np7iv»fn rniv
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
11 Oglasi, reklamacije ln naroCnlna nn upravo 11 Delavska zbornica, MlkloftlCeva ce*la 22,1. nad. 11 Telefon 2203. Slav. Čekovnega raCuna 14.900
Izhata vsak četrtak pop.; v stuCa u praanlka dan ooprel - UrednlSl> o: L|ilbl:ann, M.Ulofii-tevn C. - Nelnnkirana pisma se ne sprejemalo
Posamezna SievlIRa Otn l'3o — Cena r zb I mesec D.n 5 -, za Četrt leta Din IS*-, ia pol leta Din Jo -; za Inozemstvo Din 7'- (meseCno) — Oglas: po dogovoru
Strokovna organizac; a in gospodarska kriza
V sedanji gospodarski krizi so najbolj prizadeti tisti sloji, ki so odvisni od dohodkov svojega dela. Kmetje ne dobe za svoje blago toliko, da bi bilo njihovo delo plačano, delavstvu znižujejo plače, velik del more zapustiti delavnice.
V zadnji številki smo opozorili delavstvo na edino sredstvo, ki more zboljšati njegov položaj. Strokovna organizacija. Na drug način se ne more delavstvo niti izobraziti niti uveljaviti kot celota. Sedanji družabni in gospodarski red je ubil smisel za skupnost. Vsak človek se uveljavljaj sani, kakor najbolje ve in zna. Če pa stremi za skupnostjo, ne radi tega, da bi ustvaril z združenimi močmi čim več pogojev za splošen blagor, ampak da bi ohranil sedanji dobiček saj na isti višini, če ga že ne bi mogel zvišati. Delavstvo pa nima samo te naloge, da bi zboljšalo svoj materi-jelen položaj. Ta namen imajo tudi nekateri meščanski socialni poljtikarji. Delavsko gibanje ima še višji smoter. Delavstvo / mora družbo predrugačiti tudi miselno. Skupnost mora »topiti v ospredje napram poedincu.
Delavci smo tudi ljudje. Doraščah in vzgojevali smo se v meščanskem ozračju. Zato ni čudno, da je tudi med delavstvom toliko kapitalističnega mišljenja ir> 'ud e jst vo vari ja. Le poglejmo -v naše obrate! Če je prižel tovariš iz navadnega delavca na višje mesto, da je postal preddelavec ali celo delovodja, v večina slučajih 'akoj pozabi, da je delavec; da mora ostati njegovo delovanje vedno v skladu z delavsko celokupnostjo. Nevede izdaja svoje tovariše. Kakor manjka kapitalistu smisel za skupnost, tako manjka tudi delavcu. To je vpliv vzgoje. To našo trditev potrjuje tudi dejstvo, da je tako malo delavcev organiziranih. Mogoče komaj dobrih 15%.
Sedanja kriza pa grozi, da bo posegla tudi v vrste strokovnih organizacij. Brezposelnost, redukcije plač, skrajšan delovni čas — vse to zmanjšuje prejemke, obenem pa veča obup in malodušnost delavstva. Nekateri so prisiljeni, da odpovedo svoje prispevke organizaciji, drugi pa porabijo tudi brez opravičenega vzroka ta izgovor, da bi se na lep način odtegnili svojim glavnim dolžnostim. Če bi se ta duh uveljavil v masah, bi bilo to največje zlo za delavstvo in največji uspeh kapitalizma.
To je prav za prav nemogoče, ker je že v naravi vsakega človeka, da se bori po svojih močeh proti krivicam. Poleg tega pa je vseeno prodrla misel strokovne organizacije, da se delavstvo zaveda, da je brez nje vsak boj nemogoč. Enega se pa vseeno še ne zaveda, namreč, da je moralna dolžnost vsakega delavca, da je organiziran. Zlasti pa je ta-korekoč po svoji vesti dolžan, da je organiziran tisti tovariš, ki priznava verska načela za svoja.
Papež Leon XIII je v svoji znameniti okrožnici ugotovil, da so vse dobrine sveta skupna last vseh ljudi. Tudi sredstvo za razdeljevanje teh dobrin je navedel s tem, da je postavil delo za temelj zasebne lastnine. Torej dobrine sveta naj bi delilo delo kot splošni zakon za vse človeštvo. Vemo torej, da ne bo socialno vprašanje in s tem tudi delavsko vprašanje toliko časa rešeno, dokler ne bo uveljavljeno to načelo.
Papež je vedel, da je pohlep ljudi po čim večjem premoženju tolik, da ne bo sad dela padel brez boja v roke tistim, ki delajo. Ravno radi tega je postavil zahtevo, da se delavci združijo v organizacijo. Torej delavska organiza-
Svetovna gospodarska kriza
Francoski ministrski predsednik Laval je izjavil v Berlinu, kjer se mudi na obisku, da se nahaja ves svet v težkem gospodarskem položaju. To bo priznal vsak, zlasti pa tisti, ki zavisi samo od dohodkov svojega dela. Gospodarsko in vse javno življenje je med sabo zvezano or-ganično. Zato je podvrženo vsem vplivom in učinkom teh vplivov, kakor vsak organizem. Ta družabni in gospodarski organizem je torej bolan. Značilno pri tej bolezni je to, da spoznava družba, da je tukaj bolezen, in sicer težka bolezen. Tudi tega se zaveda, da ne bo ta bolezen ozdravela sama od sebe. Potreben je zdravnik.
Družba se loteva resno zdravljenja. Vprašanje pa je, če bo imelo to zdravljenje uspeh. Uspeh je namreč mogoč edino v tem slučaju, če je odstranjen povzročitelj bolezni. Povzročitelj sedanje družabne in gospodarske napetosti je sedanji gospodarski sistem. Ta sistem ima pred očmi izključno dobiček. Gospodarske panoge, ki ne donašajo toliko in toliko procentov dobička, so »nerentabilne«, pa naj bi še tako bile koristne in potrebne za splošnost. Ker so »nerentabilne«, jih sedanji gospodarski sistem izloča. Nekateri trdijo, da je kriva na sedanjem težkem gospodarskem položaju vojna, zlasti ker je izpopolnila tehniko v prehitrem tempu. To poudarjajo zlasti premagane države. Življenje te trditve sproti pobija. Vemo, da ni le Nemčija v velikih stiskah in težavah. Stiske in težave se pojavljajo tudi v Angliji in Ameriki, dasiravno s« zadnja koplje takorekoč v zlatu. Še celo Francija, najbogatejša država v Evropi, zaznamuje hiter porast brezposelnosti in se slišijo glasovi, da bo reducirala stalež inozemskega delavstva.
Tudi valutno vprašanje ni pri gospodarskih in družabnih težkočah glavno vprašanje. Ravno radi tega, ker so te težkoče tudi v državah, ki imajo dobro valuto. In še bolj važno je dejstvo, da ne morejo zabraniti napredujočega poslabšanja kljub svoji dobri valuti.
Vse mogoče vrste vzrokov sedanje svetovne krize navajajo razni strokovnjaki, samo tega nočejo priznati, da mora gospodarski sistem, ki je zgrajen edino na dobičkaželjnosti, nujno voditi v katastrofo. Zakaj? Ako odločuje v gospodarstvu le dobiček, ne bodo proizvajali gospodarstva v skladu z resničnimi potrebami člo-
veštva. Produkcija se vrši v velikih množinah. Zaradi tega je trg kmalu poplavljen. Ponudba je več[a, kakor povpraševanje. Če je konjunktura, skušajo podjetniki zvišati produkcijo. Toda ne s tem, da zvišajo stalež delavstva, ampak potom racionalizacije. Namesto človeške sile postavijo stroje, ki so cenejši in ki zvišajo produkcijo. Proti racionalizaciji ne 01 moglo človeštvo imeti nobenih pomislekov, ko bi prišla tudi delavstvu v dobro. Vemo pa, da zviša racionalizacija le dobiček podjetnikov, dočim postavlja delavstvo na cesto. Ta sredstva ne morejo nu-aiti zdravila za ozdravitev svetovnega gospodarstva.
Kaj pa koncerni? Tudi potom koncernov skušajo zboljšati gospodarske pogoje. Koncerni združujejo dosedanja samostojna podjetja v vedno večje gospodarske edinice. Včasih zraste združevanje podjetij potom koncernov v mogočne stavbe. Toda tudi od koncernov nima človeštvo ničesar. Posledica koncernov je, da ustavijo podjetja, ki so manj rentabilna, njihov delokrog pa prenesejo v druga podjetja, ki imajo ugodnejše produkcijske pogoje ali pa so tehnično bolje urejena. Na ta način skušajo dvigniti dobiček. Posledica koncernov je večja brezposelnost, znižanje plač, še večje izrabljanje človeških delovnih sil potom raznih priganja-ških sistemov. Tudi ta zdravila ne bodo prinesla sreče človeštvu.
Veliko ulogo igrajo v gospodarstvu tudi karteli in sindikati. Njihova glavna naloga je, da regulirajo cene. Več podjetij se namreč dogovori, da bodo sicer ohranila svojo upravno samostojnost, vendar pa bodo obratovala pod gotovimi pogoji, in sicer tako, da si ne bodo konkurirala. Ta »regulacija« se pa ne prilagodi vsakokratnemu razmerju med povpraševanjem in ponudbo in dejanski potrebi človeštva, ampak se uravnava le možnosti po do-; bičku. Zaradi tega povzročajo sindikati j umetno visoke cene. Sindikati so močni. I To se je videlo zlasti v Nemčiji, ko je hotela vlada znižati cene raznim produktom, pa ni uspela.
Gospodarske razmere hočejo zboljšati tudi potom carinske politike. V eni državi dosežejo uspeh, dočim morajo za to trpeti državljani v drugih državah. Kakšno ulogo. igra carinska politika, nam pove sledeča primerjava:
cija je tista sila, ki naj izvojuje besedo delu.
Če je tako, potem je dolžnost vsakega, zlasti pa delavca, da se pridruži svoji armadi. Ta armada ni postavljena na temelj sile, ampak na temelj ljubezni. Na tem temelju naj bi se delavstvo vzgojilo tudi za smisel skupnosti. Ta skupnost je popolnoma različna od skupnosti, kakor jo uči sedanja družba. To je le skupnost nekaternikov, da izvojujejo svoje zasebne cilje in želje na škodo drugih. Delavska skupnost pa pomeni borbo iz ljubezni do izkoriščanih in zatiranih v blagoslov celote.
Vemo, da je težko strokovno delo v sedanjih razmerah. Toda, pomisliti moramo, kedaj doprinaša delavstvo večje žrtve: Ali takrat, če je organizirano, ali takrat, če je neorganizirano. To je vsakemu jasno, da mora delavstvo pri takili razmerah itak trpeti in doprinašati žrtve. Samo za to gre, ali naj bodo te žrtve v njegovo vstajenje ali pa v še hujši padec.
Organizirani delavec seje. Podoben je sejalcu, ki izroča zemlji samo kleno zrnje. Vsako kleno zrnje pa mora se-gniti. Zrno, ki ne razpade, ne rodi sadu. Taka je žrtev organiziranega delavca. Ravno v času, ko meni, da je vsaka
žrtev zastonj, da je vsak trud brez uspeha, ravno takrat razpada navidezno njegova žrtev, da priklije iz nje toliko in toliko sadov. To je tovariš skrivnost trpljenju. Saj trpi vse delavstvo. Toda zavedno, organizirano delavstvo ve, zakaj trpi. Instinktivno čuti veliko in odrešilno moč trpljenja. Zavedajmo se tovariši, da ne bo delavstvo nosilec bodočih vekov zaradi svoje številčne moči, ampak zaradi teh groznih muk, zaradi teh brezmejnih krivic, zaradi odrešilne skrivnosti trpljenja.
Če ima kdo dolžnost, da ne klone duha in volje v teh odločilnih bojih, jo ima krščanski delavec. Ravno on mora v prvi vrsti doprinesti tudi svoj del k odrešilnemu boju delavstva in po njem človeštva.
Za nas se sme obstajati beseda: Nazaj.
Naše geslo mora biti: Naprej preko vseh zaprek.
Naše geslo mora biti: Ne zapustiti bojišča. V vsako podjetje mora priti ta neuklonljiva volja in ta neuklonljiv duh.
Naše bojno povelje mora biti: Naše vrste stalno pomnoževati z novimi privrženci.
Naš sklep mora biti: Ne bom več neorganiziran, ker nočem biti izdajalec svojih koristi in koristi svojih tovarišev.
stane v	Holandiji v	Nemčiji
	fen igo v	fenigov
1 1 bencina	10	43
1 fund sladkorja	14	40
3 fundi kruha	30	65
1 fund kave	80	320
1 zavitek tobaka	20	90
Kljub temu, da so svetovne		tržne cene
*	 7	 J	“	*
veliko dražje plačati razne življenske potrebščine kakor Holandci.
Tudi nesmotrno zniževanje dohodkov ne služi ozdravitvi gospodarskih in družabnih težkoč. Razni gospodarski krogi se skoraj vedno zmažejo, dočim mali trpijo. Razni časopisi hvalijo n. pr. hladnokrvnost in odločnost nemškega kanclerja dr. Briininga. Pravijo, da je rešil nemško državo pred gospodarskim polomom. Delavski časopisi v Nemčiji se pa bridko pritožujejo o njegovem postopanju. Je preveč brezobziren. En slučaj. Delavec z devetimi otroki, poleg tega še 30% vojni invalid, je imel pred splošnim znižanjem plač sledeče dohodke: renta od bratovske skladnice 109 RM, vojna renta 42 RM, doklada 75 RM. Skupaj 233 RM. Na podlagi zasilne naredbe o štedenju so mu odvzeli rento od bratovske skladnice in doklade. Ostalo mu je mesečno le 42 RM vojne rente. Na tak način se položaj še poslabšuje.
Navedli smo le nekaj metod, da bi ozdravili sedanje gospodarske in družabne težave. Vse gredo za tem, da se ohrani dosedanji način gospodarjenja. Tak način ne more voditi do srečnega in zadovoljnega rezultata. Kajti nad vse resnična je teza: Bogastvo na eni strani ima za posledico uboštvo na drugi strani; prevelika posest ima za posledico brezposest. •Ta resničnost se očituje ravno v današnji dobi.
Edina rešitev iz tega položaja bi bila radikalna izprememba sedanjega gospodarskega sistema. Vpeljati bi se moralo smotrno gospodarstvo. Produkcija bi morala biti do pičice prilagodena potrebam človeštva. Cilj produkcije in s tem gospodarstva ne bi smel biti lov za čim večjim dobičkom, ampak eksistenca človeštva. Gospodarstvo ne bi smelo demoralizirati ljudi, ampak jih vedno višje dvigati.
Rešitev je v tem, da bi družba vendar enkrat prišla do spoznanja, da ne moremo dvigniti splošnega gospodarstva potom znižanja plač; potom odpuščanja delavstva v masah, potom ustavljanja obratov. Taka sredstva vodijo v vedno večje zmešnjave, lahko celo v katastrofe in do uničenja vseh dobrin. Družba naj bi se zavedala, da ni mogoče preko teh dveh polov: Ali še nadalje gospodarstvo 'u ključno za dobiček, ali gospodarstvo i; ključno v dobrobit in blagor splošnosti.
5. kongres krščanske nameščenske internacionale bi se moral vršiti 28. in 29. septembra v Parizu. Predsedstvo internacionale je kongres odpovedalo, upoštevajoč gospodarsko krizo.
Delavski prosvetni večer!
Vse člane in članice Krekovih družin, zvez in skupin JSZ vabim©, da se z družinami udeležijo
..Delavskega prosvetnega večera1,
ki se bo vršil v četrtek, dne 8. oktobra 1931 ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice
Miklošičeva cesta
Večer bo posvečen spominu voditelja krščanskega socialnega delavstva, blago-pokojnemu dr. Janezu Evangelistu Kreku
Vstop prost K obilni udeležbi vabita
CKD in JSZ
Poročila z delavskih bojssc
Jugoslovanska strokovna zveza
Železničarski vestnik
Nekaj pojasnil k novemu zakonu o državnem prometnem osebju.
Na jjrvi pogled eo določbe novega zakona o državnem prometnem osebju popolnoma jasne, tako da ne potrebujejo nobenih nadaljnih pojasnil. V praksi se je pokazalo drugače. Tako je pač z vsakim novim zakonom. Mnogo je potem odvisno od onega, ki izdaja pojasnila k temu zakonu, in od onega, ki po tem zakonu postopa. Pri tem je namreč važno, ali se držimo, kakor se pravi, pike ali črke zakona, ali pa delamo v duhu zakona.
Vsak zakon vsebuje gotove pravice in dobrote, pa tudi trdote. Nekateri je potem tako srečen, da ga doleti le dobrota, drugega pa trdota. Takemu potem nobena pritožba ne pomaga, ker zakon je zakon. Vsaka stvar ima namreč tudi svojo senčno stran.
Po novem zakonu se prakticira še le tretji mesec, poleg tega spada v dobo tudi fes, v katerem se izrablja letni odmor in vlada v tem času nekak zastoj. Zato še ne moremo podati tofinejših pojasnil k posameznim paragrafom, ampak hočemo opozoriti člane le na nekatere določbe novega zakona, ki se bistveno razlikujejo od prejšuje-ga zakona o državnem prometnem osebju.
V	prvi vrsti smatramo za dolžnost opozoriti člane na § 258 novega zakona, ki določa, kaj se šteje za pokojnino onim uslužbencem, ki so bili v službi pred 1. 9. 1923 (najbrž pred 1. lil. 1923), pa Se upokoje po novem zakonu. Točka 3, o kateri smo že v eni izmed prejšnjih številk poročali, da je najbrž pomanjkljiva, ker ne vsebuje delavske službe, določa, da se šteje za pokojnino čas, prebit po dovršitvi 18. leta starosti v svojstvu stalnega dnevničarja (dnevničarja, pisarniškega pomočnika ali dnevničarja z mesečno plačo), če se je izvršil prehod v zva-nje, ki daje po tem zakonu pravico do pokojnine, najdalje v 6 mesecih; vendar se v ta rok ne šteje služba v vojni.
Ta določba je identična z drugim odstavkom člena 123 prejšnjega zakona, samo da jo prejšnji zakon upošteval tudi delavsko službo, ki jo je identificiral, to je izenačil s službo dnevničarja. Novi zakon o delavski službi ničesar ne govori, zato se je mislilo, da je to pomotoma izostalo ali pa, da je sploh odveč, ker prejemajo delavci dnevno plačo. Po dobljenih informacijah temu ni tako. Delavska služba je v novem zakonu namenoma izostala in se pod dnevničarjem ne more smatrati, tudi delavec.
Glede na to se po novem zakonu delavska služba ne računa za pokojnino. In kaj je s članstvom pri provizijskem zavodu? se bo marsikateri vprašal. Čas članstva pri provizijskem zavodu je delavska služba, zato se tudi ta ne upošteva za pokojnino. In pridobljene pravice? So zaenkrat izgubljene, tako se je glasil odgovor.
Smo mnenja, da je mogoče to največja trdota novega zakona o državnem prometnem osebju. Zato jo tudi na prvem mestu objavljamo.
S tem je zelo prizadeta večina nameščencev pri železnici, ker so se skoraj vsi poduradniki in sluge in mnogo uradnikov prej rekrutirali iz delav. staleža. Čim kasneje je bil kdo nameščen, tem več ima delavske službe in tem bolj je sedaj prizadet.
IPrav radi tega upamo, da ta služba, namreč delavska, še ni končnoveljavno izgubljena. Za tiste, ki so bili prevedeni po zakonu iz leta 1923, bi se eventuelno lahko smatralo, da jim je bilo ob prevedbi priznana ta služba za napredovanje, to je, da se jim je ta služba nekako regulirala z naknadno veljavnostjo. To je naše mnenje, da li bo pa tudi glavna kontrola tega mnenja, pa ne moremo trditi.
Zato ponovno opozarjamo člane, ki nameravajo prositi za pokoj, naj prej preračunajo, koliko se jim nesporno priznava za pokojnino, da ne bi bil kdo kasneje razočaran.
■Za pokojnino se šteje čas službe po 18. letu starosti, po prejšnjem zakonu pa 6e je štela le služba po 21. letu starosti. Zato je važno, da je v službenem listu, to je stanovskem izkazu ali stari službeni poli zabeležena tudi ta služba. O tem se lahko prepriča vsak pri svoji službeni edinici.
Ako kdo ugotovi ali misli, da ta služba ni zabeležena, mora v zmislu § 26il novega zakona ptedložiti dokumente, na podlagi katerih se mu ta služba vpiše. iPrav tako se postopa tudi z vsako drugo službo, ki se priznava za pokojnino, pa morebiti še ni zabeležena v službenem listu.
Ob tej priliki se opozarja, da izda vero-dbstojno potrdilo na primer o železniški službi le pristojni železniški urad, za vojaško službo pa pristojno vojaško okrožno poveljstvo (komanda vojnega okruga).
K temu pripominjamo, da je ministrstvo za vojsko in mornarico izdalo pojasnilo, da se vojaških knjižic (vojničkih isprav) ne sme predlagati, ampak so za to pooblaščene vojaške okrožne komande, da izdajajo predmetna potrdila. Taka potrdila so koleka prosta po Š 106 novega zakona o državnem prometnem osebju, če se pa tako potrdilo rabi kot priloga k prošnji za sprejem v državno službo, pa morajo biti kolekovana.
Glede prestanka službe je nova določba, da mora pristojno, oblastvo izdati odločbo o prestanku službe najkesneje v treh mesecih potem, ko prestane služba po zakonu, razen
Podpirajte neodvisen delavski tisk — pridobivajte novih naročnikov za naš list!
če ni bil uslužbenec obsojen pred rednim sodiščem ali pa disciplinskem sodišču. Kot dan prestanka službe se potem smatra datum te odločbe.
Na podlagi take odločbe se potem uslužbenec razreši službe, ter ima pravico do prejemkov do konca meseca, v katerem je bil razrešen službe. Če pa pristojno oblastvo ne izda odločbe o prestanku službe, se smatra za dan prestanka službe zadnji dan trome-sečuega roka, ta dan se pa smatra tudi za dan razrešitve službe.
V	tem primeru nastanejo neprijetne posledice za uslužbenca, ki se upokoji. Novi zakon ne predvideva nobenih akontacij na pokojnino. Formalnosti glede upokojitve so pa sedaj precej komplicirane. Upokojitev mora dovoliti finančni minister, za uradnike pa tudi ministrski predsednik, za ukazne uradnike pa potem podpiše ukaze še Nj. Vel. kralj. Preden se vse te formalnosti izvršijo, traja lahko tudi več kakor tri mesece in upokojenec ostane brez pokojnine, brez plače pa tudi brez akontacije. Člani se torej opozarjajo, da se temu primerno pripravijo tudi za eventuelne take slučaje.
Ponovno opozarjamo tudi na določbe $ 93. novega zakona, ki določa, da vsak uslužbenec, ki je zaposlen pri blagajnah ali pri upravljanju materijala, jamči državi za vsak primanjkljaj z všemi svojimi aktivnimi in pokojninskimi prejemki in z vsem svojim premičnim in nepremičnim imetjem. Zaradi tega je treba v taki službi posebno paziti pri predaji in prevzemu službe.
Po novem zakonu se smejo ženske zaposliti v železniški službi le kot telefonistinje in telegrafistinje v centrali, kot blagajničarke voznih listov ali pa kot strojepisl^e. Ker so pa bile ženske zaposlene doslej tudi v drugih strokah železniške službe, je pričakovati, da bodo te ženske moči v doglednem času razporejene v one stroke, za katere to zakon predpisuje.
Pojasnila k pravilniku o pomožnem osebju.
G. glavni ravnatelj je odobril mnenje občega oddelka glavnega ravnateljstva v Bel-gradu, da se pomožnemu osebju računa za odmero letnega odmora čas službe, ki je delavcu priznana ob prevedbi in ne samo čas stalne službe, ker ni pogoj za dosego pravice na letni odmor stalna služba, ampak da je delavec stalen. Le stalni delavci imajo pravico do letnega odmora.
Ravnateljstva so dobila to pojasnilo, da se po njeni ravnajo.
Glede upokojitve delavcev je Sklenjeno, da morajo vlagati delavci prošnje za upokojitev na pristojno železniško ravnateljstvo, in ne na oblastno upravo pokojninskega fonda. Pristojni oddelek izda odlok o upokojitvi delavca, ki se smatra s tem za ra zreš e-šenega službe. Spis se odstopi upravi fonda, ki potem odmeri pokojnino po pravilniku o pomožnem osebju.
Znižanje dravinjskih doklad in prejemkov.
Kakor smo že v zadnji številki omenili, mora tudi naša država vsled splošne gospodarske krize varčevati na vseh koncih in krajih. V takih slučajih morajo državni uslužbenci v prvi vrsti pokazati vso svojo pripravljenost, pomagati državi, ki se nahaja v stiski. Ta pomoč se pokaže v obliki skrčenih prejemkov v tej ali oni obliki, v požrtvo-valnejšem delu v službi in v varčevanju z državnim materialom.
Dne 19. septembra je izšla uredba, s katero se zmanjšujejo osebne draginjske doklade drž. uslužbencem v višini od 5% do (5%. Uradnikom eo se te maksimirale v
I. drag. razredu na Din l(XIO.—, v II. na Din 850,— in v III. na Din 750.—.
Temu primerno so se znižale osebne drag. doklade tudi zvaničnikom in služiteljem. Neobičajno pri tem je to, da ima zvaničriik
II. kat. 1 skupine v drugem drag. razredu osebno drag. doklade Din 730.— mesečno, zvaničnik I. kat. 1. skupine pa samo Din 725.
Isto tako se znižajo tudi drag. doklade upokojencem po novem zakonu.
Dne 20. septembra je pa izšel zakon, s katerim se znižajo prejemki uradniških pripravnikov, v višino okoli 5% do 6%.
Znižajo se pa tudi drag. doklade upokojencem, ki so bili upokojeni v času od 1. januarja 1929 do 1. aprila 1931 in sicer za toliko, kolikor znaša 5% od skupnih mesečnih pokojninskih prejemkov, izvzemši rodbinsko drag. doklado.
Nagrade dnevničarjev se zmanjšajo za 5%, vse specijalne nagrade za 6%, dotacije in tantijeme pa za 10%.
Delavski pravilnik.
Skupine sprašujejo, kaj je z novim delavskim pravilnikom. V eni zadnjih številk smo že poročali, da novi zakon o drž. prometnem osebju pooblašča ministra za promet, da izda nov delavski pravilnik, Kdaj bo izšel, se še ne ve, ker zakon ne predpisuje nobenega termina.
Lesni delavci
Rimske toplice. Pred nekaj meseci se je delavstvo tukajšnje tovarne podpetnikov organiziralo v Narodni strokovni zvezi. Delavstvo je upalo, da si bo potom te organizacije ščitilo svoje interese v podjetju in da bo odpravilo nezdrave razmere, ki vladajo v tem podjetju. Toda delavstvo je bilo razočarano. Znano je, da v tej tovarni še nikdar ni obstojalo zadovoljivo delovno razmerje. Še v prejšnjih letih je delavstvo s pomočjo Jugoslovanske strokovne zveze priborilo nekatere pravice, zlasti zboljšanje plač, kar je še danes v veljavi. V zadnjem času je pa to-
varna pričela spreminjati delovne pogoje. K vsemu temu in še mnogim drugim stvarem, ki nasprotujejo interesom zaposlenega delavstva, je bilo nujno potrebno, da tudi. delavstvo zavzame svoje stališče. Delavstvo je v ta namen priredilo več sestankov, da bi se skupno z zastopnikom organizacije in delavskimi zaupniki razgovorilo o potrebi ukrepov. Razumljivo je, da bi na tem sestanku moral prisostvovati zastopnik organizacije. Kljub vabilu s strani delavstva se sestankov ni nihče udeležil. Delavstvo je pri tem spoznalo, da naj od strani Narodne strokovne zveze ničesar ne pričakuje, ter je na svojem tretjem sestanku oziroma občnem zboru 20. septembra 1931 enoglasno sklenilo sledečo resolucijo:
Celokupno delavstvo tovarne podpetnikov na Gračnici, zbrano na občnem zboru dne 20 IX. 1931, ugotavlja:
1. Da so ogroženi njihovi življenjski pogoji v tej tovarni.
2. Da je v svrho obrambe sklicalo tri sestanke, na katere je vabilo zastopnika Narodne strokovne zveze, da se pa kljub važnosti dnevnega reda, sestankov nihče s strani Narodne strokovne zveze ni udeležil.
Delavstvo radi tega ne more še dalje zaupati organizaciji, zato enoglasno sklene, da izstopa iz Narodne strokovne zveze ter kompaktno pristopi k Jugoslovanski strokovni zvezi, kateri takoj sporoči ta sklep. V petek 25. septembra se je vršil ponovni sestanek delavstva, kateremu je na povabilo delavstva prisostvoval zastopnik centrale Jugoslovanske strokovne zveze. Na tem sestanku je delavstvo ponovno izrazilo željo, da pristopi k JSZ. Delavstvo po številu 65 je takoj podpisalo pristopne izjave. Zastopnik JSZ je podvzel vse potrebno za obrambo interesov delavstva.
V	jronedeljek se je vršil v tovarni razgovor med zastopniki podjetja, zastopnikom Delavske zbornice, zastopnikom JSZ in delavskih zaupnikov.
Razgovor je razčistil mnoga vprašanja, ki so se v interesu delavstva ugodno rešila. Novi akordni sistem se bo uvedel na enomesečno poskušnjo. Pri tem se bo odstranilo vse, kar bi moglo zmanjšati sedanji zaslužek delavstva. In prav za to delavstvu tudi gre. Po preteku določenega časa se bo ugotovil rezultat novega akordnega sistema in se bodo odstranile vse še obstoječe hibe, obenem pa se bo sklepalo o novi kolektivni pogodbi.
Delavstvo je bilo s tem uspehom zadovoljno in je na sestanku, ki se je vršil po razgovoru, zaupalo vse nadaljne delo JSZ.
Gračnica. V tovarni podpetnikov je nastal za delavstvo nov položaj. Radi naglega padca angleškega funta je bila tovarna prisiljena omejiti dosedanjo produkcijo Pri tem je bil ukinjen en šiht, ker se je dosedaj obratovalo z dvema šihtoma na dan. Delavstvo ukinjenega šihta se je razdelilo tako, da polovico dni v tednu dela, ostale dni pa praznuje. Obstaja pa nevarnost, da bo podjetje moralo še bolj omejiti produkcijo, če ne za nekaj časa prenehati z obratovanjem. Podjetje je odvzelo vse možnosti, da se temu izogne, er bi bilo to za podjetje, zlasti pa za delavstvo sedaj pred zimo hud udarec. Upajmo, da je nastala kriza radi padca angleškega funta, ki to tovarno občutno zadeva, le prehodnega značaja, in da se bo preprečila ustavitev obrata, pri čemer bi izgubilo nad 80 delavcev eksistenco.
Vrhnika. Velika gospodarska kriza se pozna pri nas na Vrhniki že kako leto sem. Za redukcijami v Pollakovi tovarni usnja in v drugih manjših podjetjih je pričela tuli parketarna Kotnik v Verdu omejevati obrat. Komaj je prva partija zapustila delo, je bdo razglašeno v ponedeljek 28. septembra nadaljnjim 28 delavcem, da se jim odpove bdo. Delavstvo gleda s strahom v bodočnost, kaj bo počelo v tem času, ko gremo ravno v zimo. Pri tej brezposelnosti je delna krivda tudi na delavstvu samem. Dela ni, ker ni odjemalcev. In zakaj ni odjemalcev? — Ker ni denarja. In zakaj ni denarja? Zato, ker so premajhne plače! Gredo lahko še vprašanja, zakaj so premajhne plače itd itd. Ge pride tujec na Vrhniko in vidi lo-liko visokih industrijskih dimnikov, bo gotovo dejal, da je tu dober zaslužek in veliko dela. Pa ni niti enega niti drugega. Videz je v resnici tak, ampak za nas so to samo kulise, ker nimamo kruha za sebe in naše družine. — V nedeljo 4. oktobra ob 9 dopoldne se bo vršil v Rokodelskem domu na Vrhniki sestanek organiziranega delavstva lesne in opekarske stroke. Vabimo vse tovariše, da pridejo na sestanek in povabijo tudi druge tovariše.
Kovinarji
Jesenice. Mesec oktober — mesec revizije naše zavesti in mesec načrtov za delo v zimski sezoni. Poletje je minulo. Vihrava ter nezanesljiva jesen nas opominja na zimo, ki nas bo s svojim mrazom in dolgimi večeri priklenila ob peč. Kmet spravlja svoje pridelke in dela načrte, kaj in koliko bo prodal, da zadosti visoki davčni obveznosti, da si nakupi potrebne obleke in koliko mora obdržati za dom, da preživi družino do druge setve. Tudi mi proletarci — jeseniški kovinarji — ki ne moremo nič prodati in ne s čim kupiti, delamo trpke račune, kje prihraniti kak »kovač« za krompir, zelje ali repo, obleko pa bomo z redko izjemo morali pustiti shranjeno pri trgovcih.
Dober kmetski gospodar išče vzrokov, ako mu polje ni rodilo tako, kakor je pričakoval. Ugiba in dela načrte, kako bi si opredelil delo, na kateri njivi raste bolje in rodi več sadov. Tako mora delati vsak kmet, ki noče na beraško palico! Ako to velja za kmeta, velja še enkrat bolj za nas, ko nimamo drugega kakor svoje roke! Tudi mi moramo iskati vzrokov, zakaj nam naše njive — strokovne organizacije — niso dale sadov,
kakršnih smo pričakovali, ugibati in delati načrte, kako bomo zastavili svoje delo, da bo druga jesen veselejša, da bomo teh muha-polnih skrbi oproščeni ter brez vsakih obrokov in dolgov mogli za družino nabaviti, kar potrebujemo. Ne moreš pa poprej delati načrtov za bodoče, ako nisi do dna ugotovil vzrokov sedanjih neupehov. V čem in v koliko smo bili v javnem in privatnem življenju pomanjkljivi napram organizaciji. Radikalen obračun s samim s seboj, nam bo jamstvo, da se bodo vse želje bodočega dela organizacije uresničile.
Prva in osnovna stvar obstoja delavske organizacije je članarina.
Brez tega je obstoj organizacije nemogoč. Brez organizacije je delavec, kakor vklenjen jetnik goreče jetnišnice. Povsod pritisk in krivice, ki ga tlačijo k tlom, pa si ne more pomagati, fidino močna, strumna in disciplinirana strokovna organizacija je moč. Vemo to iz lastnih izkustev tekočega leta. Kljub temu pa smo v najvažnejši stvari, v članarini premalo disciplinirani. Ne dva meseca za nazaj, mesec za naprej mora biti geslo letošnjega dela v zimski sezoni. Radi tega je |x>leg razmotrivanj o delu mesec oktober jx>-svečen tudi temu, da plava črta na diagramu stoji, stoji v isti višini kakor rdeča. 30. oktobra morajo vse članske legitimacije izkazovati, da je za mesec oktober izvršena dolžnost! To je najvažnejše, kar se mora izpolniti, poleg tega sodelujmo, vsi do zadnjega na načrtu za delo v organizaciji v zimi. Vse, kar ne veš in se zavedaš, da bi kot delavec moral vedeti, si zapiši in nam sporoči, da bomo, ako bo spadalo na redne sestanke, obravnavali pri njih. Na teh sestankih moramo vsaj v glavnem predelati vse, kar je aktuelnega. Bolj podrobno in bolj strogo se bomo poglobili na strokovnem tečaju, ki bo pred vsem namenjen za org. zaupnike in mlajše člane. Pričelo se bo tudi z delavskimi prosvetnimi večeri, v katerih bomo bodisi z igrami, petjem ali skioptičnimi slikami podajali naše lastno delavsko življenje, ki se ga tako tnalo zavedamo.
Krekov dom mora biti vojašnica kršč. soc. v kateri bodo naši mlajši zajemali moči za viharno praktično življenje. Zato vsak po svojih močeh sodeluj in drugo nedeljo oboroženi z predlogi in željami na sestanku na svidenje!
Jesenice. Neumestna sumnja. Vratarji so dobili nalog, nai se vsakomur, ki nosi v tovarno svojcem hrano, nazaj grede pregleda »tošl«. Vrh vseh šikan in pritiskov na produkcijo, sedaj še to. Izgleda, kakor da smo sami tatovi, ljudje brez poštenja in zaupanja. Pribijemo: Prav! Kar dajajte še taka navodila in sami pregledujte, gospod kontrolor, se boste vsaj prepričali, kako krivo sodbo imate o nas. Spoznali bodete, da smo bolj značajni in pošteni, kakor marsikateri vete-podjetnik, ki na vse načine umetno goljufa svoje delavstvo. Želeli bi, da pregledujete sami tudi, ko imajo delavske žene še polne posode, boste videli in se prepričali, kakšna je naša hrana, ob kateri moramo delati. To, kar boste v loncih videli, to poročajte upravnemu svetu in mi vam bomo vsi hvaležni.
Nam delavcem pa naj bo ta nalog nov dokaz, kako ceni vodstvo naše dolgoletno vestno in pošteno službovanje.
\T»	• V	•	•
V micar ji
Slovenska Bistrica. Marija Auer, viničar-ka v Kovači vasi, se prav lepo zahvaljuje za posmrtninsko podporo »Strokovni zvezi viničarjev«, katera se ji je izplačala ob priliki smrti njenega moža. — Z razdelitvijo veleposestev potom agrarne reforme, bo stotine delavcev in viničarjev tukaj prišlo ob službo in kruh. Zemlje pa nobeden od teh ne dobi, samo uradniki, obrtniki in kmetje, to je taki, kateri že itak nekaj imajo. Kaj bo?
Ljutomer. Dne 21. septembra smo pokopali tov. Viher Nežo, članico naše skupine.
V	admentski viničariji je bila rojena in je istotam, stara 86 let, tudi umrla. Služi lahko za zgled, predvsem tistim, ki se vsako leto selijo in nikjer nimajo stalnega mesta.
Sv. Bolfenk pri Središču. Vinogradniki nam obetajo znižanje zaslužka. Ali bodo naši viničarji skoraj spoznali, da je moč le v strokovni organizaciji? Odborniki skupine bi se morali bolj redno shajati k sejam in pokazati več zanimanja za organizatorično delo.
Sv. Trojica v Halozah. 270 viničarskih družin je v tej fari. Organizacija je še v po-četkih. Razmere so silno bedne in samo po skupnosti si bomo odpomogli. Kmalu bomo ustanovili strokovno skupino.
Gornja Radgona. Vidite, da »Strokovna zveza viničarjev« le nekaj je. Ako bi res bila tako brez pomena za viničarje, kakor se nekateri širokoustijo in s tem svojo nevednost htijtejo, zakaj pa vsak prdkle k organizaciji in se pritoži, ko več nikamor ne ve. V sili pa je potem »Strokovna zveza viničarjev« le največ vredna. Tako je te dni romal celo v Ljutomer na centralo viničar, kateremu je sedaj gospodar odpovedal službo. Dotični je nekdaj par dni že bil naš član, pravi pa 3edaj, da hoče spet biti, če mu pomagamo • v sedanji stiski. Prej je gospodarju verjel, da organizacije viničarju ni treba, sedaj pa so mu najbrž odprli oči. — Da bi se že skoraj odprle mnogim v naši okolici!
Kapela. Torej za zrnje ali moko naj bi delali viničarji g. Ilartnerja. Denarne plače sploh nič več. Pa viničarji take pogodbe niso podpisali. Škrnicelj moke naj pošlje z otrokom v šolo, da mu bo kdo tam dal zvezke in drugo? Obleke in drugih življenjskih potrebščin pa dotični viničarji najbrž ne rabijo. Se bo z moko »poštupak tam, kjer bi moral prišiti krpo na hlače ali na srajco. Taka zahteva vinogradnika nasprotuje določbam viničarskega reda. Denarno plačo mora viničar imeti. Če komu vinograd toliko ne nese, kakor bi pač rad, pa ga naj pusti, pa magari
viničarjem. Če so takšne izgube z vinogradništvom, zakaj pa si gospodje toliko prizadevajo, da bi še več vinogradov imeli?! Pustili bi, da bi viničar kaj dobil!
Sv. Rupert v Slov. goricah. Morali erno javno pri cerkvi razglasiti sledeče: Razglas! Znano je, da so zadnji čas gotovi ljudje izvajali pritisk na tukajšnje viničarje, da se ne bi organizirali. V ta namen so se posluževali ne samo groženj, ampak tudi obrekovanj na naslov »Strokovne zveze viničarjev«. Opozarjamo, da bomo radi ugleda »Strokovne zveze viničarjev« vsak slučaj obrekovanja 'prijavili sodišču. Kakor vsi državljani, tako imajo iudi viničarji pravico, da se združujejo v svoja stanovska društva in je to pc6ebej Se za viničarje določeno \ sedanjem viničarskem redu § 91. Kdor viničarju grozi raji pristopa in sodelovanja v »Strokovni zvezi viničarjev«, ta krni zakonite določbe viničarskega reda in državljanske pravice viničarjev. Proii takim smo primorani odločno nastopiti. — »Strokovna zveza viničarjev.«
Velika Nedelja. Tov. Hanžič Martin bi moral za stanovanje storiti 40 težakov. Centrala je napravila pri njegovem gospodarju intervencijo. Odsluževanje stanovanja viničarjev moramo povsod odpraviti. Zakaj pa je viničarski red, ki zakonito določa, da mora biti stanovanje prosto? Bo šlo vse, samo močne organizacije je povsod treba.
Zgornje Hoče. Za tov. Preloga Štefana je centrala posredovala pri njegovem gospodarju, ker mu je ta brez vzroka po 15. avgustu odpovedal službo in že najel drugega viničarja. Pa ne ho šlo tako. Za tako odpoved službe mora biti vzrok in prestopek viničarja po § 20 viničarskega reda, katerega pa tukaj ni. Od viničarja Ve.is Alojza je njegov gospodar zahteval, da bi moral svoje itri otroke spraviti nekam proč. Ste že slišali kaj podobnega? Zahrbtnosti med viničarji tudi tukaj ne manjka. Se dobijo celo taki, ki liodro v Maribor tožarit in intrigirat zoper voditelje organizacije, ker najbrž mislijo, da s tem storijo sebi velikansko uslugo pri gcspodih na Vetrinjskem dvoru.
Sv. Ana v Slov. goricah. Lep uspeh tombole je bil. Celotni izkupiček so tovariši naložili v »Viničarsko kreditno zadrugo :. Tako se ustvarja viničarski kapital, lovariši drugih skupin: posnemajte!
Doma in
Ne izgubljajte glave! Zadnje dni je vlada razglasila, naj ljudje ne dvigajo vlog v hranilnicah in bankah, ker razen malega primanjkljaja v državnem proračunu stoje naše državne finance dobro. Neki ljudje so namreč v zadnjem času začeli dvigati velike vsote iz denarnih zavodov.
Volivni proglas minisitrov! Vsi ministri sedanje vlade so podpisali in izdali proglas, s katerim označujejo svoj program in z njim stopajo pred volivce Jugoslavije. S tem proglasom napovedujejo neomajno zvestobo kraljevim pro-klamacijam, novi ustavi itd. Za delo parlamenta bo izdelan konkreten delovni program, ki bo odvisen od sodelovanja naroda.
Volitve se bodo vršile v nedeljo dne 8. novembra. Parlament pa je sklican za 7. decembra. Volilni odbor v Bel-gradu je že pričel s pripravami.
Sladkorju se je zvišala cena za 1 Din pri kg.
Lakota vsiled suše. V Črni gori, Hercegovini in Dalmaciji je nastala vsled pomanjkanja dežja huda suša, ki je uničila skoro vse kmetske pridelke. Prebivalstvu grozi lakota in smrt. Zato je Rdeči križ začel zbirati prispevke za te kraje.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Tov. Dajčman J. bo moral s komisijo nastopiti zoper svojega gospodarja, ker ta hoče kršiti pogodbo in mu odtegniti 10 vrst koruze. Sedaj, ko je delo v gorici opravil, mu plače seveda ni treba dati. Pozimi naj živi od zraka. Kaj vse bi Z viničarji nekateri kmeitje počenjali, če bi ne bilo naše strokovne organizacije! Zato se pa vsi viničarji organizirajte in ostanite vedno organizirani! Nihče ne ve, kdaj mu bo pomcč organizacije najbdtj dobrodošla.
Št. 11] v Slov. goricah. V Cirknici so imeli vsi večji posestniki kmetje sejo, kjer so solidarno sklenili, da v prihodnje delavcev ne bodo višje plačevali, kakor 2 (dva) Din dnevno. Dosedaj smo delali zastonj, odslej pa batno še bolj. Tako bi mi viničarji 'tudi morali nasprotno imeti skupne razgovore in skleniti, da za tako plačo sploh ne delamo. To nas naravnost sili, da se bomo morali poslužiti samoobrambe in samopomoči, to je strokovne organizacije. Tukaj bo na mestu, da bo državna oblast morala storiti red, sicer bomo poginili lakote kot ubogi Lazar pod bogatinovo mizo.
Fram. Napoveduje se več razprav pred viničarsko komisijo. So spet začeli mešetariti s pogodbami, tako da bo viničar nazadnje ob vse. Viničarji g. Scherbauma so tudi dobili za leto 1032 druge pogodbe. iDenarna plača se jim poviša, znižajo pa se drugi deputati. Špekulacija z delovnim človekom je pač povsod, kamor se obrneš.
Krekova mladina
Prmka-Goričane. Krekova družina priredi s sodelovanjem strokovne organizacije viničarjev v nedeljo 4. oktobra ob 3 popoldne v 'Društvenem domu v Preski veliko narodno igro v štirih dejanjih: »Po dvanajstih letih«. Nastopilo bo 24 igralcev, ki b.xlj imeli 29 vlog. Ker je ta prireditev izvedena s samimi delavskimi močmi, vabimo vse delavstvo in prijatelje naše organizacije, da prireditev posetijo v velikem številu.
\i ccntrale. Vse družine so prejele okrožnico, v kateri so vsi sklepi zbora CKD itd. Družine opozarjamo, da obravnavajo okrožnico na seji in sestankih.
»Ogenj« radi tehničnih ovir ta mesec ne bo izšel. V oktobru izideta skupno 9. in 10. številka, in sicer na 24 straneh.
po svetu
Za jugoslovanskega poslanika v Pragi
je imenovan dr. Grisogono, ker je prejšnji poslanik dr. Kramer postal minister. Grisogono je pripadal bivši samost oj n o-demokratski stranki.
Sprememba volilnega zakona. Izšel je zakon o izpremembi volilnega zakona.
Ameriški predsednik Hoover je povabil k sebi v Washington predsednika francoske vlade Lavala. Razgovorila se bosta o tem, kako rešiti sedanjo gospodarsko krizo. Laval se je vabilu odzval.
Francoska ministra Laval in Briand sta bila v Berlinu. Sklenili so, da se osnuje nemško-francoski medvladni odbor za reševanje gospodarskih odnoša-jev med Francijo in Nemčijo. V tem odboru naj bi bili tudi zastopniki delavskih organizacij. Kakšne uspehe bo dosegel ta odbor, je še zelo negotovo.
Avstrija čaka na posojilo, za katerega je zaprosila pri Društvu narodov.
Nemške borze so še vedno zaprte.
Madjarska čaka prav tako na posojilo pri Društvu narodov. Prejšnja madjarska vlada je zapravila več milijard.
Romunija išče Zunanje posojilo že dolgo, a ga ne dobi.
Vse banke so zvišale obrestno eskontno mero za 1—3 odstotke.
Italijanska vlada je omejila promet z devizami. Zvišala je vse carine za 10 odstotkov.	'
Švedska in Norveška sta odpovedali zlato valuto in ne garantirata več za svoj denar. Za ta korak se pripravlja tudi Danska.
Poljska bo zvišala davke, ker radi gospodarske krize sedanji davki ne prinašajo dovolj dohodkov.
10 milijonov brezposelnih je v najbogatejši državi na svetu — v Združenih državah severno - ameriških, čeprav je tam 3 petine vsega zlata.
Vojna na Daljnjem vzhodu med Japonci in Kitajci je ponehala. Japonci so večino svojih čet umaknili, pustili pa so povsod močne posadke »v obramibo japonskih državljanov«. Društvo narodov s svojim posredovanjem ni uspelo. Japonci se za vse opomine in grožnje niso
Ako pogledamo nazaj v prva povoj- j na leta, vidimo, da so bili takrat rudarji po večini organizirani. Da, bili so organizirani, niso pa bili za organizacijo vzgojeni. Plačevali so svoje prispevke, pri tem pa vedno računali samo na to, kako se bodo ti prispevki povrnili v obliki zvišanih plač. Prišlo jo leto 1923. Zlomljena stavka. Težke posledice. Trezno misleči rudarji so že ined stavko go- | vorili:	Ako propademo, bomo nosili
težke posledice celo desetletje. Zakaj? Zato, ker delavstvo ni bilo vzgojeno za organizacije. In tega se je TPD dobro zavedala. Družba je vedela, da bo delavstvo popustilo v organizacijah, kakor hitro ne bo več prodrlo s svojimi zahtevami. I11 res. Posledica propadle stavke go bile zlomljene organizacije. Delavstvo se ni zavedalo tega, ako tudi ne pridobi nobenih ugodnosti, da pa mora biti na straži in čuvati svoje pravice, da ne zgubi tega, kar ima. Ne, tega se ni zavedalo. Ostalo je leta in leta nekako tcpo in nezmožno za samoobrambo. Organizacije so pa s svojim skromnim Članstvom le nekako životarile. Tisti, ki so se trudili v organizacijah, so s težkim srcem gledali to brezbrižnost rudarjev v bojazni, kam pridemo. Lahko rečemo, da je bilo tako do 1. 1929. Šele takrat se je v mnogih • Tudarjih vzbudila zopet zdrava misel in spoznanje, da se bo treba vseeno organizirati. Zaradi tega se je članstvo rudarskih organizacij zo-
l	III.
Dobrodelna podpora.
Dobredelne podpore ne deli državna ustanova, ampak občine. Ta podpora se ravna po višini podpore v krizah. Med tem, ko pri prvi pride v poštev samo potreba, se mora pri dobrodelni podpori dokazati potreba po pomoči (torej v višji meri). Občina lahko to podporo zahteva nazaj, če pride prejemnik pidpore v boljše razmere. Trajanje dobrodelne 1 podpore je neomejeno.
Naroči,Ogenj*!
prav nič zmenili. Jasno se je pokazalo tudi ob tem sporu, da je Društvo narodov le orodje velesil in zato primerno le za poravnavanje med majhnimi. — Kitajski študentje so v Nankingu do krvi pretepli zunanjega ministra kitajske republike v njegovem lastnem ministrstvu. Obdolžili iso ga, da je izdal Kitajsko Japoncem.
Angleški iunt še vedno pada, kljub vsemu političnemu jpomirjenju.
Atentat pri Biatorbagyju na Madjar-skem še sedaj ni pojasnjen. Razširile pa so se vesti, da gre pri tem le za nesrečo, katero je povzročila grozna nemarnost madjarske železniške uprave. Da bi to zakrili, so si izmislili atentat.
pet množilo, pri tem pa je važno zlasti to, da ima to članstvo, ki se je v zadnjih letih organiziralo, tudi daleko več organizacijske vesti, kakor jo je imelo članstvo v organizacijah pred .1. 1923.
Da se organizacije jačijo, to je menda videla tudi TPD in mislim, da ne bo odveč, ako trdim, da je imela z na-| silnimi znižanjem plač tudi namen, v rudarjih zbujati dvome, ali se sploh naj organizirajo ali ne. Toda topot ni dosegla uspeha kakor v 1. 1923. Danes se rudarji, ki so organizirani, dobro zavedajo, da se morajo le združeni boriti proti krivicam, ki se jim gode. To nasilno znižanje plač je rudarje storilo le še bolj borbene in odločne.
Čez dobro poldrugo leto bo deset let po propadli stavki in žalostnem razkroju organiziranega rudarskega delavstva. Uverjeni smo, da se bodo rudarji do takrat zopet kompaktno združili v svojih strokovnih organizacijah. Ne samo, da bodo združeni, ampak da bodo svojimi organizacijam tudi zvesti vedno, naj bo takrat, ko se bo treba' bojevati za pridobitve, ali pa, ko bo treba stati na braniku, da nasilni podjetniki ne vzamejo še tega, kar rudar ima.
Tistim pa, ki še organizacijo gledajo nekako po strani, vi organizirani povejte, da je eden sam enaJk ničli, vsi rudarji skupaj pa smo velika sila, ki je ne I more premagati kapitalizem. L. L.
Upravičenost socialnega zavarovanja.
Upravičenost in čakalno dobo na podporo v nezgodi, rudarski, invalidski ali stanovski podpori določuje brezposelna, krizna in dobrodelna podpora.
Zavarovanje brezposelnih v bolezni.
Brezposelni in njihovi družinski člani so tako dolgo, dokler prejemajo brezposelno, krizno in dobrodelno podporo, zavarovani za slučaj bolezni Prispevke k temu nosi zavarovanje.
Misli rudarja
Brezposelno zavarovanje v Nemiiii
%
Krščanski socializem in Kad Marx
Znanstveni in kulturno - zgodovinski pomen Marxove kritike kapitalizma.
(Zbrani spisi župnika Hohoffa.)
(Dalje)
Vsak človek mora namreč svoji dobi plačati tribut s tem, da postane več ali manj deležen njenih zmot. Celo duh-velikan Aristotel ni ušel temu tributu. >Vsi ostanemo vendar otroci svojega časa in je nemogoče zapreti se napram vladajočim naziranjem in mislim, napram njegovemu (časovnemu) življenju in stremljenju.« Tako pravi po vsej pravici eden najsposobnejših teologov sedanjosti. Nihče ne more v tem pogledu komu kaj predbacivati. Nihče ne more reči o sebi: »Če bi jaz zrastel pod takimi razmerami kakor Marx, ne bi zapadel materializmu.« Za zmoto ni opravičila. Pač pa za tistega, ki se moti. Sicer pa Marx tudi na filozofičnem polju ne zatajuje popolnoma svoje ženijalne narave. Iz nekaterih njegovih mnenj, v kolikor so dosedaj znana, ne bo ostala neobogatena tudi znanost filozofije, ako bodo objavljene. Zaenkrat moramo upoštevati samo to, kar je rekel njegov najzvestejši prijatelj Friderik Engels v pr-
vem delu svojega spisa proti Diihringu o svojem in o naziranju Marxa. Angleški empirizem imenuje »bomirani miselni način«. Ravno tako napačen je tudi moderni nemški idealizem. Tudi Heglov sistem. Engels pravi dalje: »Vpogled v popolno napačnost dosedanjega nemškega idealizma je vodil nujno v materializem in sicer izključno v mehanični materializem 18. stoletja, ne pa v metafizični... Je bistveno dialektičen in ne potrebuje več nobene filozofije, ki bi nadkriljevala druge znanosti v filozofiji. Kajti kakor hitro se stavi vsaki znanosti zahteva, da mora zavzeti Stališče o celotnem Skladu stvari in o znanju stvari, je vsaka posebna veda o celotnem skladu odveč. Kar ostane pri tem od celotne dosedanje filozofije samostojnega, je logika in dialektika, nauk mišljenja in njegovih zakonov. Vse drugo se izgubi v pozitivni vedi narave in zgodovine... Staro idealistično pojmovanje ni poznalo nikakih na materialnih interesih obstoječih razrednih bojev, sploh nikakih materialnih interesov. Produkcijo kakor vse ekonomske razmere so smatrali le za nekaj postranskega, za podrejene elemente »kulturne zgodovine«. Nova dejstva so silila k temu, da so preiskali vso dosedanjo zgodovino znova. Pri tem se je pokazalo, da je bila vsa dosedanja zgodovina zgodovina razrednih bojev, da so vsi ti med
seboj se bojujoči razredi v družbi vsakokrat /a vsak predmet produkcijskih in prometnih razmer, z eno besedo gospodarskih razmer takratne dobe. Torej vsakokratna ekonomska struktura družbe tvori realno podlago, na čije podlagi moremo v zadnji instanci razložiti celotno nadstavbo pravnih in političnih ustanov, verskih, filozofskih in vseh drugih predstav vsakega zgodovinskega obdobja. S tem je bil idealizem pregnan iz svojega zadnjega zatočišča, iz zgodovinskega naziranja. Ustvarjeno je bilo materialistično zgodovinsko naziranje in najden pot, da bi mogli razložiti zavest ljudi iz njihovega biti, mesto kakor dosedaj njihov biti iz zavesti.«
-Sholastika, katero ignorirajo v proti-katcliškem taboru že cd reformacije sem in jo zaničujejo v svojem slepem fanatizmu, je že davno zavrnila spozna-valno-tecretični »idealizem«; klanja se takozvanemu »zmerno objektivnemu realizmu«. V filozofiji v splošnem, v moralni in pravni filozofiji posebej je doprinesla najvišje, kar se je takrat sploh moglo doseči in kar je v sorazmerno podrejenih in nebistvenih točkah potrebno zboljšanja ali pa dopolnila. Celo v gospodarskih vprašanjih je kljub temu, da še ni takrat politično gospodarstvo obstajalo kot posebna veja znanosti, spoznala in učila najvažnejše in kar je bilo za njeno dobo možno in po-
trebno. V teh vprašanjih se tako zelo strinja z najnovejšimi, glavno po Karlu Marxu, deloma tudi po njegovih liberalnih in socialističnih predhodnikih dognanimi rezultati, da je že leta 1866 trdil profesor W. Endemann to-le: »Skoraj bi verjel, da so moderni socialisti zajeli svoje študije iz srednjeveškega kanoni-stičnega gospodarskega nauka.« V resnici niso poznali srednjeveškega katoliškega nauka, kvečjemu le površno
— manjše odlomke iz druge in tretje roke
— vendar pa je popolnoma razumljivo, da je dobil profesor Endemann vtis, katerega je izrazil v zgoraj navedenih besedah.
Čudovita prikazen je dejstvo, ki bi moralo na opazovalca delovati razvedrilno, ako se ne bi bal, da bo imela za posledico tragične rezultate, namreč, da zagotavljajo od Marxovih nasprotnikov ravno najboljši in najsposobnejši, da obsega kritika kapitalizma zelo mnogo opravičenega, da je celo sploh opravičena. Istočasno pa priznavajo, da je ta v večini in popolnoma opravičena kritika izvedena in izgrajena v logični konsekvenci na tej baje napačni teoriji o vrednosti. Logika uči, da sledi resnični premisi resničen zaključek. Toda na napačni premisi ne moremo potom neizpodbitnega sklepanja zgraditi velikega 'sistema, ki bi odgovarjal resnici.
(Dalje.)
Podpora v kratki delovni dobi.
Delavci v obrtnih obratih, v katerih je naj man.je 10 delavcev 'zaposlenih, lahko prejemajo podporo za kratko delovno dobo, če v enem tednu radi pomanjkanja dela odpadejo 3, 4 ali 5 celi delovni dnevi in se radi tega sorazmerno plača zmanjša. Skrajšanje vsakodnevnega delovnega časa, recimo od 8 na 4 ure, ne da upravičenosti na podporo v kratki delovni dobi.
Višina podpore v kratki delovni dobi.
Ta je enaka brezposelni podpori, ki bi jo dobival delavec dnevno, če bi bil popolnoma brez vsakega dela. Višina podpore se potem ravna po številu dni, ki so v enem tednu bili brez dela. V slučaju da izpadejo trije delovni dnevi, znaša eno, pri štirih dva, pri petih tri enote pripadajoče brezposelne podpore. Ako ima tak delavec še dva upravičenca v svoji družini, potem se lahko višina podpore takole zviša: Pri treh nedelavnih dnevih do dve, pri štirih do 2 'A, pri petih do 3 'A enot. Pri delavcih s tremi družinskimi člani-upravičenci se lahko podpora zveča takole : pri treh nedelavnih dnevih do 2'A, pri štirih do 3, pri petih do 4 enot. Višina podpore pa je omejena. Ne sme namreč prestopati vključivši delovni zaslužek in dodatke za družine s številnimi otroci 5 šestink polne delovne plače.
OkoEi Bate
Vprašanje, ali je v korist našemu gospodarstvu zlasti pa delavstvu, če ustanovi Bata v naši državi svojo tovarno, zavzema vedno širši krog. V predzadnji številki našega lista smo navedli nekaj podatkov o Batinem sistemu. Danes bomo načeli to vprašanje od druge strani. G. Vladimir Kravos, tajnik Narodne strokovne zveze, je zagovarjal to stališče v Sl. Narodu tudi iz tega stališča, da bi bila taka tovarna v korist naši industriji in našemu delavstvu. Po našem mnenju ne drži taka trditev.
Ako si ogledamo našo čevljarsko industrije pobliže, bomo dognali, da je samo v naši banovini okoli 6000 malih obrtnikov in njihovih pomočnikov brez tovarn za čevlje. Vzemimo, da napravi od teh na dan 1 par čevljev in če računamo približno 300 delovnih dni na leto, bomo prišli do precejšnje vsote. Ako pa vzamemo v naši državi čevljarsko obrt in in-
dustrijo skupaj, se bomo mogli prepričati, da bi s sedanjo produkcijo lahko zalagali dve Jugoslaviji. Torej Bata ne bi prav nič koristil čevljarski industriji kot taki.
Kaj pa delavstvo. Profesijoniste bi itak pripeljal s seboj, pomožne delavce bi si pa zbral kje doli v Bosni ali pa na deželi sploh. Poklicnega delavstva Bata ne rabi, ker se boji, da se ne bi hotelo ukloniti njegovi volji.
Edino konsumenti bi prišli v poštevr Pri sedanjem položaju je konkurenca tako velika, da ni v tem pogledu skoraj mogoče znatno znižanje, razen če gre ni račun kvalitete ali pa delavskih plač, ki so pa že sedaj pod kritiko.
Če vzamemo popolnoma objektivne} položaj kakršen je, nima prav noben delavec povoda, da bi se zavzemal za Bato.
Delavski koledarček
Delavska založba je izdala tudi za leto 1932. delavski koledarčlek. Sicer je vsako leto koledarček zanimiv, poučen in zaradi tega tudi potreben. Toda vodstvo mora vedno zasledovati življenje in zajemati najbistvenejše in pomembnejše iz njega ter podajati svojim citate-ljem. Ta naloga jasno odseva tudi iz novega delavskega koledarčka. Umestno je tudi, da obsega koledarček koledar za oktober, november in december 1. 1931, S tem je omogočeno, da more vsakdo koledarček uporabljati takoj. Aktualni in pomembni so tudi članki. Tovariš dr:, p. R. Tominec piše o pomenu okrožnice* rerum novarum in o pomenu delavske strokovne organizacije. Naslednji članki načenjajo razne probleme. Razpravljajo o Jugosl. strokovni zvezi, o viničarjih, o mladini, o Krekovi mladini, o borcih, o gibanjih v obratih, o gibanju krščanskega delavstva v Sloveniji, o ekzistenčnih razmerah, o pomenu delavskih zbornic; o okrež. uradu, o zadružništvu, p. Kazimir Zakrajšek piše zelo zanimivo o naših izseljencih, o delavski založbi, o delavskem tisku, dr. Tominec nazorno pojasnjuje najbolj prikladen sistem zavarovanja za starost in onemoglost. Koledarček obsega tudi seznam in naslov javnih, državnih in samoupravnih uradov v Ljubljani, sedeže in naslove konzulatov tujih držav v Ljubljani in Zagrebu, končno še lestvico, iz katere je razvidno, koliko mora vsak posameznik plačati uslužbenskega davka. Koledarček je uredil tovariš Jožko Rozman.
Iz navedenega je razvidno, da je koledarček poln bogate in aktuelne vsebine. Zato- ne bi smel biti nihefe brez njega, niti delavec, niti tisti, kdor se zanima za delavska vprašanja. Tovarišem priporočamo, da si vsi koledarček takoj nabavijo, obenem pa agitirajo, da ga kupijo tudi vsi znanci. S tako agitacijo ne širimo le dobrega in potrebnega tiska, ampak tudi našo idejo. — Marinček.
To in c n o
Huda jama. Ferme Franc, o katerem smo v zadnji »Delavski Pravici« poročali, da se je težko ponesrečil, je 24. sept. umrl v celjski bolnišnici, ter je bil v nedeljo 27. sept. pokopan pri Sv. Jederti.
Poroka. Poročil se je v sredo, dne 30. septembra 1931 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani agilni naš pokretaš, načel-stveni -tajnik JSZ in uradnik OUZD tov. Valant Milan z gdč. Milavec Marijo. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova.
Ali je to primerno za naš čas? Vedno tožimo nad gospodarsko krizo, ki je posebno zadnji čas postala akuitna. V takem času je vsako razsipavanje denarja za nepotrebne stvari taiko rekoč zločin. Med te spadajo tudi razne zabave itd. Zato se res čudimo postopanju ljubljanske organizacije Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, ki je priredila plesni tečaj in ga otvorijo 3. okt. v veliki dvorani Uniona. Ne vemo, afi je temu
početju kriva brezglavost nameščenških sodrugov ali pa morda organizacija razpada in si mislijo na ta način pridobiti novih članov. Rudarji, kovinarji, papir-ničarji v krizi in na cesti, socialistični nameščenci pa plešejo na komando in vahilo svoje organizacije.
Dragi tovar.š ureefn k!
V eni zadnjih številk si poročal o nesramnosti neke tvrdke v Ljubljani, ki si dovoLjuje uporabljati za reklamne svrhe v svoji izložbi lastne uslužbenke. Tvojim vrsticam skoro nisem mogel verjeti, da je kaj takega sploh mogoče! Ko pa sem se mudil pred 14 dnevi v Ljubljani, sem se na lastne oči prepričal, da se to res dogaja. Večja gruča ljudi je motrila brez vsakega protesta »moderno« urejeno izložbo pri tvrdki Krisper, v kateri je sedelo dekle s polmasko preiko obraza.
Lahko mi verjameš, da sem se temu res čudil. Kako je mogoče, da se kaj takega dopusti. Če napraivi revež kako prepovedano ali nemoralno dejanje, je takoj kaznovan, vse se zgraža nad njim.
V	tem slučaju pa nič, čeprav si dovoljuje imenovani trgovec to početje pred mestnim magistratom. — Pa tudi dnevniki mol'čijo o tem. Protesta niso prinesli ne »Slovenec«, ne »Jutro«, ne »Jugoslovan«. Mair je res moč inserata in denarja večja kot pa potreba morale?
Citatelj z dežele.
mm/muurnmt.
Usniarshu in Cetlfarsha zodroga ..DIINO" r. 1.1 o. l v Iržidi
*
Izdeluje vsakovrstne ovčje in kozje kože, kakor tudi barvano usn/e za površnike
PosirelHa locna
Cern:
L
wwwwwwwwiinHniimin?
Hermann Suderman:
G OSPA SKRB
Roman
20.
Bilo je v juniju nekega solnčnega nedeljskega popoldneva. Iz gozda so sem čez doneli lahni zvoki trobent. Tam so danes praznovali veliko slavje. Pridobili so neko mestno godbo, da je priredila v gozdu kcmcert. Od vseh strani daleč naokrog so privreli podeželci, celo plemeniti posestniki se niso sramovali zagotoviti svojo udeležbo, zakaj kaj takega se ni preveč pogosto zgodilo v tihem gozdu za vasjo.
Od poldne naprej so se vlekle dolge vrste voz mimo doma na poljani. Starega Meyhoferja, ki ni prav rad sedel za pečjo, kadar je bilo kje kaj, je kar na lepem prevzel naval dobrote in zaklical je ženskam, naj se brž brž pripravijo, da se hoče danes žrtvovati in jih povesti na veselico.
Dvojčki, ki sta že dolgo strmeli skozi okno z željno lesketajočimi se očmi, sta bruhnili v glasno radost, mati Elsbeth se jima je tiho smejala, potem se je pa obrnila k Pavlu, ki je sedel v kotu ter mirno rezljal cvetlične opore, kakor da ga vse skupaj prav nič ne briga.
»Nočeš z njimi?« je vprašala.
»Pavel lahko kočijaži,« je malomarno zaklical Meyhofer.
Pavel se je zahvalil in menil, da ima preveč borno obleko in da mora tudi nadzorovati dninarje, ki so morali priti ob solnčnem zatonu. Jutri morajo pričeti s košnjo.
Dvojčki sta ga pogledali, staknili glavi in hihitali; ko pa je šel skozi vrata, sta se obesili nanj in Katica mu je siknila: »Ti, midve pa nekaj veva!«
»Kaj neki?«
»Nekaj lepega!« je skrivnostno menila Greti.
»No, kar na dan!«
»Elsbeth Douglasova je spet doma!«
Svetal smeh ju je zlomil in zdrveli sta ven.
Pavla jte najprej popadla huda jeza, da sta si drznili zasmehovati ga, potem je vzdihnil in se smehljal in se čudil, da mu je srce kar na lepem začelo tako glasno biti.
Čez pol ure so se domači odpeljali.
»Pridi kmalu za nami!« mu je zaklicala mati z voza in Katica mu je zašepetala v uho, ko je stopala na voz:
»Mislim, da bodo tudi oni tam.«
Zdaj je stal sam na zapuščenem dvorišču. Dekle so bile odšle na pašo molst — daleč križem ni bilo žive duše.
Race so v blatu vteknile glave pod peroti, pes na verigi je zaspano hlastal za muhami.
Pavel je sedel na plot in strmel proti gozdu, na čigar robu je begal soj svetlih oblek. Včasih se je svetlo zabliskalo, kadar se je solnčni žarek ujel v okovje čakajočih vozil.
Prišel je večer in še se ni odločil, ali bi smel tvegati, da gre za domačimi.
Spomnil se je tisoč razlogov, ki so mu govorili, da je nujno in neobhodno potrebno, da ostane doma. Ko si je bil popolnoma na jasnem, da spada samo v hišo in prav nikamor drugam, je oblekel pražnjo obleko in šel na veselico.
Začenjalo se je temniti, ko je romal čez duh-tečo poljano. Srce se mu je ožilo v skriti bojazni. Ni si upal brskati za vzroki, a ko je korakal mimo brinjevega grma, pod katerim je nekoč Elsbethl žvižgal svojo najlepšo pesem, mu je presunila prsi bolest, kot da ga je kdo zabodel.
Ustavil se je in premišljal, ali se ne bi rajši vrnil. »Suknjič je mnogo preslab,« si je govoril, »v dostojni družbi se z njim nikakor ne morem prikazati.« Slekel ga je in ga motril od vseh strani. Hrbtni šivi so se odražali kakor sivi trakovi, na komolcih je sijal motnosrebm blesk in vogli prsnih krajcev so kazali celo majhno cefranje.
»Pri najboljši volji ne gre,« je rekel; potem je sedel pod brinje in sanjal, kako gibek in eleganten bi bil za pogled, če bi imel novo obleko. »A to bo najbrž še dolgo trajalo,« je nadaljeval, »najprej morata Maks in Mirko trdno sedeti vsak na svojem mestu, in Greti in Katica morata dobiti plesne obleke, ki si jih želita, in materin naslonjač moramo prej nanovo oblaziniti« — in čim bolj je premišljeval, tem več stvari mu je prihajalo na um, ki so imele prednost.
Nato je spet videl samega sebe v zlikani novi črni obleki, z lakastimi čevlji na nogah, okrog vratu s kravato, zavozljano po modi, kako stopa s ponosno dvignjeno glavo in z malomarno odlično držo v
plesno dvorano, Elsbeth pa se mu spoštljivo smehlja v pozdrav.
Nenadno je planil iz sanj. Fej, to sem postal pravi domišljavec,« se je smejal, »kaj naj opravim z lakastimi čevlji in modno barvanimi ovratnicami? In prav zdajle jo maham v tej stari obleki v gozd. Vrh vsega se je pa tudi že skoraj stemnilo,<• je dodal previdno.
Trobente so zazvenele jasneje. Vrišč in smeh sta prodirala skozi veje do njegovih ušes.
Okroglo jaso v gozdu so spremenili v veselični prostor. V sredi se je dvigal oder za godce, desno od njega je bila stojnica vaškega krčmarja, ki je prodajal pivo in suho pogačo, zadaj pa je bilo ograjeno plesišče. Za na plesišče je bilo treba plačati posebej deset novčičev, kakor je človek lahko bral na veliki, beli deski.
Naokrog so bile v velikem loku postavljene mize in klopi, kjer so se družine sladkale z večerjo, ki so jo prinesle s seboj. Med mizami se je prerivala vriskajoča, smejoča se, zijajoča množica, ki je hlepela za ljubeznijo, ali za pretepanjem.
^ Koncert se je bil pravkar končal, ples se je pričenjal; na steptanem mahu so se pari vrteli, sopli in se spotikali v krogu.
Soj izžarevajočega večera je ležal na jasi, gozd okrog pa je bil že ves pokopan v temo. In so taborili hlapci in dekle iz bližnjih krajev, celo vozniki so pustili vozila, ker jim ni hotelo dati miru, ko so od daleč gledali to igro ljubezni. Vsak grm v pri-tlikavju se je zdelo, da je živ in iz naročja noči je donelo lahno, zaljubljeno hihitanje.
Ves v sramu, kakor zločinec, se je Pavel plazil okrog veseličnega prostora. Bojazen pred tujimi ljudmi mu je bila že od nekdaj prirojena, a še nikdar se mu ni srce krčilo v takem strahu kakor tiste hipe.
»Bog ve, če je Elsbeth tu?« Nikjer v gneči ni bilo sledu o prebivalcih »bele hiše«, a tudi njegovi domači se je zdelo, da so se vdrli v zemljo. Nekoč se mu je zdelo, kot da mu je udaril na uho gruleči smeh dvojčic, a že naslednji trenutek ga je požrl hrum in šum.
Dvakrat je bil že obšel ves prostor, tedaj pa je nenadno — srce se mu je hotelo ustaviti v strahu in slaju — vzrl prav blizu pred seboj očeta in mater, ki sta v najlepšem, mirnem pogovoru sedela pri isti mizi z Douglasovo družino.
Za Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč.
Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« ib ureia: Peter Lombardo.