šoštanju, Smejali so se mi nemški tovariši svoj čas. 'Gospo® tovariš !Wastfian naj le oprosti,, fda, se ga spominjam f tudi v tem slučaju. Vi ste, 'gospod tovariš, tedaj branili tega slovitega gospoda,. 'Meni pa na moje posredovanje ni dalo ju-stično ministrstvo nobenega odgovora. Med tem časom je moral Seilyen „radi bolezni^ na dopust; ko je ozdravel, je moral v pokoj. |Te zadeve bi ne pogreval zopet» če bi bil justični minister dal obvestila, da se vrši preiskava i|n se bode zadeva tudi pravično rešila. Ker se to ni zgodilo, zlasti pa ker mi je svoj Čas poslanec Marckhl očital obrekovanje, se čutim dolžnega, 'da osvetlim ta slučaj in ( doka'žem zopet, kako resnični so bili moji podatki, (moje informacije v zadnjem govoru. SluČajja Bortsch in Sel-Iyen, katera sta tako tragično končala;,, i tragično za justico, Še bolj tragično za justičnega ministra in njegovega dobrega zagovornika, tovariša Marckhl a, sta vse te Besede postaivla na laž. Gospoda moja! To so zajedno tudi vzroki, zakaj 'da spregovorim i zopet obširno i o pravih razmerah. Prosim visoko zbornico, da mi ne zameri dolgotrajnega govora. Poleg drugih vzrokov za moj nar stop je še zlasti ta, i da justično ministrstvo ne reši nobenih tozadevnih pritožb. Ziakaj pa ni ekscelenca odgovoril na moje posredovanje, kaj je dognala preiskava zaradi kršenja uradne tajnosti pri sodišču v Mariboru ? Za naše pritožbe se nikdo ne briga; zato moramo na drug najčin prisiliti justično ministrstvo, ! da ne bode še nadalje širilo i korupcijo navzdol. Preidem k stvarc. - (Dalje prihod.) Politični pregled. Delegacije. V plenarni seji avstrijske delegacije dne 18. t. m., v kateri se je nadaljevala debata! p proračunu ministrstva zunanjih zadev, je govoril tudi delegat dr. K o r o š e c.'Izjavil je, da je stališče Slovencev napram balkanskim narodom ravno isto, kakor je za Nemce Nemčija, da si žele Slovenci živeti z balkanskimi narodi v prisrčnih in prijateljskih razmerah, ter da bi se morale i v dosego Tistih rešiti vsa obstoječa nasprotja- Napram državi in dinastiji povdar-jamo svojo zvestobo. V plenarni seja dne 19. t. m., j povodom razprave naše vojne mornarice, je 'izrazil delegat dr. Korošec željo, da se ustanovi na strojni šoli z nemškim učnim jezikom v Pulju enoletni pripravljalni tečaj za tiste hrvaške učence, kajteri niso zmožni nemščine. Govornik je izrazil mornariški upravi zar hvalo, ker je odposlala vsled nemirov v Egejsko vodovje del naše mornarice, da se tamkaj varujejo na,-ši interesi. Delegati Hrvaško-slovenskega kluba I so i sklenili, da glasujejo zoper etat zunanjega ministrstva, da označijo svoje opozicijonalno stališče. Ziajedno so tudi sklenili, da bodo glasovali za vojaške kredite, ker ne smafrajo te zadeve kot poli-tikum, in hočejo ostati zvesti svoj'im tradicijam. Zoper i razpust občinskih zastopov 1 mest Šibenika in Splita ne bodo vprizbrilli, v delegapijah nobene akcije iter bodo prinesli to zadevo v zbornici v razgovor, kamor edino spadai Hrvaško-slovenska obstrukcija. Iz Dunaja se poroča: Ker se z ozirom na hrvašiko-slovensko obstrukcijo ne more več na to misliti, da se pravočasno reši redni proračun, i je predložila dne 18. novjembra vlada šestmesečni začasni proračun. Predlogo na- meravajo, ko se zbornica snide, brez prvega branja nakazati proračunskemu odseku. Vprašanje t seveda nastane, če tega načrta Hrvaško-slovenska obstrukcija zopet ne prepreči. Dalmacija. Dalmatinsko namestništvo je razpust,%> občanska sveta v Splitu in v Šibeniku, ker je prebivalstvo na čast slavnih zmag krščanskega orožja na Balkanu priredilo živahne manifestacija, kjar pa vladi ni ugajalo. Občinsko upravo obeh mest sta prevzela vladna komisarja- Kako tolažijo kristjani na Balkanu matere in sirote ob času vojske. (Piše prof. Anton Bezenšek.) Zofija, 14. nov. Cujejo se radostni vzkliki j,,Da živeje ! “ iz sredine velike množice, ki polni ! Široke ulice , in trge glavnega mesta. Milo se glasi ubrano zvonenje iz stolpov vseh cerkev. Mladina in starčki, hčerke h matere, se zbirajo v večje in manjše skupine. Govor jim zastaje v grlu. samo vzkliki in solze so, še edini znaki', s katerimi občujejo med seboj. Zmaga je naša in ta zmaga je sijajna. To občuti vsakdo, ; pa zato odseMa radost iz vseh obrazov. Kaj pa pomenijo solze, katere se lijejo po nežnih licih nadepolne mladine in po nagrbančenem o-brazu sivolasih starcev; in stark? Na (to pa tako lepo odgovarja bolgarski filozof-pesnik Stojem Milhajlovski v svoji s pravo krščansko navdušenostjo 1 spevani j odi '„'Molitev, pred altar-jem“, ld se tako-le glasi (v prozi poslovenjena) : „O Gospod vojskinih trum, res, jvcfiska je Često potrebno delo, potrebno, modro, čisto in blaženo, če tudi uničuje razumhe stvari Tlvoje, ona se bije z blagoslovljenim orožjem.“ .„IZIJato se čisti v ognju, j— ( duša pa dobiva moč v trpljenju; — zato kar mi imenujemof včasih hudo, — je samo, en del dobrega na svetu, . . . A srce mjaterino ne zna presojati, — materina ljubezen ne more najti tolažbe v tej vi še j zapovedi. — Oj, nobena modrost ne more ustaviti, majkinih solza!“ „Zato, ! o Bože, v teh težkali dnevih, — ko bblgarski junaki izvršujejo prečudno delo, j—, jaz padem pred altarjem Tvojim na klopen a C- in se dotaknem z bledim čelom do hlađnegaj mramornoga tla — ter kličem na pomoč vrhovno milost Tivojo: — daj materi h *p 1 g a r s,ifc e j moč pred skušnjo, — j daj. tej majki! moč, da ne trepeče, ' f— : majki, ki je rodila neustrašne sinove! “ Vladin list „Mir“, ki priobčuje to vzvišeno molitev v lepih stihih na prvem’ mesifu, se razdaje med množico. (Vsakdo rad sega po njem 1 Ih ko se bo, ta množica razišla, bode se zelino čitala ta molitevi pri domačem ognjišču, kjer bodo zbrane — vdove in sirote, To bode pravi balzam ! za srčne rane vsem o-nim, ki so izgubili na bojnem polju edino nado, edino tolažbo, edino podporo za, stara leta., Ostali so sicer zapuščeni in osamoteni na svetu, 'a ! tolažijo se naj kot verni 'kristjani z geslom, katero si je že prvi vladar Bolgarije, knez Aleksander, izbral za geslo države 1 in i vladarske hiše: '„D ominus nobis c u m“ (Bog z nami). V takih velikih trenutkih se bori v prsih mater, vdov in sirot dvoje raznih čuvstpv : posvetno in duhovno. iPrvo čuvstvo ‘ ima za predmet vsakdanje skrbi: stara mati brez sina trepeče zaradi siromaštva, ki jej grozi že v najbližji bodočnosti ; vdovo je strah, kaj bo z njenimi otroci,, ostalimi bpez očeta, kateri jih je presbrbljevaj š kruhom' in z obleko; sirote pa se jočejo nad svojo žalostno usodo, ko ne vedo, kdo jih bo vzgojil, kdo jih bo yodil po neznanih in nevarnih potih, ki peljejo v življenje ali v pogubo. Kar je zgoraj v kraisnih Štihih speva! pesnik, to popolnjuje in razlaga v gladkej prozi sivolasi -pisatelj Dimiter Marinov, Pri južnih Slovanih se starci sploh jako spoštujejo. Beseda „jstarček^ je najbolj blag naslov, ki ga more dati kmet ali mestjan sivolasemu možu. Tudi slovenski pregovor j pravi : vPred sivo gravo vstani ! “ To narodno zapoved, kf je pa tudi ob enem Božja zapoved, izpolnjujejo / še dandanes po vaseh na Srbskem in Bolgarskem, Ako na primer o-troci igrajo ob cesti, pa se dobližuje starček — vsi prenehajo igrati ; 1 n 1 g a1 s p o š 11 j i v' o pozdravijo. 'Ako si mladina, jsedeč ali ležeč, odpočiva na kakem mestu, pa pride blipzu star.mož, precej so vsi' na nogah, če prav je čisto neznan ali morebiti še siromašno oblečen , in ' ga ’ uljudno i pozdravijo, To sem hotel omenili, da si cenjeni čitatelji že lažje predstavijo utisek, ki ga napravijo 1 starčkove besede na mladinska srca,. Opimo torej, kako tolaži v teh težkih, čfasih Častitljivi štarček-piisa.telj Dimiter 'Marinovi' bolgarske majlere, vdove in sirote, katere je zadela bridka izguba, ko so padli njihovi mili in. dragi v, boju za sveti' križ in za zlato svobodo: „O, vii matere, katere togujete po sinovih, palili. na bojnem polju, vedite, da se iz njihovih junaških kosti zida velika Bolgarija in da se ti zidovi lepijo z njihovo dragoceno krvjo. (Bolgarija, vas i ne bode pustila brez tolažbe f in brez pomoči. Vsaka mali, ki , je zgubila e d n e g a sina, bo pa imela mnogo sinov : vsak živ Bolgar postane njen sin! Naj torej vedo; vdove in sirote palfh v boju junakov in mučenikov, ( da jih bolgarska očetnjava, za katero so umrli, nie bo pustila brez pomoči. Sirote bodo imele za očeta c ar^a, Bolgarov in bolgarsko državo. Ampak v tej tugi njihovi je Še druga, namreč d u h o v n a stran. Dne sicer ne bodo. ostale brez podpore, — a sina, soproga, očeta, brata in prijatelja ni več med njimi, ne morejo ga objeti in na Svoje srce pritisniti. To pa je duhovna zguba, za katero ni tukaj tolažbe, ni nadomestila na svetu . . . Tolažbo i morejo pjajti1 le v B o g u, fv Bogu milosti, v Bogu pravice, v križanem Kristusu, kateri jo šo več pretrpel, da bi odkupil čjoveški rod, kateri je s svojo smrtjo umrtvil smrt in čfovečan-stvu večno življenje podelil. Tudi. sveti mučeniki so prelivali kri,1 kakor naši junaki, za sveti križ in za, Kristusovo vero;. — samo ti morejo potolažiti naše m a jt e r e, v d o v o in sirote. Matere ! Vi veste, | da je bil Kristus mučen na križu in je kot velik mučenik umrl, da reši človeški rod. Tlako so tudi Vaiši mili sinovi umrli na bojnem polju, da dajo svobodo tolikim milijonom Js u ž n j e v, n a š J h b r a t o v, ki so zdihovali pod jarmom nevernika Tjurkai. Sv. Marija je bila tudi mati, ki I je ( jokala pod križem in pred mrtvim telesom svojega sina, Odrešenika. A, njena žalost se je spremenila v radost, ko je z ve dia, da je On od smrti vstal. Vi matere bolgarskih junakov, ne smete trpeti večjo žalost od Kristusove matere. Vi ne smete jokajti in tugovati. — ! Vaši sinovi so umrli, a njihov spomin, njihovo lime bo živelo v naši zgodovini na vse čase. Bodite Vi matere ponosne, jda, ste rodile ta-košne, sinove, kateri so postavili novo, veliko Bolgarijo in kateri so pali v muičeniŠki smrti za v e-r o, carja in domovino!“ Vojska na Balkanu. Bolgarsko-turška yoj'ska. Katastrofa se pričakuje. Poroča vojni poročevalec „Relchsposte,“ C a, r i g r ad, 13. nov. Višji poveljnik Nazim paša| je iz Kataldže sedaj predlagal ministrstvu, naj zaprosi Bolgare za premirje, ker je preslab, fda bi se jim mogel dalje vspešno postaviti v bran. V resnici ima samo nekaj čez 20.000 mož. Več vojaštva Ima. general Mahmud Muktar in sicer približno 80.000 mož. Sefket Porgimi paša je s svojimi vojaki, s približno 40.000 mož, nekam izginil in se ne ve4 kje se nahaja sedaj. V celi turški armad razsaja grozno kolera in tudi že tifus. Bolgari se runner avaj o ! zagozditi [ med turške čete in med Carigradom, da zabranijo umikanje turških čet proti Carigradu. Fu ad paiola jo šel navduševal turške vojake v glavni taibor, | pa ni napravil na nje nobenega vtisia. Nekdanji Jbog“ armade je sedaj popolnoma pozabljen, Še celo častniki ga danes nočejo več poznati. |Ce se bo posrečilo) uiejma-nom, povzdigniti moralično razpoloženje) turške armade, je zelo dvomljivo. Vsak dan prihajajo novi dezerterji, 'ki slikajo stanje turške j armade i v jako’ temnih barvah. Kot vzrok turških porazov navajajo glad. Mnogi turških vojakov, posebno oni iz Carigrada, se sami sebe ranijo, da. imajo vzrok za dezertacijo. Razen številnih ran na glavi, ki so jih dobili'1 pri streljanju vsled slabega ravnanja s puškami, f jih je mnogo f drugih ranjenih na levi roki. (Temu je vzrok, ker so mnogim turškim vojakom popokale cevi pušek. Pred že mnogimi leti so namreč /v, arzenalu v Tofani ( preuredili stare puške Sniderjevega sistema v mavzeree in te puške sedaj že po oddanem desetem strelu redno 'popokajo. Neki turški častnik si to razlaga tako, da mnogi turški vojaki polagajo svoje patrone na zemljo in pride vsled tega prah in blato v ceivi. Da bi zamogla vshodna turška armada-( sploh še doseči kakšnih vspehojv, tega ne upa nihče več. Edino majhno upanje : še stavijo Turki v j generala Ziekld pašo., kateri zbira svoje razpršene čete zdaj v Bitolju. Ima že baje čez 40.000 mož. Zlavezniki mu daj,o dovolj časa. za zbiranje, V prebivalstvu vlada še vedno velik' strah pred bližnjimi dogodki. Boje se sedaj), da bi zdivjane turške mase zažgale Carigrad, kakor so to zažugale in bi potem plenile po mestu. Sicer se nahaja, v Carigradu 5.000 mož vojaške požarne hrambe, toda- kaj bi zaimogja ta četa storiti v slučaju izbruha velikanskega požara. Ker si Turčija resno prizadeva, da bi dosegla premirje, bo Carigrad, kakor se zdi, obvarovan pred katastrofo. Najnevarnejši hujskači ' so mesto že zapustili. Včeraj je odpotoval v Evropo tudi Hussein Dzajhid. Od vodilnih udov komiteja sta ostala v Carigradu le še Tala,at in Hadži Adii bej. (Solunski mfodoturški velikaši so se že tuđč pravočasno 1 podali nai varno, da bi ne padli Grkom v pest. Turki se nič ne vesele, ker je zasidranih sedaj pred Carigradom toliko tujih bojnih ladij ter!Vietalo najrazličnejše sklepe. IGuverner ( carigrajskega predmestja Pera je odložil včeraj svojo oblast in je rekel, da naj sedaj prevzame njegovo mesto kakšen tuj mornariški častnik in naj poskusi svojo srečo. Poveljniki tujih bojnih ladij so si razdelili mesto Carigrad v šest okrožij, V katerih bodo izvrševale posamezne velevlasti varnostno službo. Pred nekaj dnevi se je reklo, | da, se naj premesti sedež vlade iz Carigrada v Malo Azijo v mesto Braso. To bi pa bilo jako nespametno, ker bi potem takoj prevzeli upravo 1 mesta Carigrada tuji poslaniki. Turški Izpadi iz Odrina. Beil gr ad, dne lik novembra: (Srbsjki tisk. urad i„Edinosti.“) Iz ' bolgarsko-srbskejgia J taborišča pred Odrinom javljajo vrhovnemu poveljstvu v Skop-Iju, da so Turki dvakrat poskusili izpad iz Odrina: prvikrat dne 9. novembra, drugikrat pa dn|e 13. novembra. Prvikrat sta sodelovala pri izpadn dva turška polka in sta izgubila 270 mrtvih in ranjjenih, a drugikrat pa, en sam polk, ki je izgubil 130 mrtvih in ranjenih. Srbi so imeljii prvikrajt 22 pafnjenih, drugikrat pa dva mrtva. Pričakuje se v kratkem močan turški izpad. Pred Carigradom. Bolgari so pri prodiranju iz Kataldže \ naleteli te dni na precejšen - odpor turške armade, (Tiurška armada je prodiranje Bolgarov na nekaterih točkah baje celo ustavila. Gotovo je, da so turiška poročila o tem strašno pretirana, vendar so nek vspeh morali doseči. Zdi se pa z veliko verjetnostjo, da ta vspen veliko ne pomeni, ker prihaja vest iz turških virov in bo brzojav kmalu zopet lahko poročal o bolgarski zmagi. iNi čudno, t če Turčija 1 pred svofcim glavnim mestom Carigradom napenja svoje f— ! zadnje moči. 'v" Crnogorsko-turška vojska. Skader in Taraboš. Dozdevno se je zadnje dni vojna /taktika krog Taraboša izpremenila; namerava se,mendaivse sile zastavitj'1 ! za zavzetje Skadra, ker bi se mjesto tudi po padcu Taraboša še lahko dolgo upiralo. Napadi na mesto se z veliko silo nadaljujejo, in obstreljevanje se vrši brez vsakega ozira» Ob bombardiranju tv, pondeljekjì se j:e opazilo, da so se posamezne hiše v mestu vnele.. |N,a ta način se upa mesto prisiliti k skorajšnji' udaji. Zg-dnje dni je okrog Skadra in Tjaraboša pacalo zelo veliko žrtev. Računa, se, da je ob teh dveh turških j postojankah padlo;1 doslej že 2000 Črnogorcev. — Ob prenašanju i težkih oblegovalnih topov je ponesrečilo okrog 30 črnogorskih^ vojaikov; fvso • težo so morali namreč nositi vojaki sami in so pri tem oboleli na kili. Bo bolnicah je tudi mnogo vojajkov, ki so se pri operacijah okrog Bojane prehladili noge, ker so neprestano stali v Voofk R j e k a, dne 19. novembra. (Kor, biro.) Črnogorske in srbske čete so včeraj proti večeru zasedle LjeŠ., Po majhnem odporu v očigled/ velike premoči je razobesila turška posadka LjeŠa na kaštelu belo zastavo. 'Ko je bila dovrjšlena predaja m,esta, so se vršili prisrčni pozdravi med črnogorskimi in srbskimi četami. Zadoneli so burni „{živijo ! “Oklici na črnogorskega in srbskega kralja. Zavzetje Sv. Ivana Meduanskega. Cetinje, dne 19. novembra. (Uradno.) Iz glavnega taborišča generala MartilnoviČa > poročajo: Crnogorska zastava se ponosno vije nad Sv.| Ivanom Meduanskim. Srbsko4urška vojska. Bitolj padel. Belgrad, dne 19. novembra, (Uradno.) Bitolj je padel. (Cela turška armada,1 broječa, 50.000 mož, je ujeta. Ujeta, sta tudi oba turška generala — Zekki paša in Fethi paša*. Pri Bitolju ( so Srbi ^popolnoma uničili, turško armado,, ki je zbežala po strašni bitki pri Kumano-vem proti Bitolju. Turški poraz pri Bitolju pomeni popolen Sedan za Turke, Srbska armada, ki bržčas ni bàia močnejša, kakor ujeta turška armadai, je najsijajnejše strajtegične važnosti. Prosta i je sedaj ta armada ter ona grška armada, ki je istala pred Bi-toljem. Obe armadi ste sedaj na razpoljago bolgarski armadi pred Kataldžo. Zmaga pri Bitolju je tem večje Stra tegien e var žnosti, ker vodi iz Bitolja železnica v Sojun, po kateri' se lahko armada hitro Vozi, I bodisi i naravnost pred Kataldžo in Carigrad, bodisi čez Skoplje ih Niš v Belgrad. Bitka pred Bitoljem je bila veliko bolj krvava, kakor ona pri Kumatnovem. (ker so imeli Turki izvrstne pozicife, ki bi jih bili gotovo; > še delj1 časa branili, če bi jimj ne bilo zmanjkalo municije in živil, Bitka pred Bitoljem je trajala tri dni,- Padlo je 17.000 Turkov. Vrednost plena, fci je pjadel v roke Srbom,, znaša nad 50.000 dinarjev. Bitolj, sedež vilajeta Bitolj, šteje 50.000 prebivalcev in se odlikuje po svoji živiahni trgovini. V rodovitni dolini okrog Bijtolja ' se' I prideluje mnogo žita. koruze ' in tobaka, ! Bitolj je velike strategične vrednosti in je bil do sedaj seotež tretjega armadnega zbora in je imel vedno močno posadko. Z avi hr ala je srbska zastava nad, citadelo, koder je pred mnogimi stoletji največji srbski narodni junak kraljevič Marko, čegar junaštvo, opisuje srb’ ski narod v nebrojnih pravljicah^ pesmih in legendah, izvršil svoja največja in nesmrtna junaštva. Grško-turška vojska. Atene, dne 18. novembra: (Brzojavka Agen-ce d’ Athenes.) Brezžična brzojavka 'grškega pomorskega poveljnika egejske eskadre javlja, da so Grki včeraj zasedli turški otok Ikaria in razobesili letam med velikim navdušenjem < ondotnega prebivalstva grško zastavo. Otok Ikanila leži na južno zahodni strani otoka Samosa. Meri 267 štirjjjašlkjih kilometrov s 13,000 prebivalci grške narodnosti, ki so po večini poljedelci. Na otoku so 3 samostalni., 12(šol|in 4 bolnišnice. Prevoz ogromnega bojnega plena v Atene. Po bitki ptf, Sarantaporonu, tv kateri so bili Turki poraženi, je padlo Grkom v roke ogromno bojnega plena: 24 topov,, veliko zjastav in pušk sistema Martipi,, krogelj za topove in dpugih vojnih potrebščin. Ves ta velikanski bojni plen so naložili na 250 vagonov ter gia prepeljali v Atene. Nadalje so zaplenili Grki neko turško bojno topničarko, raz katere že vihra grška zasta/va. Istotako so Grki zaplenili še druge tri majhne turške ladije. * . * Kolera v Carigradu. , Najjvjiišja zdravstvena oblast je bila brzojavno obveišičena, da je v Carigradu zadnje dpi obolelo že 1270 oseb na koleri, Pred mestnimi vrati stoje na stotine voz z begunci, Id imajo v,ečinoma vsi kolero j in katerim je zabranjen vstop | v mesto, fflrupla mečejo enostajvno pod vozove. „iVossische Zeitung“ poroča dne 19.' novembra iz Carigrada: ! Mestu preti ( velikanska 1 nevarnosti, ker je dokazano, da je jezero Berkos, ki preskrbju-je mesto s pitno vodo, popolnoma inficirano. Raznoterosti. Iz južne železnice. Na novo so sprejeti za aspirante: Leopold Benko, Sevnica; 1 Vallentin Celjan, Postojna; Jožef WohlidaJ, Prevalje.; — Prestavljeni so: Gustav Gerì, pristav, iz Prevalj v Franzensfe-ste; Robert David, pristav, iz Prajgjarskega v M e idili ng ; 'Jožef Grieger, aspirant, iz Semering(a na Pra-garslco; (Friderik Wedl, rev,ident, iz Duna.jh, v Beljak; Robert Jörgen, adjunkh iz Celja y Beljak; K. Rebolj, aspirant, iz Branzola v Celje; Kjaroi Rude-lla„ adjunkt, ’ iz Gorice v St. Juirij; 'Atojzij Ussai, adjunkt,, iz Ptuja v Gorico; G. Grögep, pristav, iz Toblasha v Ptuj; Jianez Marzel, aspirant, iz Pečnega v St. Jurij ; Robert Majsterl,; adjunkt, iz Hrastnika v Celje; Ljudovik KaJtenbek, (aspirant, iz Innichena v Spodnji Dravograd; [Alfonz Knez, pristav, iz Niederdorf a v Prevalje; Jožef Tersar, aspirant, iz Litijie v Klausen; Vinko Schwab, pristav, iz Franzensfeste v Prevalje. V pokoj je stopil višji revident v Ptuju, Franc Mraz. f Slovenski uradniki v Maribora. Dajleč smo že prišli s svojimi slovenskimi uradniki, da gredo celo na Wastianove shode v Mariboru. Tlu ni nobenega izgovora, da so bila na 'dnevinem redu tudi stanovska vprašanja, ker je pač čisto jasno, da !Wa-stian prireja take shode v mestu 'Mariboru, samo da zamore priti neposredno v dotiko ■ s svojimi voßilci, pred katere se sicer s poročilom o državnem zboru ne upa. Slovenski uradniki so delali le štafažo visim renegatskim ' in nem^kutarskim uradnikom, ki jih povsod izpodrivajo iz boljših mest. Radovjedni še smo, Če se bodo tudi ti slovenski uradniki obrnili na Wastiana, če bodo hoteli v posameznih slučajih doseči kakšno boljše mesto. |Tem bolj poniževalna je pa udeležitev tega shoda od strani naših uradnikov, ker je, hvala Bogu, slovenskega uradništva. v Mar riboru prav lepo Število, ki bi lahko sajmostojno nar stopalo in zborovalo v Narodnem domu in se na ta način potegovalo za stanovske zadeve. Ali tolike samozavesti žaiiibog slovenski uradniki, kateri so šli prosjačit Wastianove milosti, nimajo in so po veliki večini že blizu tistega koraka. ; ki pelje ' v nemlšku-tarski, renegatski tabor. Kaj porečejo slovenska, liberale' k temu činu deželnega odbora? (Kakor j;e po sikne c dr.i Verstovšek v njegovem zadnjem govoru v državni zbornici omenil, je bil pred 14 dnevi konceptni uradnik dež. odbora,, gospod Pirkmajer, sin framskega nadučitelja,, odpuščen iz službe. Ker je cela zadeva jako znar čilna za_deželni odbor, katerega slovenski liberalci hvalijo, dostavimo še te le resnične 'dogodke: Gosp. Pirkmajer je dobil po Robičevem prizadevanju službo kot konceptni uradnik v dežjeHnem knjigovodstvu. Torej prvi (slovenski konceptni uradnik I iv, Gradcu. Toda kaj se je zgodilo! Deželni uradnik X. činov-nega razreda Haid, ki je torej feaim nižji uradnik, gre k vodji, jki je višji deželni uradnik, in mu nastavi revolver z zahtevo nemškega Volksrata, da. mora Pirkmajerja takoj odpustiti. Vodja prestrašen leta okrog pri raznih merodajnih osebah v deželnem odboru in išče rešitve iz te velike zadhege. Pomar gali so mu do rešitve grof Attems, glavar štajerskega vilajeta, nadajje deželna odbornika Link in Stall-ner. V dveh urah je bil Pirkmajer odpufečen! Tiako postopajo ti prijatelji slovenskih liberalcev v Gradcu z našimi slovenskimi uradniki! Poslanec dr. Korošec in odbornik Robič sta opozorila grofja Attem- sa, glavarja Štajerskega ^ilajeita, na posledice le-te nestrpnosti. Dr. Kukovec se pa naj ;gre takoj zopet v Gradec poklonit , tem visokim gospodom za možat (?!■) nastop! Žrebanje velike lotrije „Slovenske Straže.“ — Prvi glavni dobitek v vrednosti 5000 K je zadelaj št. 67,932. Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 K je zadela številka 86.108, Tretji glavni dobitek v vrednosti 500 K je zađe,'a številka 82.9|75. 'Četrti glavni dobitek v vrednosti 500 K je zadela številka! 11.323. Dvanajst številk .pred temi številkami in trinajst za njimi dobi dobitke v vrednosti po 20' K. Dobitke v vrednosti po 100 K| so ! zad'eile, naslednje številke:* 86.079, 64.884, 6.373, 36.150, '49.797, 25.300, (82.882, 64.922, 72.279, 9.663. Deset številk pred temi številkami in deset številk za temi ŠteVilkaiml dobi dobitke v vrednosti po 10 K. Dobitke v vrednosti po 50 K so dobile številke: 145.614, 13.059, 93.959, 30.670, 91.771, 32,495, 28.412, 60.964, 96J570, (5.357, 62.022, 42.256, 26.631, 78.342, 62.726, 10.068, 47.8741,' 94,920, 25.870, 33,863, 93.771, 28.776, 86.898, 42.139, 55.631, 78.188, 78.308. 98.975, 19.125, 49.110, 37.262, 52.675, 20.849, 59,377., 92.163, 35.894, 19.998, 09.250, (89.815, 26.229. Petnajst številk pred temi številkami in petnajst za njimi ima dobitke v vrednosti po 5 K. — Prvi glavni dobitek v vrednosti 5000 K je zadet na Notranjskem. Srečka), ki je zaidela prvi glavni dobiteki je bila prodana v trgovini župana gospoda A. Makoveca v Sjt,- Vidu ; pri Begunjah 1 nad Rakekom, Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 K je zadel g. Viljem Likar v Domžalah. (Tretji ' glavni dobitek v vrednosti 500 K je bil prodfan v trafiki gospoda Sou-kala v Ljubljani.' Četrti gljavn' dobitek v vrednosti 500 K je bil prodan v t ovini gospo da Antona Čoibaial v St. Andražu pri Velenju. Štajersko* Izžrebani porotniki v Mariboru» Za Četrto to-letno porotno zasedanje v Mariboru, (ki s© ! prične dne % grudna t. L, so bili izžrebani naslednji porotniki: Janez ‘Nedelko, 'hišni posestnik; Friderik Nerat, Čevljarski mojster; Alojzij Pekfiar,! kovaški mojster; (Oton Polegeg, mesarski mojster; Japez Posch, trgovec: Valjentin Wehovar, (trgovec z obuvali; (Friderik Wiedemann, 1 zasebnik; Karol Wor-sche, trgovec; I vsi iz Maribora, (Iz okrajnega glavarstva mariborskega: 1 Janez Schautzer, gostilničar. Jurjevvrh; Anton Inkret, posestnik, Krčedna; Jurij Mulec, posestnik, Laze; Alojzij Kyenn, posestnik, Plač; Jožef Šerbinek, posestnik, Plač; Janez Nerath, posestnik, Rošpoh; Anton Haue, posestnik in župan, Ceršak; Alojzij Jäger, trgovec, Sv. Lovrenc nad Mariborom; 'Andrej Wösonig, posestnik, Rudečbreg; Jožef LedJonek, posestnik, Gret; Alojzij Kugler, posestnik, Poličajne; ' Engelbert Sieherl, trgovec, Spodnja Poljskava; Franc Juhart, lesni trgovec, (Slov. Bistrica; Karol Kukowitsch, slaščičar, Slov. Bistrica,! Iz ptujskega okrajnega glavarstva: Anton Jurca, c. kr. korperčni svetovalec, Ptuj; Janez Riegelbau,er, trgovec, Ptuj; 'Jlagez Steudte sen., hišni posestnik, Ptuj; Janez' TkirkuŠj, veleposestnik Majšperg. Iz ljutomerskega okrajnega glajvarstva: Adolf Zorzini, grajščak, iGornja, Radgona; Alojzij Schadler, posestnik, Sratovci;,' Erano Magdič, posestnik, Mekotnjak; Feliks Hed^t, trgovec, Veržej. Iz slovenjgraškega okrajnega) | glavarstva: (Martin Mraulak, ekonom, Spodnja ViŽinga; I Edvard Drax-Ifer, posestnik, Muta; Jožef Wormer, posestnik, Jan-žev Vrh; Alojzij Hubmann, hišni posestnik, Marenr berg. — Kot nadomestni porotniki so izžrebfajni pa: Karol Bross, tovarnar; Ajnton, Birgmajyer, trgovec s senom; 'Martin Ertl, dimnikarski mojster; Frider. Felder, trgovec; 'Franc Gnida, ! agenjt; Prtvel He-ritsehko, lončarski mojster; Jjanez Hoher, ! brivec; Jakob Juretsehko, dimnikarski mojster in Ferdinand Hauptmann, trgovec; vsi v Mariboru. Maribor. Dne 19. t. m. so se vršile v Mariboru občinske volitve iz tretjega razreda- Nemško-na,-cijonalna listinla je prodrl(a z lahkoto, ker se opozi-cijonalne stranke niso udeležile volitev. Bilo je prav malo zanimanja v mestu, Le tupatam smo opazili vozove drdrati proti kazini; v, vozovih so sedeli bla-grovani volilni, ki so se „nobel“ vozili s smodko v ustih na volišče. Med izvoljenimi je tudi odvetnik dr. Orozel. Slava mu! Ruše. Kovaški', vajenec Fr. Rajšp se je ponesrečil v tovarni gospoda Pogačnika, Prepeljali so ga v bolnišnico v Maribor» Ljutomer. Vlak, ki je vozil dne 16. t. m., ob 7. uri zjutraj iz Ljutomera v Radgono, je skočil dva kilometra zunaj Ljutomera iz tira, Poškodovan ni bil nihče. Iz Maribora so takoj odposlali posebni vlak na lice mesta. Kako se je nesreča pripetila, še ni dognano. Št. Andraž pri Velenju, Kakor posnamemo iz poročila o žrebanju loterije '„(Slovenske Straže“, je dobi' četrti glavni dobitek v vrednosti 500 K eden iz župnije Št. Andraž pri Velenju. Čestitamo srečnemu posestniku izžrebane srečke. Braslovče. Pri volitvah v občinski zastop so zmagali na celi črti pristaši S. K. Z. združeni z v-plivnimi možmii,ki so nad strankami. Cast zayednim volilcem lepega, ponosnega, slovenskega trga! Slovenjgradec. Okrajni zdravnik gospod dr. R. Gantner je prestavljen v Mürzzuschlag; na njegovo mesto pride v Slovenjgradec gospod cft\ Bruno Busson. Stran 4. STRAŽA. 20. novembra 1012. Dve hiši novo zidani, v eni je prodaja tobaka in gostilna, v drogi je 8 stanovanj, ki so oddana, so na prodaj. Obrt je dobra, ker leže biši v bližini naj večjega rudokopa na Spodn. Štajerskem. Plačilni pogoji ngodni. Več pote lastnik. Kje upravništvo tega lista. »Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno. XXXXXXXX!XX Hotel Trabesinger v Celovcu Velikovška cesta šaš» št. 5 sassi se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina. Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lojzka in Pepci Leon. Trgovski sotrudnik mešane stroke, 23 let star, doslužen vojak, slovenskega ia nemškega jezika popolnoma zmožen želi vstopiti v kakšno trgovino. Nastop takoj. Več pove upravništvo tega lista. • SaSlIsà z dobro idočo „Gostilno“, žganjetočem iu ■«PCI 388*3€3 tabaktrafiko, lepo kletjo za vino, lepim gospodarskim poslopjem in svinjskimi hlevi, 4 orale njiv in travnikov, ena njiva za stavbišče, vse to na jako prometni okraj, cesti, 5 minut od trga in železniške postaje oddaljeno na Spodnjem Štajerskem ga takoj proda za 24.000 K, 6000 K ostane lahko v knjiženo. Kje pove upravništvo tega lista. 226 Kupim vsako množino vinskih drož, polžev, suhih gob, orehov kakor tudi žito vsake vrste po 7 S Kateri | kavini pridatek naj kupim? £| Izbira je v resnici težka, — || kajti toliko ponud človeka £ naravnost zbega! A naJvišiih cenah Kdor hoče dobro vince piti Jožef Perko, Lajteršperg 8 8 88 Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? 88 Ja z sem in bom ostala pri preizkušenem 8 prnem : Franckovem : pridatka § za kavo ® s kav inim mlinčkom iz zagrebške tovarne; W m g 81 od tega zadostuje : manjša: množina; on W 88 povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek, Ü 88 toraj močno, slastno kavo! 88 • # •MHNIiNHMNHN in svoje srce razvedriti naj obišče gostilno Inkret V Karlo vini, Lajtersperška cesta kjer edino se točijo gnana dr. Turnerjeva vina vseh vrst. Dobi se tudi pristna slivovka, izborno vinsko žganje in dobro obležani ram. Cene nizke. Postrežba točna, p. Pesniški dvor. 220 IV najstarejši narodni manufakturni I trgovini se vsled smrti gospoda §j Karola Vanic, Celje i Franc Pleteršek Maribor, ajr 7a|oga Koroška ^ cesta 10. POHlStva Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83 Narodni dom prodaja vsakovrstno blago, kakor : možko *in žensko sukno, druki, okslorti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd. ^ po zelo znižani ceni! Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno. Novost ! mm Novost! DEŽNE PLAŠČE iz popolnoma nepremočljivega lodna velblodje dlake, srednje in temnosive, kakor tudi črne barve, s kapuco in rokavi zelo praktične in priporočljive za popotnike, izdeluje po ceni in dobro iznajditelj in izdelovalec IPpSiP MACUH, Modna tr govina za, gosp« de MARIBOR, Stolna ulica 5 Pri naročilu zadostuje navedba dolžine, prsne širine in barve. Cene so zmerne (od K 20-— naprej) in se ravnajo po velikosti in kvaliteti. 204 PUPP Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru 03 C3 •~5 G 03 > o Ni treba si glavo treti ! IB Najboljše špecerijsko blago, H zanesljiva kaljiva vsakovrstna 1 semena jjj voščenih in drugih vrst sveč, j™ dobivate zajamčeno solidne postrežbe pr m staroznani tvrdki fflilan Hočevar Colje tik farne cerkve. 0 *3 fi Cd 0 fi CL CQ ^ 03 cö m >0 * e, a> .5 ftjQ o o n -o -.G CO 03 3 s 05 , ^ fi a> g S-t 05 'fi fi o & cd 0 CU O su ° O 32 ft bo a re g ra 73 H3 *« ft a> ‘5“ > m * o '0 5 O > G . ^ 03 o 'O CO G iT £ a> o Sa * S3 03^ CQ > > > 05 . 'fi s PQ O <1 m G c0 co • r-4 ft TS O ft l- co o Koroška cesta štev. 5 priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo ... »— raznovrstnih križev stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za velike poljske križe lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80, 90, 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej. - - Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše vsebine, rožne vence priproste in fine, velike stenske podobe v okvirjih in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice, škapulirje, svetinjice, vebke in male in druge nabožne reči. Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju ragtetrovana zadruga 1 nccmcjcrs© zäräszo. Uradni €§n@wi 80 : vsako sredo ia vsak petek od 8.—12. are ia vsako nedeljo od 8.—10. are dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne. Uredni prestari nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju. * 9 Ì fHr&nitri© vloge obrestuje s« }>o 47**/« od I. oviroma 16; v mescu po vložitvi iß do 15. oziroma zadnjega pred dvigom No-vz-ltgojene obresti se kwjötsu junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obratovanje kaj prekinilo io ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Ns» rsspotajo «o stranka*« br^itplažno., {.-©štno-hranilne poIofeK*. i 584 št. 118 ( 60 in ■jom.ir1 nabiraloiki \ na vknjižbo I P-3$m ŠIB se dajejo na vknjižbo po 5—5*/**/«. in poroštvo po 5l/„%, na osebno poroštvo po 8 na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih: prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno. Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.