St. 115 (15.217) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945,, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600 GOBCA - Drevored 24 moggfo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POSINNA PLAČANA V GOTOVN SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA GESTIONI S4v\. f L» ■■ ^ I ,4 l* f-i .4 O &-1 # audi D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PONEDELJEK, 1. MAJA 1995 DANES OB 16. URI V DOBERDOBU ENOTNA DEŽELNA PROSLAVA 50. OBLETNICE OSVOBODITVE IN ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM Bazovica, Travnik, Doberdob Bojan Brezigar Danes je 1. maj, mednarodni praznik dela. Boju za uveljavljanje pravic delavcev po vsem svetu dodajamo Slovenci v Italiji tokrat nekaj specifično svojega, tako da ni prav nic pretirana trditev, da mi danes praznujemo dvakrat Slovenci v Italiji bomo namreč danes popoldne v Doberdobu enotno in svečano proslavili 50. obletnico osvoboditve in zmage nad nacifaSiz-mom. Proslava bo potekala natanko 50 let po dnevu, ko so partizani narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije vkorakali v Trst in tako v mestu in okolici rešili Slovence, ki jih je 25 let teptal najprej fašizem in nato nacizem. O davku, ki so ga Slovenci plačali za svobodo, pričajo spomeniki po naSih vaseh; o njem pričajo zevajoča vrata krematorijske peči v tržaški Rižarni; o njem pričajo tisoči popisanih strani, ki so sestavni del naSe zgodovine, pa Se živi spomini tistih, ki so grozote doživeli, jih preživeli, in bodo danes prišli na doberdobsko proslavo. Vsega tega nam ni treba posebej poudarjati. Primorski Slovenci so po dvajsetih letih fašizma ob začetku druge svetovne vojne enotno izbrali pot upora. V izbiri med strahovlado in demokracijo so se opredelili za demokracijo - le kako bi moglo biti drugače - in zato v vojnih letih slovenski narod na Primorskem ni doživljal travm, zaradi katerih mora drugje v Sloveniji sedaj iskati ravnovesja, Id jih ni mogoče uskladiti z zgodovinskim potekom dogodkov. Na Primorskem so se začele razlike pojavljati potem, po tistem 1. maju 1945, z blokovsko konfrontacijo in z resolucijo informbi-roja. Vendar je vse to že naslednje poglavje zgodovine. Seveda, nesmiselno in lažno bi bilo trditi, da ta povojna dogajanja med nami niso pustila sledov. Dolga leta se nismo mogli zediniti niti o osnovnih vprašanjih in skupni obisk dvajsetčlanske (!) delegacije pri predsedniku vlade Emiliu Colombu pred petindvajsetimi leti je bil velik uspeh. Pravzaprav je bil trenutek, ko smo, kljub neštetim težavam, prenehali iskati, kar nas razdvaja, in začeli iskati, kaj nas druži. V tem smo dosegli lepe uspehe, saj smo ohranili vso pluralnost naše družbe, obenem pa napredovali v iskanju skupne govorice, kadar je slo za vprašanja, ki so za manjšino življenjskega pomena. Seveda, enotnost pomeni tudi odpoved, odpoved pa lahko povzroči nelagodje. Tako je tudi tokrat; le zakaj naj bi bilo tokrat drugače. Vendar je prav enotnost nujno sredstvo za uveljavljanje naših pravic, za skupni boj v okviru družbe, ki je v zadnjem letu doživela tako hud pretres in v kateri Se ni minila nevarnost, da bi novi oblastniki zasukali kolo zgodovine za nekaj desetletij nazaj. Obenem je enotnost pošteno sredstvo, da počastimo spomin vseh, od Lojzeta Bratuža do Finka Tomažiča, ki sta jih - ne glede na njihovo prepričanje - fašistična in nacistična strahovlada iztrgala iz narodovega telesa. Današnja doberdobska slovesnost je tudi to. Slovenci v Italiji se v povojnih letih nismo pogosto zbirali na skupnih proslavah. Kadar smo se, smo to vedno storili množično in dostojanstveno. To smo storili občuteno, kot tolikokrat ob bazoviškem spomeniku. To smo štorih tudi borbeno, kot na goriskem Travniku pred enajstimi leti. Naj bo današnja proslava v Doberdobu sinteza spomina in boja, Bazovica in Travnik skupaj, naš dokaz, da smo tukaj in naša volja, da tukaj ostanemo. BIH / KONEC PREMIRJA Nov neuspeh Akašijeve misije SARAJEVO - Bosanska vlada je včeraj zavrnila podpis sporazuma o podaljšanju štirimesečnega premirja, ki se bo izteklo danes opoldne. Posebni odposlanec OZN Akaši, ima zdaj na voljo le še nekaj ur, da sprte stani v BiH prepriča, naj sklenejo vsaj pakt o nenapadanju. Predsednik BiH Alija Izetbegovič je Akašiju dal vedeti, da premirja ne bodo podpisali, dokler bosanski Srbi ne bodo podpisah mirovnega načrta in dokler Beograd ne bo priznal BiH kot mednarodno pravne države. Obljubil pa je, da bosanska vojska ne bo napadala srbskih položajev. »Vendar bomo odgovorili na vsak njihov napad in ne bomo dovolih, da bi Srbi še naprej obstreljevah Sarajevo,« je dodal. Tudi predsednik hrvaško-muslimanske federacije v BiH Krešimir Zubak je podaljšanje premirja postavil pod vprašaj: »Hrvaška stran je pripravljena podpisati sporazum o premirju, vendar pod pogojem, da ga najprej sklenejo Muslimani in Srbi in da ZR Jugoslavija prizna Hrvaško in BiH.« Akaši in poveljnik mirovnih sil OZN general Bernard Janvier sta se včeraj popoldne sešla še z vodjo bosanskih Srbov Radovanom Karadžičem, ki pa samo obžaluje, ker ima OZN »nevšečnosti z bosansko vlado«. GORJANSKO-MAVHINJE Pohod za sožitje in odprto mejo Čatni gost pobude je bil slovenski zunanji minister Zoran Thaler TRST - Več kot tisoč ljudi je sodelovalo na včerajšnjem zelo uspelem pohodu prijateljstva in odprte meje od Gorjanskega do Mavhinj. Častni gost prireditve je bil slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Pohod, za katerega je dalo pobudo društvo Cerovlje-Mavhinje, je potekal pod pokroviteljstvom občinskih uprav Komna in Devina-Nabrežine. Na Z.strani TRST / PO MESECU DNI POSKUSNIH ODDAJ Danes redne oddaje slovenske televizije Vsak dan na sporedu risanka in TV dnevnik Vprašanje vidnosti bo morda v kratkem rešeno TRST - Danes se bodo začele redne oddaje slovenske televizije. Po skoraj dvajset letih čakanja in mesecu dni poskusnih oddaj bomo drevi ob 20.30 lahko gledali prvi slovenski TV dnevnik. Se prej, ob 20.25, bo risanka, namenjena najmlajšim gledalcem. To bo nekaj časa Vsakodnevni spored slovenske televizije, enkrat tedensko - začenši z današnjim dnem - pa bo programski oddelek pripravil Obzornik Alpe-Jadran. Kasneje bodo sporedi nekoliko daljši, vendar vodstvo RAI-a še ni izpolnilo vseh obljub, predvsem v zvezi z namestitvami novinarskega, tehničnega in drugega osebja. TV dnevnik bo, kot nam je povedal urednik Saša Rudolf, krajši in osredotočen na krajevne novice. Tako naj bi bila danes osrednja novica prav doberdobska proslava, kar bo dajalo slovenski televiziji vsebino res manjšinjskega medija. Pripravili so tudi nekaj drugih aktualnih tem, vendar jih bral- cem zaenkrat ne bomo napovedovali. Seveda pa obstajajo tudi senčne strani. Poleg pomanjkanja osebja in torej okrnjenih sporedov je treba tu predvsem spregovorih o vidnosti televizije. Kot znano, sedanji oddajniki zagotavljajo vidnost zamo v Trstu, v dolinskem koncu in na delu Krasa, medtem ko slovenske televizije ne vidijo na Zahodnem Krasu in na Goriškem, medtem ko oddaje za Beneško Slovenijo zaenkrat sploh niso predvidene. Pri tržaškem vodstvu RAI-a so nam zagotovili, da so v teku prizadevanja za premostitev teh težav, ki naj bi bile v kratkem rešene. To je seveda nujno, če želimo, da bo televizija res dosegla vsaj glavnino Slovencev na Tržaškem in na Goriškem. Ob današnjem začetku slovenskih sporedov so na slovenskem oddelku RAI-a preje-li mnogo čestitk in voščil, katerim se pridružujemo tudi novinarji Primorskega dnevnika. Pred 50 leti Dachau DACHAU - Ob 50. obletnici osvoboditve taborišča se je v Dachauu včeraj zbralo približno 2000 nekdanjih taboriščnikov in njihovih sorodnikov ter sto ameriških veteranov, ki so osvobodili taborišče (na sliki APJ. Po uradnih podatkih je v njem umrlo 32 tisoč ljudi. Na 5. strani TOTOCALCIO X1 X XX2 X1 1 XX1 X Dobitki: 13- 83.492.000 lir 12- 3.581.000 lir Danes na športnih straneh Odbojkarice Olympie napredovale Z zmago v Trstu proti Omi so si odbojkarice 01ym-pie Cerimpex tri kola pred koncem tudi matematično zagotovile napredovanje v C2 ligo. Stran 9 Položaj Sovodenj se je poslabšal S porazom v Moši imajo zdaj nogometaši Sovodenj dve koli pred koncem prvenstva v 1. AL še dve točki Adriatici in Futuri. Stran 10 Hill prvi v Imoli V dirki formule za Veliko nagrado San Marina je prvo mesto osvojil Damon Hill, za njim pa sta se uvrstila oba Ferrarijeva voznika Aleši in Berger. Stran 13 Musterju turnir v Monte Carlu Z zmago nad Nemcem Borisom Beckerjem si je Thomas Muster včeraj zagotovil prvo mesto na teniškem turnirju ATP Volvo v Monte Carlu. Stran 13 V nogometni A ligi nič novega V italijanski najvišji nogometni ligi niti po včerajšnjih rezultatih ni bilo bistvenih premikov. Juven-tus še vedno premočno vodi, Reggiana in Brescia pa sta že izpadli iz lige. Stran 14 OB 50-LETNICI OSVOBODITVE ZELO USPEL POHOD PRIJATELJSTVA MED GORJANSKIM IN MAVHINJAMI V Doberdobu skupna proslava vseh slovenskih organizacij DOBERDOB - Slovenska narodnostna skupnost iz Furlanije-Julijske krajine bo enotno počastila, 50. obletnico Osvoboditve in padca fažizma, To bo storila z deže-no manifestacijo, ki bo 1. maja ob 16. uri v Občinskem parku v Doberdobu. Odločitev za skupno proslavljanje tako pomembne obletnice je bila sprejeta v Enotnem zastopstvu Slovencev v Italiji, ki je organizacijo zaupalo Slovenski kultumo-gospodar-ski zvezi in Svetu slovenskih organizacij. Na doberdobskem srečanju, na katerem si prireditelji obetajo množično prisotnost, bo v imenu slovenske države pozdravil prisotne predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč, v imenu Dežele Furlanije-Julijske krajine pa odbornica Viviana Londero. Po pozdravnih posegih dober-dobskega župana Marija Lavrenčiča in predstavnice mlajših generacij Valentine Humar (tajnice Zveze slovenske katoliške prosvete), bo na doberdobski slovesnosti spregovoril kulturni ustvarjalec Miroslav Košuta, sicer ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča. Kulturni spored bodo oblikovali združeni pevski zbori z Goriškega, ki so včlanjeni v Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete. To so: mešani zbor Sedej iz Steverjana, moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore, mešani zbor Andrej Bratuž iz Gorice, mešani zbor Oton Zupančič iz Standreža, mešani zbor PD Standrež, Sovodenjska dekleta, moški zbor Skala iz Gabrij, dekliški in moški zbor Jezero iz Doberdoba ter mešani zbor Hrast iz Doberdoba. Zbore bosta vodila Hi-larij Lavrenčič in Marjan Pavlica. V kulturnem sporedu bodo sodelovali tudi člani treh goriških gledaliških skupin ter godba na pihala Kras iz Doberdoba. Režija je delo Emila Aberška. Manifestacija v Doberdobu bo končala z družabnostjo in plesom ob zvokih ansambla Kraški kvintet. Prireditelja pozivata vse zamejske Slovence, naj se množično udeležijo proslave in s tem podprejo zgodovinsko in tudi aktualno sporočilo te obletnice. K udeležbi je pozvala tudi stranka Slovenske skupnosti, ki upa, da bo 50-letnica osvoboditve priložnost za obnovitev enotnosti med Slovenci na osnovi vrednot demokracije. Velik praznik ljudi ob meji, ki naj postane res evropska Častni gost pohoda ob odprti meji je bil zunanji minister Thaler »Državne meje so dokončne« TRST - Meje med Italijo in Slovenijo so nedotakljive, morajo pa postati vse bolj odprte in resnično evropske. Tako je slovenski zunanji minister Zoran Thaler - v včerajšnjem pogovoru z novinarji - odgovoril na natolcevanja in znane špekulacije dela italijanskega tiska in političnih krogov, ki so po svoje »tolmačili« njegov nedavni govor v Portorožu. Minister je prepričan, da v tem primeru ni šlo za napačna tolmačenja, kot menijo nekateri, ampak enostavno za izmišljotine. Ni čudno, da so njegove izjave prodrle v italijansko javnost šele pet dni po nastopu v Portorožu in ko je bila v Italiji v polnem teku volilna kampanja. Thaler je tudi dejal, da pobude, kot je bil včerajšnji pohod Gorjansko-Mavhinje, krepijo sodelovanje in razumevanje med obema državama ter pomenijo učinkovit odgovor vsem tistim, ki hočejo ustaviti kolo zgodovine, (st) Včerajšnjega pohoda prijateljstva in odprte meje od Gorjanskega do Mavhinj se je udeležilo veliko ljudi TRST - Več kot tisoč ljudi vseh starosti je sodelovalo na včerajšnjem pohodu prijateljstva in odprte meje med Gorjanskim in Mavhinj ami. Bil je to res praznik obmejnega prebivalstva, ki si želi sožitja in sodelovanja ter hkrati tudi vse bolj odprto državno mejo. Da ne bi ostalo vse le pri dobrih namenih, so udeleženci pohoda (pobudnik prireditve je društvo Cerovlje-Mav-hinje) zahtevali, da bi mejni prehod Gorjansko-Sempolaj v doglednem dobil pravni položaj mednarodnega prehoda prve kategorije. To zamisel podpirata tudi občini Komen'in Devin-Nabrežina, uradna pokrovitelja včerajšnjega pohoda. Pohod je krenil z Gorjanskega, prebivalci obeh občin pa so se srečali na nekdanji meji pri Mavhi- nj ah, kjer sta udeležence pozdravila komenski župan Jožef Adamič in njegov nabrežinski kolega Gior-gio Depangher. Spregovorila sta tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki je zastopal deželno upravo Furlanije-Julijske krajine. Med gosti so bili tudi tržaški prefekt Luciano Can-narozzo, kvestor in zastopniki slovenskega generalnega konzulata v Trstu. Vsi so izpostavili željo po krepitvi odnosov med Italijo in Slovenijo, italijanski sogovorniki pa so še posebej poudarili željo, da bi Slovenija čimprej postala najprej pridruženi, nato pa tudi polnopravni član Evropske zveze. To so popoldne na družabnem srečanju v Mavhinjah podčrtali tudi slovenski senator v italijanskem parlamentu Darko Bratina, slovenska sekretarka za gospodarske odnose s tujino Vojka Ravbar in predstavnik slovenskega konzulata Zorko Pelikan. Pavel Antonič, predsednik društva Cerovlje-Mavhinje, je bil na koncu upravičeno zadovoljen z res dobrim uspehom pohoda, ki je bil letos drugi po vrsti. Prireditelji že razmišljajo, da bo prihodnje leto še bogatejši in zanimivejši. Kot rečeno, je bil to res doživet praznik ljudi, ki so že zgodovinsko vajeni živeti ramo ob rami. Da je bilo vzdušje res edinstveno so poskrbeli tudi nabrežinska godba na pihala, pevci zborov Igo Gruden in Fantov izpod grmade ter Kraški kvintet. S.T. — TRENTO / OB OBLETNICI ZAČETKA PROTIREFORMACIJE Janez Pavel II. spodbudil zbližanje s protestanti TRENTO - Kot so" poznavalci napovedovali, ni bilo nepričakovanih prelomov z dosedanjo prakso. Toda Janez Pavel H. je iz Trenta, kjer je včeraj proslavil 450-letnico začetka protireformacije, spet spodbudil dialog med katoliki in protestanti. Papež, ki je govoril pod istim križem, ki je pred 450 let označeval tridentinski koncil, je pozval mešano komisijo katoliških in protestanskih teologov, naj še odločneje stopi na pot ekumenizma in naj v vidiku jubilejnega leta 2.000 vendarle poišče pot, ki naj zbliža vse kristjane. Za rimskokatoliško cerkev so protestanti še vedno izobčeni, toda to izobčenje, kot je papež večkrat poudaril, ni več aktualno, čeprav ga Janez Pavel H. ni hotel še preklicati. Toda iz Trenta, ki mu je že Pavel VI. zaupal nalogo zbliževanja italijanskih in nemških vernikov, je papež spodbudil krepitev dialoga. Dogmatski sklepi tridentinskega koncila po Janezu Pavlu H. ohra- njajo svojo vrednost, toda umirjeno soočanje o razodetih resnicah v vzdužju vzajemne pozornosti »nas bo zbližalo in bo nerazumevanje preteklosti spremenilo v priložnost za krepitev v veri in ljubezni«. Dopoldne je Karol Woytila med mašo, ki ji je sledilo okoli sto tisoč ljudi (med njimi je bilo veliko vernikov z Južne Tirolske, Tirolske in Vorarlberga) proglasil za blaženega tridentinskega škofa Tschidererja. Ob verski je bila to tudi »politična« in kulturna poteza, saj je Tschi-derer, ki se je rodil v Bocnu, študiral v Inssbruku, bil župnik na Južnem Tirolskem in nato škof v Trentu, poosebljal dušnega pastirja, ki je znal spregovoriti pripadnikom vseh narodnosti »in je bil sposoben preseči razlike v jeziku in miselnosti« tam živečih ljudi. Ob koncu je papež omenil tudi danšnji praznik sv. Južefa obrtnika in molil, da »bi vsi, predvsem pa mladi, imeli službo«. PRAZNIK / DAN DELA Danes v Trstu osrednja prvomajska proslava TRST - Z včerajšnjim srečanjem sindikalnih predstavništev enotnih sindikatov CGIL-CISL-UIL iz Furlanije-Julijske krajine in obalnokraških sindikatov Slovenije so se na Tržaškem začele letošnje proslave mednarodnega praznika dela. Včerajšnje srečanje je bilo v Miljah. V dvorani miljskega občinskega sveta so sindikalni predstavniki s tostran in onstran meje ob prisotnosti miljskega župana Milla in številnih odbornikov izrazili pozitivno mnenje o odnosih med sindikalnima zvezama. Na lanskem srečanju so sindikalni predstavniki ostro obsodili italijanski veto priključitvi Slovenije v Evropsko zvezo. Italija je pred meseci spremenila svoje stališče do tega vprašanja, kar so sindikalisti iz Italije in Slovenije ocenili kot nujno dejstvo: zgodovine namreč ni mogoče zaustaviti, so menili. Danes bo v Trstu osrednji delavski shod. Udeleženci manifestacije se bodo zbrali ob 8.30 na Trgu pri Sv. Jakobu, od koder bo krenil sprevod, ki se bo zaključil z zborovanjem na Trgu Unita. Tu bosta spregovorila član vsedržavnega tajništva CGIL Angelo Airoldi in Da-ria Gherlani v slovenščini. Prvomajska shoda bosta tudi v Križu in v Miljah. Udeleženci kriškega shoda se bodo zbrali na nabrežinskem trgu, od koder bodo krenili do Križa, kjer bo v slovenščini spregovoril Renato Kne-iPF- Tudi letošnji 1. maj se bo začel v zgodnjih jutranjih urah s tradicionalnimi budnicami po vaseh in s polaganji vencev ob spomenike padlim v NOB.. Proseška godba na pihala bo »zbudila« Prosek, Kontovel, Briščke in Gabrovec, godba Viktor Parma bo zaigrala v vaseh vzhodnega Krasa, pihalni orkester Breg na dolinskem koncu, nabrežinska godba na pihala pa v nabrežinskem. Sledile bodo številne prvomajske prireditve. V Križu bo popoldne proslava 20-letnice postavitve spomenika padlim v NOB. Ob 15.30 se bodo udeleženci zbrali v Ljudskem domu in se nato napotili do spomenika. Tu bodo spregovorili predsednik domače sekcije VZPI-ANPI Ferdinand Bogateč, zgodovinar Milan Pahor in predstavnik deželnega vodstva VZPI-ANPI Silvino Poletto. Prireditev bosta s svojima nastopoma obogatila domača pevska zbora Vesna in nabrežinska godba na pihala. Plesi TFS Slu ledi ogreli Trg Unita Ogromna množica ljudi si je včeraj popoldne na »razcvetenem« Trgu Unita ogledala in nagradila s toplimi aplavzi nastop Tržaške folklorne skupine Stu ledi. (f. Križmančič) Danes, PONEDELJEK, 1. maja 1995 PRAZNIK DELA Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.11 - Dolžina dneva 14.18 - Luna vzide °b 6.54 in zatone ob 21.57. Jutri, TOREK, 2. maja 1995 BORIS VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,5 stopinje, zračni tlak 1°10,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 12,8 stopinje. n LEKARNE PONEDELJEK, 1. maja 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00. Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89, Fernetiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89. VCERAJ-DANES FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Od TORKA, 2„ do NEDELJE, 7. maja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454).. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in VODOPIVEC GIOVANNI & FIGLI S.n.c avtomobili \^y ZGONIK 50/A - Tel. 229122 ^2^ % 00 Ul.! °0 Katinar6 □ naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami (J velik senčnat vrt IJ prostorno parkirišče Kjer te razvajajo s sladoledom Ul. Eremo 259 blizu Katinare - Tel. 910342 praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La morte e la fanciulla«, r. Roman Polansky. EXCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »Naked«, r. Mike Leigh. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15. »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Renč, Gary Oldman. NAZIONALE 1- 16.30, 17.40, 19.55, 22.10 »Out-break - Virus letale«, i. Du-stin Hoffman, Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Viva San Isidro«, i. Diego Abatantuno, Marco Leonardi. NAZIONALE 3 -15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Street Figther - Sfida finale«, i. Jean - Claude Van Damme, Raul Julia. NAZIONALE 4 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Prima delValba«, i Ethan Havvke, Julie Delpy. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Viaggi caldi in autostop«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.10 »Forrest Gump«, i. Tom Hanks. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La scuola«, r. Daniele Lucchetti, i. Anna Galiena, Silvio Orlando, Fabrizio Bentivoglio. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Uomini, uo-mini, uomini«, r.-i. Cri-stian De Sica, i. Leo Gul-lotta. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vabi elane na POSVET O VARNOSTI NA DELU (Zakonodajni odlok 626/94) Sodelovali bodo: dr. LUCIO PETRONIO - odgovoren za službo medicine dela pri KZE Trst - St. 1 inž. MARKO STAVAR - inženirski studio Meccano Trst pi. MARIO ABBONA - podjetje Sicut Progast Srl Trst, koordinator za Trst Vsedržavnega združenja izvedencev za varnost - AIAS V Četrtek, 4. maja, ob 20. uri - Prosvetni dom na Opčinah ------- VABLJENA VSA PODJETJA -------------- MAJEIMCA ’95 DOLINA 5., 6., 7., 8. in 9. maja 1995 XXXIX. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN KINO a PRIREDITVE KRIŠKA VAŠKA SKUPNOST vabi na praznovanje 20-letnice odkritja spomenika. Danes, 1. maja, od 15.30 dalje osrednja slavnost pred spomenikom. TRŽAŠKA FEDERACIJA DSL prireja danes, 1. maja »Prvomajski praznik« na dvorišču Ljudskega doma v Križu. SEKCIJA ZDRUŽENJA PARTIZANOV - ANPI Pro-sek-Kontovel vabi na BUDNICO danes, 1. maja . Zbirališče ob 8.30 pred SoSCe-vo hišo. PIHALNI ORKESTER BREG DOLINA prireja danes, 1. maja - praznik delavcev BUDNICO po vaseh dolinske občine s sledečim urnikom: BorSt ob 7. uri, Zabrežec ob 7.15, GroCana ob 8.30, Draga ob 9. uri, Domjo, ob 9.30, Boljunec ob 10. uri, Dolina ob 10.30, Prebeneg ob 11. uri in Mackolje ob 11.30. V OKVIRU slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo, 3. maja, ob 18. uri v sejni dvorani Filozofske fakultete v Trstu, Ul. Lazzaretto Vecchio 8,/l. nadstr, prof. Franco Vec-chiet predaval v italijanščini O EKSPRESIONIZMU IN AVANTGARDI V SLOVENSKI LIKOVNI UMETNOSTI V DVAJSETIH LETIH. Vljudno vabljeni. KLUB PRIJATELJSTVA V TRSTU vabi na DRUŽABNO SREČANJE, ki bo v sredo, 3. maja v Ul. Donizetti 3, ob 16. uri. Prisoten bo dr. Sedmak, ki bo z nami razpravljal o alternativnem zdravljenju. Cenjene bralce obveščamo, da je za potovanje v Andaluzijo od 8. do 15. maja na razpolago Se nekaj prostorov. Zainteresirane prosimo, da se zglasijo jutri pri potovalnem uradu Aurora, v Ul. 20 ali da telefonirajo na Štev. 630261 ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, • tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, • tel. 061/313-312 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45, .tel. 066/38-458,38-512 Danes, 1. maja praznuje 18. rojstni dan Linda Bresciani Čestitata ji mama in tata. Čestitkam se pridružujejo tudi obe noni in oba nonota. SKD TABČR - VZPI Opčine - Prosvetni dom V sredo, 3. maja ob 20. uri KAR PRAZNIK JE, BILO JE KRIŽEV POT, KOT GA TRPIJO ZDAJ SE MARSIKDO. Recital ob 50-letni-ci osvoboditve. Oblikujejo MoPZ in ZePZ Tabor, har-monikaši GM, recitatorji, diapozitivi. Vezni tekst in režija Drago Gorup. Vabljeni! NA INSTITUTU ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO Univerze v Trstu bo v Četrtek, 4. maja, ob 11. uri predaval prof. Michele Colucci, ordinarij ruskega jezika in književnosti na Univerzi La Šapienza v Rimu. Obravnaval bo temo: USODA RUSIJE V POEZIJI MAKSIMILJANA VOLOSI-NA ( 1877-1932). Predaval bo v sejni dvorani Filozofske fakultete, Ul. Lazzaretto Vecchio 8/1. nadstr. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja SPOMINSKO SVEČANOST ob 50-letnici konca druge svetovne vojne v Četrtek, 4. t. m. V cerkvi ob 19. uri masa zaduSnica za vse farane žrtve druge svetovne Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Dre v. D’Annunzio 44 Miraitiarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) FOTOKeOŽEK Mala retrospektiva | izraznih diapozitivov mojstra fotografije Rafaela Podobnika TRST 80 V petek, 5. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11. nad. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS prireja na Opčinah v Prosvetnem domu PRVOMAJSKI PRAZNIK DANES, od 14. ure dalje odprtje kioskov, ob 18. uri govori, ob 19. uri koncert TPPZ P. Tomažič, sledil bo ples z ansamblom Krt. V primeru slabega vremena bo koncert TPPZ v dvorani Prosvetnega doma. Praznik je posvečen 50. obletnici osvoboditve (Savina in Anna) vljudno vabijo vse občane na prvomajsko večerjo, ki se bo odvijala v nedeljo,?, maja z začetkom ob 20. uri. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel Furlan. Rezervacije sprejemamo na tel. St. 229168. vojne. V Mladinskem domu ob 20. uri kulturni program, recital prerez fašističnega obdobja v slovenski literaturi, govor pisatelja Borisa Pahorja in nastop cerkvenega ženskega pevskega zbora. SKD GRAD - Bani prireja slikarsko razstavo likovnika Milana Bizjaka. Otvoritev bo v soboto, 6. t. m., ob 20. uri v Ovčarjevi hiši pri Banih. Kulturni spored: poezije gospe Veronike Bizjak, glasbeno po popestrila violinistika gdc. Sandra Stopar iz Ljubljane. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na ogled razstave sarajevskega akademskega slikarja Mihriždana Ku-lenkoviča Mimice - "Korenine”. Razstava bo odprta do 11. maja. V KRAŠKI GALERIJI v Repnu je do 28. maja na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure. E ČESTITKE Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot MARTINA in MAURIZIO. Mnogo sreCe in zadovoljstva jima želita združeni mešani pevski zbor Sla-vec-Slovenec in SKD Slavec. S_____________IZLETI KLUB prijateljstva v Trstu vabi na izlet v Rezijo v Četrtek, 18. maja. Vpisovanje do 10. maja v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2, kjer boste dobili podrobnejši program in navodila. Spremljal nas bo prof. Merku. □ OBVESTILA TRŽAŠKI KATOLIČANI, ki se spoznavajo v Skupnosti sv. Pija X se bodo udeležili romanja na dan binkošti iz Chartres do Pariza (110 km hoje) dne 3., 4. in 5. junija 1995.Tema: Sveto srce proti barbarstvom za krščanstvo. Za informacije tel. St. 0541/727767 (gospod Giuseppe Rottoli) ali na St. 040/941588 (Alberto Fer-netti). SK BRDINA sklicuje 3. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 5. maja v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) v prvem sklicu ob 20. uri in drugi pa pol ure kasneje. RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA SREČKO KOSOVEL v Trstu sporoča, da so Se v teku vpisovanja za letovanji na Medvedjem br-du in v Portorožu ter v poletno središče. Podrobnejše informacije daje uprava doma v Ul. Ginnastica 72. OB 50. OBLETNICI osvoboditve se PD MACKOLJE želi pokloniti vsem žrtvam vojne v sredo, 3. maja 1995. Pričetek ob 20. uri s sv. maso v župni cerkvi; priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jev-nikar in pel bo MePz Mackolje. MALI OGLASI TRGOVINA rezervnih delov za kmetijske stroje iŠCe mlado/ega prodajalko/ca, z opravljenim vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem. Zaželjeno poznanje dela s kmetijskimi stroji. Klicati jutri, 2. maja na tel. St. 632200. MIZARSKA delavnica iSCe izkušenega delavca. Interesenti naj tel. na St. 226354. " PRIZNANO import/ex-port podjetje iz Gorice išče uradnico/ka s tekočim znanjem francoščine in angleščine. Curriculum poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod Šifro “Uradnik/ca". SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah iSCe pomožno osebje. Tel. St. 213055. PRODAM na Krasu zazidljivo zemljišče z odobrenim načrtom. Tel. St. 212376 po 19. ure. ISCEM zazidljivo zemljišče za enostanovanj-sko hišo s pogledom na morje. Tel. št. 662023. FRANC in TOMAŽ FA-BEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Nudita dobro kapljico in prigrizek. OSMICO ima odprto Frandoli, Slivno 25. OSMICO odpre Farma Kraljic, Prebeneg 99. OSMICO je odprl Paolo Ferfolja, Medja vas. Tod belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO ima odprto v Trnovci Berto Škrk. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo sortiranih in odprtih vin, domaCe salame in oljenega olja. OSMICO ima odprto Emil Puric, Repen 15. PRISPEVKI Ob 50. obletnici osvoboditve Trsta, v počastitev spomina Ivana BatiCa in Borisa JuretiCa daruje Iva BatiC 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Pred 50.1eti je padel za osvoboditev Trsta Karel Mihalj • Trajno se ga spominjata žena Ivana in hci Elda z družino Trst, 1. maja 1995 SZ Bor izreka najisk-renejse sožalje svoji odbornici Sonji Škabar ob smrti dragega oCeta. DOBERDOB / PREDSTAVILI PUBLIKACIJO "NOČEMO POZABITI" Dragoceno pričevanje o boju za osvoboditev V glasbeni sobi tudi razstava o nacifašizmu in vojni PRVOMAJSKE PRIREDITVE Poleg 5(Wetnice tudi sindikalni shod Pred popoldansko proslavo v Doberdobu občinske svečanosti - Manifestacija v Krminu Doberdob bo danes gotovo središče dogajanja letošnjega 1 maja, ko poleg praznika dela praznujemo tudi 50-letni-co osvoboditve izpod nacifašističnega jarma. Osrednja manifestacija bo, kot je najbrž že vsem znano, ob 16. uri v občinskem parku s priložnostnimi govori in množičnim nastopom združenih goriških zborov in kulturnih skupin, ki delujejo v okviru ZSKD in ZSKP. Se pred tem bodo občinska uprava, člani VZPI, kulturna društva in organizacije iz doberodbske občine dopoldne proslavljali 50-letnico osvoboditve Doberdoba. Glavna proslava bo ob 11.30 pred spomenikom padlim v NOB v Doberdobu z nastopom godbe Kras, zborov Jezero (moški in dekliški) ter Hrast. Pred tem bo v doberdobski cerkvi ob 10. uri maša za padle in krajše komemoracije s polaganjem vencev k spomenikom padlim na Poljanah ob 10.45, v Dolu ob 11. uri, v Jamljah ob 11.15. Prvi maj pa je tudi mednarodni praznik dela in sindikalnega gibanja. Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL bodo kot vsako leto priredile enotno pokrajinsko manifestacijo, ki bo tokrat v Krminu. Gesla letošnje prvomajske manifestacije so trojne: boj proti avtoritarizmu, kjerkoli in kakorkoli se pojavlja; kljubovanje napadom na pravice delavstva in poskusom omejevanja vloge delavskega gibanja ter njegovih solidarnostnih in demokratičnih vrednot; poudarek prizadevanju za čimprejšnjo dosego sindikalne enotnosti. Zbirališče za udeležence krminske manifestacije je ob 9.30 na križišču Ara Pacis - Trg Mostra del Mobile. Sprevod bo krenil ob 10. uri, nato bo ob 10.30 na Trgu 24. maja sindikalni shod z govori krajevnih in enega vsedržavnega-sindikalnega predstavnika. Ob navedenih manifestacijah pa ponuja 1. maj tudi priložnosti za razvedrilo. V Steverjanu se bo v večernih urah nadaljeval praznik društva Briški grič, v Rupi se bo ob 18.30 po koncu dober-dobske proslave nadaljeval praznik fr-talje, na razstavišču pa je še danes čas 'za ogled sejma Expomego. GLASBA / V KULTURNEM DOMU Komemoracija in koncert ob Upizerjevi stoletnici Znani italijanski muzikolog prof. Quirino Principe (na sliki) je v soboto govoril v goriškem Kulturne domu na komemoraciji 100-letnice rojstva skladatelja in violinista Rodolfa Lipizerja. Društvo, ki se po njem imenuje, je v teh dneh gostilo v Gradežu in Gorici kongres mednarodne zveze glasbenih natečajev. Številni kongresisti so se udeležili tudi komemoracije, ki ji je v soboto zvečer sledil koncert Beethovnovih skladb v izvedbi orkestra Moldavske filharmonije skupaj s solisti in triom Čajkovski iz Moskve. Srečanje glasbenih organizatorjev se je sklenilo včeraj v Ogleju, kjer so jim v baziliki priredili še pevski koncert. KRONIKA / PREDSINOCI Trije ranjeni v silovitem čelnem trčenju v Koprivnem Pred današnjo enotno manifestacijo ob 50-letnici osvoboditve so včeraj v Doberdobu na pobudo' občinske uprave in obeh sekcij VZPI-ANPI iz do-berdobske občine uresničili dvoje pomembnih pobud. V glasbeni sobi so odprli razstavo, ki prikazuje razvoj nacifašizma in vojnih grozot vse do uspeha zavezniških in demokratičnih sil. V uvodnem govoru je predstavnik VZPI Karlo Černič (st.) povedal, da je namen razstave opomin mlajšim. Generacije, ki so žrtvovale svoje najboljše ljudi in najboljša leta za demokracijo in pravičnost, morajo biti mladini v zgled, da se nikoli več ne ponovi zlo vojne, kakršna je bila druga svetovna. Veliko pozornosti je namenil obločilni vlogi narodnoosvobodilne borbe in njenemu pomenu tudi po vojni. Razstava bo odprta za šole tudi jutri, 2. maja. Po odprtju razstave so predstavili publikacijo “Nočemo pozabiti - Non vogliamo dimenticare”. Knjiga je izšla v počastitev 50. obletnice osvoboditve Doberdoba s prispevkom občinske uprave, VZPI Doberdob in Dol - Jamlje ter društev in organizacij. Avtor raziskave je prof. Karlo Černič, ki je povedal, da je bila v začetku mišljena skromna brošura, potem pa so s prispevkom občine (dobili so tudi podporo Kraške gorske skupnosti) lahko uresničili obsežnejše in popolnejše delo. Prof. Černič je podčrtal, da ga je zanimalo pripraviti predvsem knjigo z vsebino, ki je berljiva za vsakogar. Kot ogrodje knjigi si je izbral pričevanja šestih vaščank in vaščanov. Ernest Soban, Andrej Lakovič, Cecilja Lavrenčič, Mirko Peric, Ida Juren in Helena Jarc so s svojimi pričevanji prikazali širok razpon izkušenj, ki so jih doživeli prebivalci doberdobske občine. Vsa podana snov je seveda še dodatno razširljiva. Tudi vseh prič ni mogel srečati. Po njegovem mnenju so pomembni seznami padlih za svobodo iz doberdobske občine. Razdelil je sezname v padle v boju, pogrešane in umrle zaradi vojnih dogodkov, umrle v koncentracijskih taboriščih ter za posledicami internacije. V poštev je vzel tudi civilne žrtve in padle v italijanski vojski. Sezname je analiziral s pomočjo različnih virov iz raznih arhivov. Zadnji del je posvečen prizadevanju občinske uprave, da pride do uradnega priznanja vloge Doberdoba v boju za osvoboditev. Černič je objavil vse dokumente od 1.1971, mimo posega bivšega župana Jarca v Rimu, do razočaranja, ko je Rim decembra lani odgovoril negativno, češ da v Doberdobu ni bilo partizanske dejavnosti. Prav publikacija pa dokazuje, da je Doberdob imel enega najvišjih odstotkov žrtev v osvobodilni vojni glede na število prebivalcev. V imenu VZPI je poz-dravil Jožef Ferfolja, ki je povedal, da so si borci vedno želeli takega pisanega pričevanja. Zahvalil se je avtorju in občinski upravi, da je s skupnimi močmi bilo delo končno uresničeno, pa tudi šolam za sodelovanje in nenazadnje hranilnici za prispevek. Hvalevredna je tudi pobuda občinske uprave in VZPI, da se nabrani denar za publikacijo nameni za posvojitev na razdaljo sirot iz Sarajeva. (MJ) Na slikah (Fotostudio Reportage); zgoraj z leve Jožef Ferfolja, prof. Karlo Černič in župan Marjo Lavrenčič ob predstavitiv publikacije; spodaj, ogled razstave v glasbeni sobi Tri osebe so bile ranjene v čelnem trčenju pred-sinoči ob 21. uri na mostu čez Biršo na državni cesti 56 med Krminom in Koprivnim. 35-letni Mario Barbagallo iz Povoletta se je z alfo 33 peljal v smeri proti Gorici. Zavozil je nekoliko v levo in trčil v fiat uno, Id je peljal v nasprotni smeri. V njem sta bila zakonca iz Rivignana, 54-letni Ezio Beltrame in 49-letna Maria Teresa Bor- BAMtLtLO Vam nudi cvetlice vseh vrst po zelo ugodnih cenah Obiščite nas, v ul. Monte Calvario, 14 Podgora (GO) Vsak dan od 15.00 ure dalje dignon. Poseči so morali tudi gasilci, da so ranjence potegnili iz razbitin avtomobilov. V goriški bolnišnici so Barbagallu ugotovili razne travme, pretres možganov in poškodbo jeter in ga sprejeli na 30-dnevno zdravljenje v kirurški oddelek. 30 dni se bo v istem oddelku zdravila tudi Bordignanova (travme, zlomi rebra, zapestja in gležnja), medtem ko je Beltrame, kljub poškodbam, zaradi katerih se bo moral zdraviti 20 dni, zavrnil sprejem v bolnišnico. Včeraj popoldne sta se pri Starancanu v avtomobilu, ki je zavozil s ceste, lažje ranila 20-letni Edi Loviseto in 22-letni Davide Matesic. Zdravita se v Tržiču. KINO GORICA VITTORIA 15.00-17.20-19.40-22.00 »Pret a por-ter«. R. Robert Altman. I. Juha Roberts. Dolby stereo. KULTURNI DOM 16.00 »La carica dei 101«. Walt Disney. 17.30-19.45- 22.00 »Quiz show«. Rež. Robert Redford. CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »In trappola«. Prep. ml. pod 18. letom. TR2IČ COMUNALE Zaprto. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Pri jezeru - Al Lago, Vrtna ul. 2, tel.78300. POGREBI Jutri: 10.00, Anselmo de Franzoni iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na pokopa-Ušče v Medeo; 12.45, Lina Fincato iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče; 13.15 Longino Suligoi iz splošne bolnišnice v Moš. 2. 5. 1945 2. 5. 1995 Ob 50. obletnici smrti Edvarda Sošola se ga spominjajo SVOJCI Oslavje, Pevma, 2. maja 1995 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DiSTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL - GORICA koncertna sezona 1994/95 Igor Lazko A/aat/c Beethoven, Rachmaninov, Bartok, De Falla Kulturni dom - GORICA Sreda, 3. maja 1995, ob 20.30 PROSVETNO DRUŠTVO RUPA - PEC vabi na tradicionalni PRAZNIK FRTALJE Spored: DANES, 1. MAJA ’95 - Ob 18.30 Veseloigra Človek brez smeha (Janez Starina). Igra dramska .skupina PD Standrež. Ples z ansamblom HAPPY DAV SVET BOSNA IN HERCEGOVINA Akaši še ni rešil premirja Zveza Nato bo iz Sarajeva evakuirala ranjene otroke SARAJEVO, BRUSELJ (Reuter, dpa) - Posebni odposlanec ZN Jasuši Akaši in poveljnik Unproforja za območje nekdanje Jugoslavije Bernard Janvier sta včeraj v Sarajevu zaman skušala rešiti trimesečno premirje, ki se izteCe danes opoldne. Predsednik predsedstva BiH Alija IzetbegoviC je namreč odločno zavrnil podpis sporazuma o podaljšanju premirja, obljubil je le, da vladna vojska ne bo napadada srbskih položajev. Posebni odposlanec ZN Jasuši Akaši včeraj na sarajevskem letališču (Telefoto: AP) Akaši in Janvier sta se včeraj v Sarajevu sešla tudi s predsednikom hr-vaško-muslimanske federacije v BiH Krešimi-rjem Zubkom, na Palah pa z vodstvom bosanskih Srbov. Zubak je v imenu hrvaške strani sicer izrazil pripravljenost za podaljšanje premirja y BiH, vendar pod pogojem, da sporazum najprej podpišeta muslimanska in srbska stran. Ni pa še znano, kako so potekali pogovori z vodjo bosanskih Srbov Radovanom KaradžiCem. Kot vse kaže, tudi Srbi ne razmišljajo o podaljšanju premirja. Hrvaška tiskovna agencija Hina, ki se sklicuje na bosansko vojsko, je poročala, da so Srbi tudi včeraj nadaljevali topniško obstreljevanje Ma-glaja in Bihača, nekaj izstrelkov pa naj bi bilo napoljenih s fosforjem. Po zadnjih podatkih je bilo v napadu ranjenih sedem civilistov. Tiskovni predstavnik Unproforja v Sarajevu je dejal, da so Srbi v soboto s tanki obstreljevali tamkajšnjo opazovalno po- stajo mirovnih sil. Unprofor je zato za pomoč zaprosil zvezo Nato. Njena letala so nato približno eno uro preletavala območje Maglaja. V sosednji Hrvaški pa se razmere po sobotnem krvavem incidentu na avtocesti Zagreb-Lipo-vac umirjajo. Srbi so včeraj v zameno za truplo rojaka izpustili pet ugrabljenih Hrvatov. Tudi uradni predstavniki hrvaških Srbov so izjavili, da je »izmenjava korak naprej k umirjanju položaja«. Iz Bruslja pa se je izvedelo, da namerava zveza Nato v sodelovanju z ZN iz Sarajeva evakuirati ranjene otroke, ki jih bodo sprejele evropske in severnoameriške bolnišnice. Vojaki Nata so v načrt, ki ga je 'zveza pripravila skupaj s komisarjem ZN za begunska vprašanja, že privolili. Zdaj ga morajo potrditi še obrambni ministri osmih držav, ki želijo sodelovati v akciji, in sicer Nemčije, Belgije, Kanade, Danske, ZDA, Francije, Velike Britanije in Nizozemske. Tudi Črnogorci nočejo priznati Hrvaške in Bosne PODGORICA - Poslanci Črnogorskega parlamenta so odločno zavrnili predlog, da bi na dnevni red zasedanja uvrstili pobudo o tem, da bi Cma gora priznala vse države, ki so nastale na ozemlju nekdanje SFRJ. Pobudo je v imenu svoje stranke pripravil in predstavil predsednik Liberalne zveze Cme gore Slavko Perovič. Poslanci Črnogorskega parlamenta o njegovi pobudi nočejo niti razpravljati, kaj šele, da bi jo sprejeli. Podprli so jo le poslanci Socialdemokratske stranke, tako da se zdi, da se za normalizacijo odnosov na območju nekdanje Jugoslavije zavzema le tako imenovani pročmogorski blok, ki ga sestavljata Liberalna in Socialdemokratska stranka. To sploh ni presenetljivo, saj vsi vedo, da tako imenovani prosrbski blok soglasno podpira velikosrbski nacionalistični projekt, katerega avtorji menijo, da bi morali vsi Srbi živeti v eni državi, ki naj bi ji pripadala vsa ozemlja, kjer se nahajajo »srbska ognjišča, srbske cerkve in srbski grobovi«. Podobno stališče zagovarja tudi vladajoča Demokratična stranka socialistov, ki se po mnenju črnogorske opozicije do srbskih socialistov, oziroma natančneje do Slobodana Miloševiča, obnaša podložniško. »Vedeli smo, da bo naš predlog pogorel,« je za Republiko izjavil gospod Slavko Perovič. »Toda hoteli smo pred domaCo in svetovno javnostjo razkrinkati dvoličnost in zahrbtnost Črnogorskih oblastnikov in njihovih podrepnikov, ki so se v skladu z MiloševdCevimi navodili prelevili v najvecje mirovnike. Predlagali smo jim torej, naj sprejmejo našo resolucijo in tako celotnemu svetu pokažejo, da se resnično zavzemajo za mir, sodelovanje in vključitev v civilizirani svet. Seveda Črnogorska vladajoča elita našega predloga ni mogla podpreti, saj sta ji oblast in volja mogotcev z Dedinja pomembnejši kot mir na tem območju in sreča Črnogorskega naroda.« Voditelj Črnogorskih liberalcev je v govoru prod poslanci črnogorskega parlamenta poudaril, da se bodo težko pričakovani dogodki, kot sta pravična rešitev krize na ozemlju nekdanje Jugoslavije ter ustavitev vojnih spopadov, grozljivega pobijanja ljudi in uničevanja materialnih dobrin, zgodili šele takrat, ko se bodo vse v vojno vpletene strani odločile za politiko mirnega reševanja sporov in nesporazumov, ki so povzročili izbruh oboroženih spopadov na ozemlju nekdanje Jugoslavije. »Mednarodno priznanje novonastalih držav,« meni Perovič, »bi spodbudilo mirovni proces ter prispevalo k temu, da bi se vsi vpletem odrekli politike vojne in nasilja ter se zatekli k pogajanjem in sredstvom mirnega reševanja sporov.« Vztrajal je pri svojem stališču, da je treba to storiti takoj, saj bi nadaljnje odlašanje pomenilo nadaljevanje krvavih spopadov. Jasno je bilo, da takšni pogledi niso prepričali »domoljubno usmerjenih poslancev«, ki so zavrnili celo možnost, da bi o tej pobudi v črnogorskem parlamentu sploh razpravljali. Perovič je prepričan, da bodo nekoč celo socialistični poslanci glasovali za priznanje novonastalih držav na ozemlju nekdanje SFRJ - takrat, ko bo to ukazal dedinjski voditelj Slobodan Miloševič. Boško DukiC RUANDA Begunce doma čakajo maščevalni sosedje RIGALI (Reuter) - Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Aldo Ajello je včeraj izjavil, da so dogodki v begunskem taborišču Kibeho resno omajali ugled ruandske vlade. Poudaril pa je, da škodo lahko delno omitijo s temeljito preiskavo pokolov in kaznovanjem krivcev. »Ce bo mednarodna komisija ugotovila, da je šlo za načrtne poboje, potem je storjena škoda nepopravljiva. Vendar za to nimamo nobenih dokazov. Vse kaže, da so pripadnikom ruandske vojske (RPA) razmere preprosto ušle iz rok,« je izjavil. Ruandski predsednik Pasteur Bizimungu je zatrdil, da ne bo oviral natančne preiskave Kibeha, kjer se zadnja skupina približno petstotih beguncev še vedno ni predala. Kljub vladnim zagotovilom, da njihova življenja niso v nevarnosti, še naprej zahtevajo prost prehod v Zaire. Včeraj je sestradano skupino zapustilo 70 obolelih ljudi, med njimi mati s tri dni starim otrokom. Skupaj z drugimi jih bodo poslati na domove, kjer jih bodo pričakali krvoželjni sosedi - Tutsiji. Pripadniki človekoljubnih organizacij se pritožujejo, da nimajo dostopa niti do območij, kamor vračajo hutujske begunce, niti do begunskih taborišč, podobnih Kibehu. Po podatkih ZN so od 200 tisoC beguncev iz taborišč na severozahodu države vrnili v domače vasi približno 63 tisoč. Vrnitev na domove grozi tudi 1,2 milijona Hutuj-cem v sosednjem Zairu. V soboto je parlament te države soglasno ugotovil, da begunci predstavljejo prehudo socialno in varnostno breme ter vladi predlagal njihov izgon. Za nastale razmere so poslanci obtožiti ruandsko vlado, ki se ne drži oktobrskega dogovora s Kinšaso, po katerem bi morala Cim prej omogočiti pogoje za vrnitev beguncev. »Se tisti, ki so sami želeti nazaj, so se kmalu vrnili s strelnimi ranami,« je izjavil zairski notranji minister Malumba Mbangula. PETDESETLETNICA OSVOBODITVE PRVEGA NACISTIČNEGA KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA NOVICE Dachau, začetek konca nekega rajha DACHAU - Včeraj so se v Dachauu zbrali preživeli in njihovi ameriški rešitelji in tako obeležili petdesetletnico osvoboditve prvega nacističnega koncentracijskega taborišča, ki je služilo kot model vsem ostalim. Taborišče severozahodno od Munchna so odprli dva meseca po Hitlerjevem prevzemu oblasti 30. januarja 1933. Služilo je kot »Sola za umor«, kjer so pripadnike SS izučili za poveljnike večjih taborišč, kot je bil na primer Auschvvitz. Ameriška 42. pehotna divizija je Dachau osvobodila malo pred koncem druge svetovne vojne, 29. aprila 1945. Bilo je zadnje večje koncentracijsko taborišče na nemških tleh, ki so ga osvobodili. »Dachau kaže okrutnost in nehumanost nacističnega režima od njegovega prvega dne do popolnega propada,« je veC kot tri tisoC zbranim dejal vodja majhne skupnosti preživelih Zidov v Nemčiji Ignatz Bubis. Predsednik zveze dachauskih jetnikov Max Mannheimer je taborišče imenoval temeljni kamen za gradnjo vseh koncentracijskih in kasneje uničevalnih taborišč, katerih krvava sled vodi do Auschvvitza, Maj-daneka in Treblinke. Dachau ni bil taborišče za uničenje kot Auschvvitz. Jetniki so bili anti-nacisti, nemški levičarji, poljski duhovniki in uporniki z vseh koncev Evrope. VeC kot 32 tisoč so jih ubili z mučenjem, boleznimi, medicinskimi poskusi in usmrtitvami. Poleg teh so v posebni esesovski »strelski galeriji« pobili šest tisoC sovjetskih vojnih ujetnikov, veC tisoC invalidov in duševno prizadetih pa so poslali v taborišče pri Linzu, kjer so jih usmrtili s plinom. Približno 180 veteranov 42. divizije se je vrnilo v Dachau. Večina je tu prvič, odkar so z nadzornih stolpov pregnali zadnje esesovske stražarje in rešili veC kot trideset tisoC prestrašenih in izčrpanih jetnikov. Predsednik mednarodnega združenja Dachau An dre Delpech je v svojem govoru osvoboditelje imenoval vojaki svobode. Večina nekdanjih zapornikov je med slovesnostjo nosila rdeCe trikotnike, znak politične oporečnosti, s Črkami, ki so označevale njihovo nacionalnost. Prosla- vo so zaceli z obredom v katoliški, židovski, protestantski in ruski pravoslavni kapelici blizu krematorija. Med molitvijo so sivolasi starčki le s težavo zadrževali solze ob spominu na smrt, ki so ji ušli le za las. Poveljnik SS Heinrich Him-mler je Dachau odprl 22. marca 1933 in ga kmalu napolnil z nasprotniki nacizma. Na vhodna vrata so izobesili napis Delo osvobaja. Oktobra je poveljnik taborišča Theodor Eicke sestavil sadistična pravila, ki so postala temelj vseh taborišč. Him-mler je Eickeja imenoval za generalnega inšpektorja vseh taborišč smrti. Pooblastil ga je za ustanovitev obratov, v katerih je suženjska delovna sila proizvajala predvsem orožje. Prvi Židje so v Dachau prispeli kot politični zaporniki leta 1935, po uzakonitvi antisemitizma leta 1935 v Niimbergu pa so jih zapirali zaradi vere. Nacisti so sem novembra 1938 med pogromom kristalne noCi poslali 10.911 Zidov. »Te množične aretacije so bile namenjene zastraševanju,« je pojasnil Bubis. »Takrat so nacisti še vedno skušali CimveC Zidov prisiliti v beg iz Nemčije.« Dodal je še citat Nobelovega nagrajenca Elia VViesla: »Dachau je zgradila država, vendar pa je z dokončanjem Dachaua tretji raj h sam postal ogromna ječa.« Tom Heneghan / Reuter Stanko Pulec, nekdanji taboriščnik, seje v Dachau poklonil Slovencem, ki pekla niso preživeli (Telefoto: AP) V Albaniji prepovedali prvomajska zborovanja TERANA - Albanske oblasti so včeraj izdale odlok o prepovedi vseh javnih zborovanj pred jutrišnjim praznikom 1. majem, ki so jih načrtovali sindikati. Ti so hoteti ob delavskem prazniku opozoriti na čedalje slabše socialne in gospodarske razmere v državi. Zborovanja bi lahko motila javni red in mir ter ovirala promet, je vlada zapisala v uradnem pojasnilu. Dovoljeni so le »prireditve za zaprtimi vrati in pikniki v predmestjih«, (dpa) Čemomirdin ustanavlja stranko MOSKVA - Ruski premier Viktor Čemomirdin bo 12. maja ustanovil socialdemokratsko usmerjeno zvezo strank Naš dom - Rusija, ki se bo decembra potegovala za čimveč poslanskih mest v mskem parlamentu. »Da, smo stranka oblasti, vendar Rusija potrebuje odgovoren in resen parlament. Prav zato si želimo pridobiti Cim večjo podporo ljudstva,« je včeraj na zasedanju organizacijskega komiteja stranke izjavil premier. Čemomirdin je 25. aprila na pobudo ruskega predsednika Jelcina nepričakovano napovedal, da bo skušal narediti kariero tudi kot stankarski prvak. Osrednji cilj stranke je - s pomočjo KmeCke stranke predsednika parlamenta Ivana Ribkina - na volitvah iz parlamenta izriniti skrajne nacionaliste in komuniste, ki so na volitvah decembra 1993 skupaj dobiti večino sedežev v dumi. (dpa) Nozarbajev ostaja predsednik Kazahstana ALMA ATA - Velika večina votilcev v Kazahstanu je na sobotnem referendumu glasovala za podaljšanje mandata predsedniku Nursultanu Nazarbajevu, in sicer do leta 2000, je sporočila volilna komisija. Po neuradnih rezultatih je od devetdeset odstotkov votilcev, ki so se udeležiti referenduma, za podaljšanje mandata glasovalo 95,4 odstotka. Nazarbajev je ob novi o zmagi dejal: »Ljudstvo je reklo odločen ne nepotrebnim težavam in velikim socialnim pretresom.« Nazarbajev se namreC zavzema za cim hitrejšo izvedbo gospodarskih reform, Čemur je parlament, ki ga je predsednik razpustil marca lani, nasprotoval. (Reuter) Odvzete lastnine naj se ne vrača v naravi Anketirani dajejo prednost deležem v kapitalu LJUBLJANA - Po podatkih ministrstva za pravosodje, ki se nanašajo na izvajanje zakona o denacionalizaciji oziroma na upravne organe prve stopnje, je bilo od uveljavitve zakona o denacionalizaciji (7. decembra 1991) do 31. decembra 1994 vloženih 38.552 denacionalizacijskih zahtevkov. V državnem zboru obravnavajo predlog sprememb zakona o denacionalizaciji, po katerem naj bi premoženje, ki je bilo nacionalizirano po 2. svetovni vojni, prenehali vračati ptejšnim lastnikom v naravi (torej poslovne ih stcmovnjske zgradbe, stanovanja, zemljo ipd.), ampak bi jim ga vračali le v obliki lastninskih deležev (torej ustreznega deleža v kapitalu, na primer v obliki delnic) ati denarne odškodnine (preko odškodninskih obveznic, za katere bi jamčila država). Se strinjate s tem predlogom? ne vem, nima* 56,2% se strinjam M w NINAMEDIA, 25. 04. !995,N=377 / Ti podatki, stari kar štiri mesece, so edini, ki nam jih je uspelo dobiti pri pristojnem ministrstvu. Popolnih zahtev je bilo 24.535, skupno število izdanih odločb, s katerimi je bilo tem zahtevam v celoti ali delno ugodeno, pa je do omenjenega datuma doseglo 9.917. Od tega je bilo na področju denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmečkih gospodarstev ugodno rešenih 6.375 zahtevkov, na področju denacionalizacije stanovanj, hiš, poslovnih zgradb in poslovnih prostorov ter stavbnih zemljišč 3.006 zahtevkov, na področju denacionalizacije podjetij in kapitala pa 536 zahtevkov. Na osnovi 277 odločb je bil kapital vrnjen z vzpostavitvijo lastninskega deleža. V zadnjem podatku so zajeti tudi primeri večjega števila odločb, ki se nanašajo na enega samega zavezan- ca. Po podatkih agencije za privatizacijo pa delež upravičencev iz naslova denacionalizacije v podjetjih, ki se lastninijo po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, znaša približno 1,5 odstotka celotnega kapitala podjetij, ki so že pridobila tako imenovano prvo soglasje. Ce vemo, da je podjetij s prvim soglasjem 629 in da vrednost njihovega celotnega kapitala znaša 374 milijard tolarjev, potem lahko rečemo, da bi morali upravičenci samo v teh podjetjih dobiti nazaj premoženje (ali lastniške deleže v podjetjih) v vrednosti približno 5,6 milijarde tolarjev. Podatki o kapitalu, ki bi ga morali v podjetjih pridobiti v last denacionalizacijski upravičenci, pa seveda še niso dokončni, saj je vseh podjetij, ki naj bi se lastninila po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, 1.360. Dokler preo- stalih 731 podjetij ne pridobi prvega soglasja agencije za privatizacijo, namreč še ne bo znano, koliko njihovega premoženja pripada denacionalizacijskim upravičencem. Tako kot še niso dokončni podatki o vračanju premoženja v podjetjih, tudi drugi podatki niso dokončni (vračanje gozdov, kmetijskih zemljišč ...), saj lahko pravne osebe še vedno vlagajo zahtevke. Kot je znano, so poslanci v državnem zboru nedavno obravnavali predlog sprememb zakona o denacionalizaciji, po katerem naj bi premoženje, ki je bilo nacionalizirano po 2. svetovni vojni, nehali vračati prejšnjim lastnikom v naravi, ampak bi jim ga vračali v obliki lastninskih deležev ali denarne odškodnine. V sodelovanju z agencijo Ni-namedia smo 25. aprila opravili telefonsko anketo, na katero je odgovarjalo 377 naključno izbranih telefonskih naročnikov. Večina vprašanih (56,2 odstotka) se s predlogom sprememb zakona strinja in meni, da bi bilo bolje, če bi prejšnjim lastnikom nehali vračati v naravi (torej poslovne in stanovanjske zgradbe, zemljo -ta oblika vračanja je zdaj prednostna) ter jim začeli vračati v obliki ustreznega deleža v kapitalu (na primer v obliki delnic) ali pa v obliki denarne odškodnine (obveznice odško- dninskega sklada, za katere bi jamčila država - zdaj zanje ne jamči). S tem predlogom se ni strinjalo 26 odstotkov vprašanih, medtem ko 17,8 odstotka vprašanih o tem ni imelo mnenja oziroma se niso vedeli opredeliti. Alenka L. Jakomin POLITIKA PLAČ / DOGOVOR Najmanj 45 tisoč tolarjev LJUBLJANA (STA) -Dogovor o politiki plač in drugih prejemkih zaposlenih v gospodarstvu, ki so ga sredi aprila podpisali vlada, delojemalci in delodajalci, se bo za izplačilo plač in drugih prejemkov uporabljal od 1. aprila 1995 do 31. marca 1996. Ne glede na to, da zakon o izvajanju tega dogovora, ki ga je vlada poslala v sprejem državnemu zboru po hitrem postopku, še ni bil sprejet, se določila dogovora o politiki plač in drugih prejemkov uporabljajo za izplačilo plač za mesec april 1995. Kot pojasnjuje predsednica ekonomsko-so-cialnega sveta in ministrica za delo Rina Klinar, delodajalci uporabijo dogovor neposredno, ob izplačilu plač pa jim še ni treba izpolnjevati posebnih obrazcev, ki bodo predpisani na podlagi sprejetega zakona. Vlada je namreč parlamentu predlagala naj zakon obravnava takoj po prvomajskih praznikih na izredni seji, sicer namenjeni splošni razpravi in odločanju o nadaljevanju postopka sprejemanja državne blagajne '95. Navodilo za izvajanje dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu in Socialnega sporazuma za leto 1995, skupaj z obrazci, pa bo izdano najkasneje v 15 dneh po njegovi uveljavitvi, pojasnjuje Klinarjeva. Dogovor o politiki plač in drugih prejemkih zaposlenih v gospodarstvu, kot separat socialnega sporazuma bo nehal veljati hkrati s prenehanjem veljavnosti socialnega sporazuma za leto 1995.V dogovoru o politiki plač in drugih prejemkih zaposlenih v gospodarstvu pa je med drugim določeno tudi, da ne glede na omejitev sredstev za plače, ki izhajajo iz dogovora, se podpisniki dogovora strinjajo, da najnižje izplačilo mesečne plače za zaposlenega za poln delovni čas in predvidene delovne rezultate za letošnji april ne sme biti nižje od 45 tisoč tolarjev bruto. _______GOLF / NARAVOVARSTVENI POMISLEKI_ Svetovni dan brez golfa LJUBLJANA - V Evropskem letu varstva narave, ki ga je letos razglasil Svet Evrope, je naravovarstveno vrednotenje golfa več kot upravičeno. Poudarek tega leta je namreč na ohranjanju narave zunaj zavarovanih območij, kamor sodijo tudi igrišča za golf. Pri tem športu, ki ima velike prostorske zahteve, prihaja do nekaterih okoljskih problemov, ki jih povzročata neprimerno načrtovanje igrišč in kasnejša nega zanje. Seveda na golf zato ne moremo gledati samo v slabi luči, saj primerna nega in vključitev igrišča v krajino lahko pripomereta celo k povečanju njenih naravovarstvenih vrednot. Svetovni dan brez golfa, ki ga" je 29.aprila pred tremi leti razglasilo Svetovno gibanje proti golfu, je lahko priložnost, da pogledamo te pluse in minuse. Dejstvo je, da je danes golf v mnogih deželah zelo razširjen. To najbolj velja za Združene države Amerike, kjer je kar polovica od skupaj 50 milijonov igralcev, s četrino sledi Japonska, preostanek pa v glavnem sestavljajo nekatere evropske dežele. Tolikšna armada igralcev seveda potrebuje številna igrišča. Golf je namreč šport z izredno velikimi prostorskimi zahtevami, saj v povprečju igralec golfa potrebuje 4-krat večjo površino kot lahkoatlet, 10-krat večjo kot nogometaš, 60-krat večjo kot igralec tenisa in celo 200-krat večjo kot udeleženec dvoranskih skupinskih iger. S tem se že dotaknemo enega od okoljskih problemov, ki jih ta šport prinaša s seboj. Na igrišča za golf namreč letijo štiri glavne tovrstne obtožbe: 1. da odvzemajo prostor obdelovalnim, gozdnim in naravovarstveno visokovrednim površinam; 2. da uničujejo izgled krajine in jo ogrožajo z erozijo; 3. da zaradi velikih potreb po namakanju trošijo vodne zaloge; 4. da zaradi pretirane uporabe gnojil in zaščitnih sredstev onesnažujejo vode in ogrožajo živi svet. Igrišče zavzame, odvisno od števila polj, površino od 30 do 150 ha. Zanimivo pa je, da je z naravovarstvenega stališča bolj problematično premajhno kot preveliko igrišče. Na omejenem prostoru je namreč manj možnosti, da bo okoli polj dovolj velika in raznolika okolica, kjer bo živi svet našel možnosti za razvoj. Pri 18-steznem igrišču naj bi bila dovolj šele skupna površina okrog 90 ha, delež stez pa naj ne bi presegal tretjino te površine. Tako med stezami nastane mreža ohranjenih biotopov, kjer je omogočeno nemoteno prehajanje vrst. Seveda se pri tem znajdemo pred osnovno naravovarstveno dilemo: ali je bolje načrtovalce igrišč spustiti v divjino, kjer.naj na dovolj velikem prostoru uskladijo potrebe in zahteve tako igralcev kot naravovarstvenikov, ali pa igrišča omejimo na majhne in zelo intenzivno korišče-ne površine. Ob tem moramo upoštevati, da golf ni samo igrišče, temveč tudi povečan promet, gradnja gostinskih objektov ali na kratko: odprta pot urbanizaciji. Stalna in intenzivna nega igrišč, predvsem najbolj obremenjenih delov (odbijališče, zelenica) povzroča z obilnim namakanjem, gnojenjem in uporabo pesticidov največje probleme. Poraba vode, ki jo potrebujejo za vsakodnevno namakanje, je najbolj problematična v sušnih predelih. Potratna igrišča imajo neredko prednost pred kmetijskimi površinami in drugimi porabniki. Za zadovojitev potreb so potrebni veliki zbiralniki ali obsežni sistemi za dovod vode. Mnoga igrišča so pregnojena, tako z dušikom kot s fosforjem. Ko so proučili analize tal britanskih igrišč, so raziskovalci v šali dodali, da bi prst lahko marsikje pakirali v vrečke in prodajali kot gnojilo. Vrednosti talnega fosforja na igriščih so namreč presegale običajne tudi za več kot 50-krat. Ob obilnem namakanju se vse te hranilne snovi izpirajo v okolne vodotoke, kjer povzročajo nadaljnje probleme, za človeka predvsem zaradi povečane vsebnosti nitratov. Z igrišč pa se ne spirajo samo gnojila, temveč tudi nevarne, strupene snovi. Zaradi obilnega gnojenja in namakanja trave sicer zelo bujno rastejo, so pa zato tudi bolj občutljive na bolezni in škodljivce. Zato je potrebna uporaba številnih kemičnih sredstev: insekticidov, fungicidov, herbicidov, algici-dov in drugih ubijalcev. Vsi ti pesticidi pa ne pokončajo le škodljive, neprijetne vrste, temveč tudi njihove naravne sovražnike. S travnikov izginejo roparske vrste mravelj, pajkov, hroščev, kar še olajša širjenje škodljivih vrst. Ostanki pesticidov pa se selijo tudi po prehranjevalni verigi in se tako kopičijo v telesih nekaterih sesalcev in ptic, v vodah pa v ribah. Zabeleženi so bili tudi mnogi direktni pogini ptic na igriščih za golf. Nekatere raziskave tudi nakazujejo možnost, da je pojavnost rakastih obolenj med delavci na igriščih za golf povečana na račun uporabe pesticidov, katerih letna količina doseže tudi 20kgČ ha. Če ne bi bilo nevarnosti, zakaj bi potem predsednik Ameriškega združenja za golf opozoril igralce, naj ne dajejo podstavka za žogico (ki ga pri začetnem udarcu zapičijo v tla) v usta? Velik del uporabljenih pesticidov pride v obliki hlapov in aerosolov v ozračje ter s tem prav tako ogroža zdravje uporabnikov igrišč, še najbolj zaposlene nosače palic. Podatki japonskih zdravnikov kažejo, da je od 500 primerov zastrupitev s pesticidi kar 125 povezanih z golfom. V razvitih deželah so najbolj strupeni pesticidi sicer prepovedani, še vedno pa najdejo pot na vse večje število novih igrišč v nerazvitih državah, kjer poskušajo za vsako ceno priti do zaslužka od turistov. Možnosti, da bi šport zelenih trat postal resnično "zelen", vendarle obstajajo. Najprej je potrebna strateška odločitev, ali tak šport, ki ima poleg poleg velikih prostorskih potreb in okoljskih problemov še nekatere druge, predvsem družbene zadržke (omejevanje gibanja, socialno ločevanje zaradi visokih stroškov), sploh potrebujemo. Nato je potrebno želje uskladiti z naravnimi danostmi. Dandanes smo sicer res sposobni zemeljsko površje prilagajati najrazličnejšim željam in potrebam, istočasno pa se tudi že zavedamo, da mora biti pot tehnike v naravo tudi omejena, oziroma z njo usklajena. Zato moramo pri izbiri lokacije za igrišče upoštevati tudi (če že ne predvsem) naravovarstveno stroko. Naravovarstveniki golfa ne moremo kar avtomatično preganjati. Kot pri vsakem posegu v prostor je potreben temeljit razmislek, kaj sploh želimo, predvsem pa, kakšne naravne možnosti imamo za to. Interesi so seveda različni, prevladajo pa naj taki, ki ne bodo zadovoljili le kratkoročnih potreb nekaterih posameznikov. Krajino lahko spreminjamo le toliko, da bo omogočeno preživetje nam in našim zanamcem, med katere moramo poleg ljudi šteti tudi milijone različnih rastlinskih in živalskih vrst. Te so v boju s sedanjimi, pretežno ekonomskimi interesi ljudi v prav nezavidljivem položaju, saj egoistično postavljamo v ospredje nam všečne zahteve. Koliko bi vas pritrdilo, da je "vrednost" močvirja večja od lepo obdelanega polja? Okoljska zavest počasi prodira v vse pore našega življenja. Čas je že, da se to zgodi tudi v golfu. Socialna izoliranost igralcev namreč ne pogojuje tudi ekološke. Tudi vrednote v golfu se bodo verjetno morale prilagoditi splošnim, med katerimi zaradi skrbi za ohranitev naše največje nepremičnine vse večjo težo dobivajo vrednote okolja, vrednote narave. Igor Maher /Primorski dnevnik Moj dnevnik! GRAFICENTER / FOTO: SERGIO FERRARI izidi in lestvice ŽENSKA C1 LIGA / 23. KOLO MOŠKA C1 LIGA / V CLESU Moška B2 liga IZIDI 23. KOLA: Chioggia - Lugo 3:2, Riviera -Mestre 1:3, Lunazzi - Bussolengo 3:1, Porto Ra-venna - Cessalto 3:0, Viserba - Sedico 3:0, Imsa KmeCka banka - Faenza 3:2, Isola - Asola 3:2. VRSTNI RED: Lugo 40, Volley Mestre 36, Riviera del Brenta 32, Bussolengo in Asola 28, Viserba in Chioggia 24, Porto Ravenna 22, Sedico Belluno 20, Spem Faenza 18, Imsa Kmečka banka 16, Isola Verona 14, Lunazzi TV 12, Cessalto 8. PRIHODNJE KOLO (6.5.95): Sedico - Asola, Lugo - Lunazzi, Bussolengo - Viserba, Faenza - Riviera, Chioggia - Ravenna, Cessalto - Mestre, Imsa Kmečka banka - Isola. Moška C1 liga IZIDI 23. KOLA: Mogliano - Casal Fosso 0:3, Pordenone - Pallavolo Ts 3:2, S. Giustina - Argenta-rio Tn 1:3, Noventa - Ponte nelle Alpi 0:3, Motoa- I gricole - Koimpex 2:3, Flebus - San Miguel 1:3, Marzola - Finvolley 3:2. VRSTNI RED: San Migule 42, Volley Pordenone 40, S. Guština in Pallavolo Trieste 28, Koimpex, Argentario in Marzola 26, Casal Fosso 24, Finvo-ley 22, Ponte nelle Alpi 18, Mogliano 16, Flebus Povoletto 10, Noventa in Motoagricole 8. PRIHODNJE KOLO (6.5.95): Koimpex - Monfal-cone, Casal - S.Giustina, Argentario Tn - Motoagricole Tn, San Miguel Tn - Pordenone, Moghano - Noventa, Alpi - Pall. Ts, flebus - Marzola. Ženska C1 liga IZIDI 23. KOLA: Oma - Fontane 3:1, Vivil - Bor Mercantile 0:3, Cassola - Heraclia 1:3, Porcia - Go-digese 2:3, Tarcento - Koimpex 3:1, Cus Ud - demona 3:2, Dolo - Kennedy 3:1. VRSTNI RED: Heraclia Noventa Padovana 46, Godigese 32, Bor Mercantile, Gemona in Dolo 28, Vivil in Fontane 22, Koimpex in Kennedy 20, Oma in Porcia 18, Cassola 16, Tarcento 14, Cus Udine 10. PRIHODNJE KOLO (6.5.95): Koimpex - Kennedy, Fontane - Cassola, Heraclia - Tarcento, Gemona - | Vivil, Oma - Porcia, Godigese - Bor Mercantile, Cus Ud - Dolo. Moška BI liga IZID 23. KOLA: Silvolley Padova - VBU Videm 3:1 (15:7,14:16,15:8,15:12). VRSTNI RED: Crema in Padova 30, Rovigo 24, Mantova in Bergamo 22, Eurock 20, Bassano in VBU Videm 18, Ferrara 16, m Alessandria 14, Pavic 10, Mondov! 6. Ženska BI liga IZIDA 23. KOLA: Camst Videm - Reggio Emilia 3:1 (15:7,15:4, 8:15,15:12), Soliera - Latisana 3:1. VRSTNI RED:. Latisana 42, Jesi in Forli 34, Soima in Soliera 32, Camst Videm 26, Firenze 24, Feltre in Prato 22, Trento 18, Trevi Perugia 16, Noventa VI10, Loreto 6, Reggio Emilia 4. Ženska B2 liga IZIDA 23. KOLA: Vignola - Sangiorgina 3:2 (15:10, 11:15, 15:9, 10:15, 15:11), Alloys Tržič -Sarmeola 0:3. VRSTNI RED: Ferrara 40, Mantova 38, Vignola 36, Sarmeola 32, Piove di Sacco 30, Sangiorgina in Corlo 2, Povo in Battisti 20, Albatros TV 14, Rovereto in Moghano 10, Alloys Tržič in Somma- | campagna 8. Odličen nastop borovk v Villi Vicentini, položaj slogašic se slabša V Centi so doživele nepričakovan poraz Podcenjevanje bi skoraj lahko bilo usodno Koimpex po prvih 2 setih popustil v tie breaku pa so bili spet boljši Vivil - Bor Mercantile 0:3 (11:15, 3:15,10:15) BOR: Gregori 10+7, Be-nevol 7+5, Flego 3+5, Vodopivec, Gruden 1+0, Pi-tacco 7+10, Ažman, Cok 7+4, Faimarm 0+1, Zadnik. Servis (toCke/napake): Vivil 8/9, Bor 9/10, Napake: Vivil 10, Bor 6. Borvke so v Villi Vicentini igrale nad vsakim pričakovanjem. Bil je to verjetno njihov najboljši nastop v gosteh, premagali pa so ekipo, ki je bila v tem povratnem delu sezone med najbolj uspešnimi. Zmaga plavih ni bila nikoli pod vprašajem. Dobro so v bistvu igrale v vseh elementih. Sprejem servisa je bil skoraj brezhiben, tako da so pla-ve lahko napadale raznoliko in učinkovito ter izigravale visok, a počasen blok Vivila. Pitaccova je na centru z uspešnim zaključevanjem hitrih kombinacij usmerjala nase pozornost nasprotnic, s tem pa olajšala delo kril. Posebno učinkovito je napadala tudi kapetanka Gregorijeva, ki je zelo dobro igrala tudi v polju. Bor je bil precej boljši od Vivila tudi na servisu, tako da so imele gostiteljice kar precej težav, da so organizirale svoj napad. Se najbolj izenačen je bil uvodni set. Pri rezultatu 5:4 za Vivil pa so plave dosegel pet zaporednih točk in prednost ohrani-loe do konca seta. Drugi set je bil enosmeren, Bor je hitro visoko povedel. Vivilov trener je naredil veC menja, a pokazalo se je, da rezerven igralke niso na višini standardnih, tako da je bila premoč plavih še bolj očitna. Bo-rovke so v glavnem stalno vodile tudi v tretjem setu, v katerem so s sproščeno, a hkrati tudi borbeno igro zatrle vsak poskus Vivila, da bi jih ujel. Borovke so po tej zmagi na 3. mestu dohitele Gemono, po številu osvojenih točk pa so že izenačile lanski izkupiček, kar je za letos še bolj pomlajeno šesterko vsekakor zelo pozitiven rezultat. Tarcento - Koimpex 3:1 (15:12,15:5,8:15,15:7) KOIMPEK: Brumat, Ciocchi 3+0, Fabrizi 8+8, Gregori 3+9, Pertot 8+5, Pittioni 0+0, Sosič 2+0, Skerk 1+9, Vidah 10+4. Servis (toCke/napake): Koimpex 7/9; za Tarcento 11/10. Igralke Koimpexa so v soboto na gostovanju proti predzadnjemu Tarcentu zapravile eno izmed možnosti, da bi se dokončno spravile na varno in se izognile iz kola v kolo srditejšim bojem za izboljšanje končnega stanja na lestvici. Tako se dogaja, da se tudi ekipe, ki so se že matematično poslovile od C-l hge krčevito borijo za vsako točko, saj jim Čedalje glasnejše govorice o možnih repe-sažah vlivajo dodatnih moči in motivacij za ta zaključni del prvenstva. V tej luči lahko tudi ocenjujemo presenečenje kola, ko je zadnjeuvršCeni Cus premagal Gemono, ki je bila v ozkem krogu favoritov za napredovanje. V isti luči pa gre tudi ocenjevati briljanten nastop Tarcenta proti naši ekipi in njegovo nekoliko nepričakovano zmago. Resnici na ljubo velja poudarih, da slogašice resda niso zaigrale superla-tivno, pa vendar tudi ne slabo, tako pac kot jim dopušča trenutna forma. Odbojkarice Tarcenta so prva dva niza odigrale brezhibno, brez napak z odlično obrambo in izredno točnostjo in jakostjo na servisu. Koimpexove igralke so se sicer dobro upirale, kar velja predvsem za prvi niz, v katerem so učinkovito zaigrale na mreži, v ključnih trenutkih pa zagrešile tistih nekaj osnovnih napak, ki so Tarcentu dale dodatnega elana, da je prvi prišel do 15. točke. Z veliko vnemo so se naše igralke vrgle v boj v tretjen nizu in ga z urejeno in učinkovito igro osvojile. Prav tako odločno so začele tudi četrti set, kjer so takoj povedle s 5:1, niso pa znale velike psihološke prednosti obdržati v nadaljevanju seta. Dopustile so, da je Tarcento ponovno uredil svoje vrste in zopet uveljavil svojo igro, ki je naše igralke zmedla in točki sta ostali doma. (Inka) Motoagricole Trento -Koimpex 2:3 (9:15, 8:15, 15:7,16:14,11:15) KOIMPEK: Božic 3+10, Cisolla 9+8, CaC 1+0, A. Kralj 8+10, D. Kralj 1+2, Riohno 2+1, Rovere 9+11, Sgubin 0+0, Terpin 14+11. Servis(točke/napake): Koimpex 3/11; Motoagricole 10/16. Igralci Koimpexa so v soboto na lastni kož obcu-hli, kako nevarno je lahko podcenjevanje nasprotnika. Naši fantje so tokrat odšli na letošnje najdaljše gostovanje v Cles pri Trentu. DomaCi Paoh Motoagricole pa je že izpadel iz hge. Kljub temu so se njegovi igralci borili, kot da bi imeli pred sabo še celo prvenstvo in so se na vse kriplje trudili, da bi domačemu občinstvu pripravili presenečenje. Slo-gaši so dobro zaceh. Kljub naporni, več kot šestumi vožnji, so takoj uveljavili svojo premoč. Dobra napadalna igra in zlasti učinkovit blok sta spravila na kolena domačo ekipo in stanje v setih je kaj kmalu bilo 2:0 za Koim-pex. Tedaj pa je na igrišču prišlo do preobrata. Naši fantje so bili prepričani, da imajo zmago že v žepu, domačini pa so zaigrali kot prerojeni in nadigrali našo ekipo. Tudi v četrtem setu je bil Koimpex do desete točke v podrejenem položaju, nakar so fantje reagirali in povedli s 13:10, vendar tudi ta prednost ni bila dovolj in Paoli Motoagricole je stanje v setih izneaCil. Odločilni set je Koim-pex sicer zmagal z minimalno razliko, vendar ni bila njegova zmaga nikoli v dvomu, saj je takoj na začetku povedel in prednost potem upravljal skozi ves set. Nekaj nepazljivosti in netoCnosh v končnici je sicer omogočilo domačinom, da so razliko v točkah omilili, do preobrata pa ni moglo prih. S to zmago je Koimpex še utrdil svoje odlično mesto pod vrhom lestvice in ob udognem razpletu v preostalih treh kolih bi se lahko uvrstil na Četrto ali celo tretje mesto na lestvici, kar bi bil za novinca v ligi vsekakor izreden uspeh. (Inka) Pokrajinske lige 1. ženska divizija: Sloga - Kontovel 3:0, Pallavolo TS - Breg 3:0. 1. moška divizija: Korting - Volley 80 3:1, Intrepida - 01ym-pia 3:2. 2. ženska divizija: Sloga A - Sokol 3:1. HmLADINCI / MEDDE2ELNA FAZAh Sisley po pričakovanju premočan za Espego Sisley Treviso - Espego 3:0 (15:0,15:9,15:11) ESPEGO: S. Cemic 3+3, Devetak 1+1, Pintar 0+2, Graunar 3+10, Soban 3+3, M. Cemic 1+4, Makuc 0+0, Plesničar 0+0. Na meddeželni fazi za mladince v Roveretu so mladinci Espega v prvem srečanju po pričakovanju izgubili s favorizirano ekipo prvoligaša Sisleya. ki je bil za goriško združeno ekipo res premočan nasprotnik. Pravzaprav je bilo pravo odbojko videti le v drugem in tretjem setu, ko so se Goričani otresli strahu pred mnogo višjimi nasprotniki, ki so jih prestrasih že na ogrevanju. Tako so po izgubljenem setu na ničli zaigrali, tako kot znajo in tudi pokazah nekaj res lepih akcij. Najbolj izenačen je bil tretji set, v katerem je Espego takoj povedel z 2:0, nato z 8:5 in 10:7. Nato so igralci iz Trevisa spet pritisnili na plin in dobili tudi ta set. Danes Čaka espegovce ob 11. uri najprej srečanje z Argentariom iz Trenta, popoldne ob 15. uri pa se bodo pomerih se z Bolzanom. Ostali izid: Argentario - Bolzano 3:0 (15:13, 15:11,15:7) [-jMOŠKA B2 LIGA / ZA 1MSO KMEČKO BANKOj-i Sobotna tekma bo odločilna /. Plesničar: »Če premagamo Isola, smo 99-odstotno rešeni« Zdaj je vse jasno. O obstanku Imse Kmečke banke v moški B2 ligi bo odločalo prihodnje kolo, v katerem se bodo goriški odbojkarji v Standrežu pomerili z neposrednim tekmecem Isolo Mekar. Veronska šesterka je v soboto po petih setih premagala Aso-lo iz Mantove in tako parirala uspehu valovcev prod Spemu iz Faenze. »Ce bomo v soboto premagali Isolo, bomo 99-odstotno rešeni«, pravi športni vodja OK Val Ivan Plesničar, ki ga zmaga Isole pravzaprav ni prese-netila. Letošnja sezona je za goriškega drugoligaša tako polna negativnih epizod, da si v goriškem tabora nihče ne dela utvar, da je mogoče računati na kakršnokoli srečno okoliščino. Treba je pac računati izključno na lastne sile, tako kot v soboto proti Faen-zi. »Zdi se mi, da ima precej zaslug za zmago naš trener. Stera se je v soboto odločil za nekaj res tveganih potez, ki pa so obrodile dobre sadove. Tako je v Četrtem setu zamenjal Stabileja s Floreninom, Igor pa ga je poplačal z izredno dobro igro v sprejemu servisa. Zelo posrečena je bila tudi zamenjava Princija s Koršičem. Fabjana so sicer v Četrtem setu nasprotnikovi centri večkrat blokirali, je bil pa odločilen v tie breaku. Seveda pa ne smemo pozabid na brezhiben nastop Ferija,« sobotni nastop ocenjuje Plesničar. Zelo pozitivno je tudi dejstvo, da so gledalci tokrat v velikem številu prišli bodrit fante, še posebej glasen in dobrodošel pa je bil doprinos odbojkarjev SoCe, ki so - kot ponavadi -po hitrem postopku zmleli svojega nasprotnika in se pravočasno preselili iz sovodenjske v štandreško telovadnico. Pri OK Val pričakujejo, da bodo navijači v soboto proti Isoli ustvarili ' še bolj vroče ozračje in tako tudi sami prispevali svoj delež k obstanku moštva v ligi. Tako do konca sezone hnsa Kmečka banka Isola ISOLA MEKAR Imsa KB Vollev Mestre FAENZA PORTO Lugo Z velikimi, mastnimi črkami tekme doma. Količnik v nizih: Imsa Kmečka banka 37:52, Isola 36:54. ŽENSKA C2 LIGA / PO ZMAGI PROTI TORRIAN1 IN PORAZU FARRE Sokolovke tudi matematično na varnem Kmečka banka v Codroipu ni zadovoljila - Brežanke se niso mogle upirati Martignaccu Ristorante del Doge - KmeCka banka 3:0 (15:9,15:11,15:3) KMECKA BANKA: Blasizza 0+0, Brisco 6+8, Mikluš 0+0, Monica To-masin 0+8, Michela Tomasin 2+1, Pellegrin 5+5, Braini 0+0, Černič 2+0, Zavadlal 1+2. Servis (točke/napake) 2/6. Ce bi igralke Kmečke banke zaigrale kot na nekaterih prejšnjih nastopih bi se lahko iz Codroipa vrnile nedvomno z boljšim rezultatom. Poraz s 3:0 je mogoče zanje malce prehuda kazen, toda naredile so premalo, da bi si zaslužile zmago. Razlogov za poraz je več. Mlada podajacica Blasizza je naletela na precej Cm dan. Čeprav sprejem servisa nikakor ni bil slab, je bil napad GoriCank preveč predvidljiv in premalo prodoren, tako da je že tako odlična nasprotnikova obramba prišla tokrat še bolj do izraza. GoriCanke so pod svojimi sposobnostmi zaigrale tudi v bloku. Ce k temu dodamo še to, da je bil servis prešibek, je slika popolna. Kljub vsem tem težavam se je Kmečka banka v prvih dveh setih solidno upirala nasprotnicam, posebno velja to še za drugi set, ki je bil dokaj ize- načen in razburljiv. Res pozitivno oceno za sobotni nastop si vsekaKor zasluzil le Maša Braini. Sokol Indules - Torriana 3:1 (15:11,11:15,15:4,15:9) SOKOL: T. Masten 5+8, Maraccel-h 8+4, L. Masten 8+5, Cossutta 3+4, Kosmina 4+4, Lupine 2+1, Semec, Ban, Visentin, Švara. Servis (točke/napake): Sokol Indu-des 5/5. Sokol Indules je dosegel razmeroma zanesljivo zmago nad Torriano. Sobotno srečanje se je sicer za Sokol začelo slabo, saj so gostje iz Gradišča povedle kar s 7:0. V tem obdobju so domačinke veliko grešile v napadu, nato pa so končno začele dobro servirati, predvsem pa je bil učinkovit blok. Tako so Jurmanove varovanke uspele izenačiti na 7:7, Torriana je sicer še povedla z 9:7 in 10:9, nato pa so sokolovke prevzele pobudo in zanesljivo dobile set. V drugem setu so Nabrežinke nadaljevale z dobro igro in povedle z 9:4 in 11:8, ko so nenadoma popustile in Tomani dovohle, da jih dohiti in nato pusti na enajsti-ci. Ko so vsi pričakovali, da se bo srečanje spet odprlo, pa so sokolovke v nadaljevanju zaigrale zelo dobro in brez problemov dobile tretji set, v Četrtem pa so visoko povedle in samo proti koncu nekoliko popustile, vendar je bilo srečanje že odločeno. Za dobro igro tokrat zasluzi pohvalo podajacica Lara Lupine, ki je iz tekem v tekmo bolje uigrana s svojimi napadalkami. Martignacco - Breg 3:0 (15:4,15:9, 15:5) BREG: Bandi 2+4, Canciani 4+2, KocjanCiC 0+4, S. Slavec 1+0, Zeriali 4+5, K. Slavec 2+7. Servis (toCke/napake): Martignacco 9/8, Breg 6/1. Iz Martignacca se Brežanke vračajo s pričakovanim porazom. Na pot je odšlo samo šest igralk, ki so se sicer borile, toda kaj več v tipični prvenstveni tekmi ob koncu prvenstva, ko je za obe ekipi že vse odločeno, niso mogle storiti. V prvem in tretjem setu je bila premoč Martignacca oCitna, v drugem pa smo bila priča vsaj v začetku izredno izenačenemu boju. Brežanke so zdržale do 9:9, nato pa je Martignacco dosegel odločilni break in dobil tudi ta set. ____ŽENSKA D LIGA / OLVMPIA ČERIMPEX PRAZNOVALA VELIK USPEH_ V dveh sezonah iz 1. divizije do najvišje deželne lige Skrivnost uspeha? »Imamo se rade«, pravi kapetanka H. Corsi MOŠKA C2 LIGA / ZA OLVMPIO Pot do obstanka bo še zelo strma Borovci nudili Vivilu močan odpor 01ympia CDR - Malago 1:3 (10:15, 8:15, 15:8, 9:15) OLVMPIA CDR: J. Terpin 5 + 12, Sfiligoj 5+7, Dorni 7+8, Graunar 6+10, Ferfolja 4+6, Batistič l+o, Maraž 1 + 1, Komjnac, A. Terpin 4+4, Vogrič. Pot 01ympie do obstanka bo še dolga in strma. Goričanom se je v tekmi z Maniagom izmuznila iz rok zmaga, na katero so po zadnjih dveh spodbudnih nastopih trdno računali. Mogoče jih je izdal pretira-m optimizem, mogoče je kriva živčnost. Kakorkoli že, 01ym-Pia je tokrat (kot že prevečkrat letos) spet zaigrala pod svojimi sposobnostmi. Premalo je bilo odločnosti in tudi koncentracija ni bila na višku. Maniago je vse to spretno izkoristil in vknjižil zmago, s katero si je praktično dokončno zagotovil obstanek v ligi, Čeprav ne moremo reci, da je kdove kako blestel. Srečanje je bilo na trenutke izenačeno, toda 01ympia ni igrala prepričljivo niti tedaj, ko je bila v vodstvu. V prvem setu je Maniago takoj Povedel z 10:11. Gostitelji so nato zmanjšali zaosztanek na 11:10, vendar je bil konec spet v rokah gostov. V drugem setu je bil odpor 01ympie slab, k sreči pa so Goričani v tretjem setu reagirali in set tudi razmeroma gladko osvojili. Upanja, da bi lahko prišlo do preobrata so se razblinila v 4. setu pri vodstvu 01ym-Ple z 8:3. Takrat se je slovenska sesterka zmedla, prevladala je živčnost in gostje so dosegli delni izid 13:1, ki jasno kaže, kakšno je bilo tedaj razmerje moči na igrišču. 01ympio je tako na lestvici dohitel porno, približala pa se ji je tudi Natisonia, medtem ko je Torriana z zmago proti Prati nekoliko zadihala. 01ympia bo v prihodnjem kolu igrala v Buii proti ekipi, ki si je prav v minulem kolu z nepričakovanim Porazom doma proti Prevenireju praktično zapravila vse možnosti za napredovanje. Bor Fortrade - Latterie Friulane 2:3 (11:15, 6:15, 15:9, 15:11, 13:15) BOR: Taberni 8+11, Coloni 0 + 1, Gombač 5+8, Del Turco 2+2, Koren, Marega 6+11, Pauli-ca, Furlanič, Bresich 10+13, Cella 12+16, Da- nieli 6+8. Borovci so bili proti Vivilu resnično na pragu velikega preobrata. Gostje so prišli v Trst z jasnim ciljem: zmagati za vsako ceno in odbiti napad Buie, ki je v zadnjih kolih nevarno ogrozila njihovo končno drugo mesto. Računica se je Furlanom izšla, vendar so jim borovci resnično pognali strah v kosti in pred njimi klonili šele po dveh dobrih urah. igre. Prva dva seta je osvojil Vivil. Plavi so mu v prvem setu nudili dober odpor (10:10), v drugem pa je bila premoč gostov bolj očitna. V tretjem setu, ko je za Bor stopil na igrišče tudi trener Cella, so bili plavi vedno v vodstvu (10:4, 11:5), vrhunec pa je tekma dosegla v četrtem setu. Vivil je mislil, da je bil poraz v tretjem setu le epizoda, ni pa računal z izrednim odporom borovcev v bloku in obrambi. Goste je zajela živčnost in plavi so izsilili tie break. Zadnji set je bil na začetku izenačen, nato pa je Vivil tudi zaradi napak plavih v napadu visoko povedel s 13:8. Borovci so enkratno reagirali in dosegli pet zaporednih točk ter stanje izenačili, na koncu pa so izkušeni gostje le dosegli še zadnji dve točki. Veselje, veselje, veselje! Odbojkarice goriške 01ympie so v soboto v Trstu tri kola pred koncem prvenstva matematično dosegle napredovanje v C2 ligo. Velik uspeh GoriCank že precej Časa ni bil sporen. Čeprav je bilo torej srečanje z zadnjeuvršCeno Orno pravzaprav le gola formalnost, je bilo veselje po tekmi, kajpak, na višku. 01ympia je v letošnjem prvenstvu D lige nastopila kot novinec, zato je zadoščenje ob velikem podvigu še toliko večje, boljših poznavalcev odbojkarske stvarnosti pri nas pa ta rezultat vendarle ni povsem presenetil, Čeprav predstavlja dvojno napredovanje seveda pravo redkost, na katero so lahko pri 01ympii upravičeno ponosni. Dejstvo je namreč, da je Oljrmpia že dve leti nepremagana in je že lani v 1. diviziji pokazala za dva razreda boljšo igro od vseh svojih nasprotnic. Pravzaprav bi se bil moral sedanji, nadarjeni rod igralk go-riškega društva že davno pred letošnjo sezono pojaviti na prizorišču deželne odbojke. Napredovanje v D ligo se mu je namreč v sezonah 1990/1991 in 1991/1992 za las izmuznilo po nesreči. Jedro šesterke, ki ga je formiral Zoran Jerončič, zdaj pa ga že tretje leto vešče vodi Miranda Kristančič, je torej počasi dozorevalo, zdaj pa je obrodilo soCen sad. »Naš cilj je bil na začetku le obstanek v ligi. Nasprotnikov nismo poznah, stanje v ekipi pa pred pričetkom sezone ni bilo rožnato. Igralk je bilo premalo, Zottijeva in Princijeva sta se nam namreč pridružili le v zadnjem hipu. Kritično je bilo tudi v 4. kolu. Pred tekmo s Fiumicellom so nekatere igralke iz različnih razlogov zapustile ekipo. Izgubljali smo z 2:0, oni pa so imeli tudi zaključno žogo, a smo vseeno zmagali. Ne vem, kako bi bilo, če bi takrat izgubile. Naša pot vsekakor tudi potem ni bila lahka, kajti razmerje moCi je bilo med prvimi šestimi ekipami na lestvici precej izenačeno,« o prvenstvu meni Miranda Kristančič. V 01ympii je precej fizično in tehnično nadarjenih, pa tudi že dokaj izkušenih igralk, vendar je prava moC v kolektivu ali - kot pravi ambiciozna kapetanka Hadrijana Corsi, ki napoveduje prodor do Gl lige - ekipa zmaguje, ker »se imamo rade«. O bodočnosti sedaj raje še ne razmišljajo, najprej bi želeli končati prvenstvo nepremagani. Za C2 ligo bodo prav gotovo potrebne okrepitve (kakšen tolkač, manjka pa tudi še en podajac), nekatere igralke pa so že dobile ponudbe od klubov iz višjih lig. Velika ovira je tudi služba nekaterih igralk, ki delajo do večernih urah. Tudi trenerka Kristančičeva pravi, da še ne ve, ali bo še naprej trenirala pri 01ympii (njen pomočnik Saša Hlede je prepričan, da bo!). Skratka, treba bo še marsikaj urediti. A zdaj je čas za praznovanje. (ak) Vagaia - 01ympia Cerimpex 0:3 (9:15, 6:15, 3:15) OLVMPIA CERIMPEX: Sošol 2+3, Zot-ti 10+6, Bulfoni 1+1, Braini 0+2, H. Corsi 9+2, K. Corsi 3+3, Princi 4+1, Cemic 1+1. Servis (točke/napake): 3/9. Blok 2+3. Napake: 01ympia 5, Oma 14. izidi in lestvice Moška C2 liga IZIDI 23. KOLA: Buia - Prevenire 0:3 (13:15, 8:15, 14:16), Torriana - Prata 3:1 (11:15, 15:1, 15:11, 15:8), Soča Sobema - Faedis 3:0 (15:6, 15:5, 15:6), 01ympia Cdr - Maniago 1:3 (10:15, 8:15, 15:9, 9:15), Bor Fortrade - Vivil 2:3 (11:15, 5:15, 15:9, 15:11,13:15), Mossa - Natisonia 0:3 (12:15, 13:15, 4:15), San Vito - Como 0:3 (8:15, 9:15, 3:15). VRSTNI RED: Soča Sobema 44, Latterie Friulane Vivil 36, Black Diamond Buia 32, Prevenire, Prata in Itely Fojda 26, Bor Fortrade 24, Volley bali Maniago 22, Lelyland Torriana 20, Como in Oljrmpia CDR 18, Pav Natisonia 16, MOssa 14, San Vito 0. PRIHODNJE KOLO (6.5.95): Vivil - Como, Prevenire - Soča Sobema, Faedis - Bor Fortrade, Natisonia - Torriana, Buia - Oljrmpia Cdr, Maniago - Prata, Mossa - San Vito. Ženska C2 liga IZIDI 23. KOLA: Asfjr - Farm 3:1 (7:15, 15:8, 15:8, 17:15), Fiume Veneto - Cordenons 1:3 (15:6, 8:15, 7:15, 6:15), Martignacco - Breg 3:0 (15:4, 15:9, 15:5), Codroipo - Kmečka banka 3:0 (15:9, 15:11, 15:3), Sokol Indules - Torriana 3:1 (15:11, 11:15, 15:4, 15:9), Rivignano - B-meters 0:3 (12:15, 4:15, 12:15), Termogas - Caffe Rufo 0:3 (3:15, 6:15, 8:15). VRSTNI RED: Cordenons 46, B-meters 38, Caffe Rufo 28, Fiume Veneto, Sokol Indules in Torriana 26, Ristorante del Doge in Asfjr 24, Lib. Martignacco in Rivignano 22, Fara 20, Kmečka banka 12, Termogas in Breg 4. PRIHODNJE KOLO (6.5.95): Tomana - Monfalco-ne, Farra - Martignacco, Breg - Sokol Indules, B-meters - Fiume Veneto, Asfjr - Codroipo, Kmečka banka - Cordenons, Rivignano - Termogas. Moška D liga IZIDI 23. KOLA: Rojalese - SanfAndrea 3:0 (15:12, 15:13, 15:7), Rozzol - Altura 2:3 (9:15, 15:13, 12:15, 15:12, 11:15), Cordenons - San Ser-gio 0:3' (12:15, 11:15, 13:15), Porcia - VBU Videm 3:1 (15:6, 15:6, 14:16, 15:6), Tranciati - Grado 3:1 (15:11,16:14, 9:15,15:9), Espego - San Giorgio 3:2 (12:15,15:13, 6:15,15:3,15:6), prost Fincantieri. VRSTNI RED: Porcia 38, VBU Videm 36, Reana del Rojale 32, Grado 30, Rozzol in Club Altura 28, Pav Udine in Espego 20, San Giorgio 16, San Ser-gio in SanfAndrea 10, Cordenons 8, Fincantieri 0. PRIHODNJE KOLO (6.5.95): Grado - Fincantieri, SanfAndrea - Cordenons, Cgss - Tranciati, San Giorgio - Rozzol, Reana - Porcia, VBU - Altura, prost Espego Ženska D liga IZIDI 23. KOLA: Vagaia - Oljrmpia Cerimpex 0:3 (9:15, 6:15, 3:15), Sgt - Libertas Go 3:0 (15:8, 15:4, 15:12), Azzurra - San Vito 3:0 (15:3, 15:10, 15:8), Fiumicello - Paluzza 1:3 (7:15, 15:9, 8:15, 1:15), Natisoma - Sacile 3:0 (15:6,15:10,15:12), Povolet-to - Spilimbergo 0:3 (9:15, 9:15, 7:15), Pasiano -Qualso 3:2 (16:14,12:15, 5:15,15:9,15:13). VRSTNI RED: Oljrmpia Cerimpex 46, Paluzza 40, Pav Natisonia 38, Sacile 36, Fiumicello 30, Azzurra 26, Sgt, Qualso in Pasiano 18, Spilimbergo 16, Povoletto 14, San Vito in Libertas Gorizia 10, Vagaia 0. PRIHODNJE KOLO (6.5.95): Sacile - Qualso, Oljrmpia Cerimpex - Azzurra, San Vito - Natisonia, Spilimbergo - Sgt, Vagaia - Fiumicello, Paluzza - Libertas Go, Povoletto - Pasiano. DEŽELNI FINALE DEČKOV IN DEKLIC Val dobil moški derbi, neroden poraz domovk V Trstu so vdovci gladko premagali Koimpex ■ ■ Dom Imsa je proti Pallavolo TS v 4. setu vodil s 14:7 Deda TRST - V telovadnici šole Suvich se včeraj in danes odvija deželni finale v kategoriji dečkov, na katerem nastopajo pokrajinski prvaki te kategorije in sicer Koimpex (Trst), Val (Gorica), Futura Cordenons (Pordenon) in VBU (Videm). Ekipe se bodo pomerile vsaka proti vsaki, zmagovalec pa bo našo deželo zastopal na meddeželnem finalu. Za obe naši ekipi pomeni že nastop na tem finalu velik uspeh. To velja še zlasti za Koimpex, ki je daleč najmlajša ekipa turnirja, saj sta le dva igralca letnika 79, ostali pa so letniki ’80 in celo ’81. Tudi telesno zato zaostajajo za vsemi ostalimi. Tudi goriški Val nastopa v neobičajnem sestavu, saj štirje igralci (Magna, Lukeš, Muc-ci in Robert Lutman) nastopajo v D figi, eden je nogometaš, dva se sploh ne ukvarjata športom, Figelj pa je še pravi začetnik. Povsem drugačna sta cordenonska Futura in videmski VBU. Futura, ki je glavni favorit za osvojitev naslova, ima v svojih vrstah dober del deželne reprezentance dečkov, videmski VBU pa že dolga leta slovi kot kovačnica dobrih odbojkarjev. V uvodni tekmi sta se včeraj srečala Val in Koimpex. Goriška ekipa je takoj na začetku uveljavila svojo telesno premoč in brez težav osvojila prvi set, v katerem so bili koimpexo- vi dečki zarai velike treme dobesedno paralizirani. Precej izenačen je bil drugi set, v katerem sta si bili ekipi do devete točke povsem izenačeni. V nadaljevanju pa je spet prišla na dan vsestransko boljša pripravljenost Vala. V drugem srečanju je Futura gladko premagala VBU in tako še potrdila vlogo favorita. Ob vsem tem pa ne moremo mimo negativne note, ki zadeva organizacijo. Prireditelja, odbojkarske zveze FTPAV, enostavno v telovadnici Suvich ni. Naravnost nedopustno se nam zdi, da je moral na primer Val dalj Časa čakati pred telovadnico, ker ni bilo nikogar, ki bi mu jo odprl. Izida: Val - Koimpex 3:0 (15:3, 15:9, 15:2), Futura - VBU 3:0 VAL: Mania 9+4, Lukeš 9+16, R. Lutman 7+3, Florenin 3+5, Mucci 2+1, G. Lutman 2+2, D. Lutman, Figelj. KOIMPEX: Bogateč 0+0, Corbatti 0+0, Drasič 1+1, Gregori 0+0, Milič 0+4, Peterlin 2+0, Ritossa 2+6, Stopar 0+0, Viezzoli 0+1. Današnji spored: 9.30 Koipmex - VBU Videm, sledi Val - Futura, 16.00 VBU - Val, sledi Koimpex - Futura. (Inka) Deklice REANA DEL ROJALE - Prvi dan deželnega finala prvenstva deklic je potrdil absolutno premoč videmskega prvaka, ekipe Volley 200 iz Bagnarie Arse, Dom Imsa pa je proti tržaškemu Pallavolu doživel neroden in nepotreben poraz, po katerem so se možnosti po uvrstitvi na drugo mesto pred današnjim nadaljevanjem precej zmanjšale. Proti Tržačankam so goriške prvakinje gladko osvojile uvodni niz, potem pa se jim je resnično zataknilo in so slabšemu, a borbenemu nasprotniku pustile prosto pot do zmage. Goričank res ni bilo prepoznati. Kljub slabi igri so v tretjem setu povedle s 7:1, vendar so si to prednost zapravile. Se bolj »tragično« je bilo v četrtem nizu, v katerem je Dom Imsa vodil kar s 14:7. Reš škoda! Kot rečeno je Volley 2000 upravičil vlogo favorita, saj je povsem zmlel pordenonskega prvaka. Vec posameznic videmske šesterke že stalno igra v C2 ligi z ekipo B-meters, ki je že dosegla napredovanje v Gl ligo, osvojitev deželnega naslova pa sodi med letošnje cilje tega društva. Izida: Dom Imsa - Pallavolo Trieste 1:3 (15:5,11:15,12:15,15:17), Volley 2000 - Fon-tanafredda 3:0 (15:5,15:6,15:0) DOM IMSA: Tomšič, Lando-Musina, Kovic, Humar, Mozetič, Uršič, Kocijančič, Zuc-carino, Tosoratti, Pavio. Današnji spored: 9.30 Volley 2000 - Dom Imsa, sledi Pallavolo Trieste - Fontanafredda, 16.00 Dom Imsa - Fontanafredda, sledi Vol-ley 2000 - Pallavolo Trieste. Konlovelke pokrajinske prvakinje! Igralke Kontove-la so pokrajinske prvakinje v kategoriji naraščajnic. Sklepna faza je bila včeraj v Dolini, na njej pa so se za naslov poleg Kon-tovelk potegovale še borovke, brežanke in igralke Ome. Kontovelke so vse tri tekme zmagale s 3:0. O poteku finalne faze bomo še poročali. Izidi: Oma - Breg 3:0, Kontovel - Bor Friulexport 3:0, Bor Friulexport - Breg 2:1, Kontovel -Oma 3:0, Bor Friu-lexport - Oma 3:0, Kontovel - Breg 3:0 Končni vrstni red: Kontovel 9, Bor Friulexport 5, Oma 3, Breg 1. izidi in lestvice V PRVI AMATERSKI LIGI / PO NEPOTREBNEM PORAZU Elitna liga IZIDI: Pro Fagagna - Centro Mobile 0:0, Ronchi Cormonese 0:6, Gemonese - Gradese 4:1, Manzane-se - Palmanova 0:0, Porcia - Itala San Marco 1:1, Fontanafredda - San Sergio 1:2, San Daniele - Saci-lese 0:0, Aquileia - Tarnal 0:0 VRSTNI RED: Palmanova 38, Centro Mobile 37, Cormonese 33, Gradese, Sacilese in San Sergio 31, Aquileia in Ronchi 28, Itala San Marco, Manzane-se in San Daniele 26, Gemonese in Tamai 25, Pro Fagagna 24, Porcia 21, Fontanafredda 18. PRIHODNJE KOLO (7.5.95 ob 16.00): Manzanese -Centro Mobile, San Daniele - Cormonese, Pro Fagagna - Gradese, Aquileia - Palmanova, Gemonese - Itala San Marco, Fontanafredda - Porcia, Ronchi -San Sergio, Tamai - Sacilese. Promocijska liga IZIDI 28. KOLA: San Canzian - Lucinico 3:1, Mara-nese - Manzano 1:0, Sangiorgina - Ponziana 1:0, Cervignano - Fiumicello 0:1, Staranzano - Ruda 1:1, Juvenbna - San Giovanni 3:1, Aiello - San Lui-gi 5:1, Torviscosa - Trivignano 0:4. VRSTNI RED: Trivignano 40, Torviscosa 38, Sangiorgina 37, Aiello 34, Juventina 33, Staranzano 32, Ponziana 31, Fiumicello in San Luigi 27, San Canzian 26, Manzano in Maranese 25, Ruda 24, Cervignano 17, Lucinico in San Giovanni 16. PRIHODNJE KOLO (7.5.95 ob 16.00): Juventina -Aiello, Staranzano - Lucinico, Torviscosa - Manzano, Maranese - Fiumicello, Ponziana - Ruda, San Canzian - San Giovanni, Cervignano - San Luigi, Sangiorgina - Trivignano. 1 .Amaterska liga Skupina B IZIDI 28. KOLA: Capriva - Gonars 3:2, Futura - For-titudo 3:0, Portuale - Isonzo 0:0, Palazzolo - Opici-na 0:0, Zaule - Romans 2:1, Mossa - Sovodnje 3:0, Edile - Union 3:0, Latisana - Villanova 3:0. VRSTNI RED: Sovodnje 41, Capriva in Mossa 39, Zaule 38, Futura 35, Edile 33, Gonars 31, Fortitudo 29, Union 24, Isonzo 23, Villanova 22, Latisana 21, Opicina 20, Palazzolo 19, Portuale in Pro Romans 17. PRIHODNJE KOLO (7.5.95 ob 16.00): Rabuiese -Gonars, Portuale - Fortitudo, Capriva - Opicina, Latisana - Palazzolo, Futura - Pro Romans, Edile - Sovodnje, Isonzo - Union, Mossa - Villanova. Skupina C IZIDI 28. KOLA: Buiese - Bearzi 1:1, Donatello -Colugna 0:4, Basaldella - Tavagnacco 1:0, Rivigna-no - Primorje 1:0, Aurora - Reanese 0:0, Muggesana - Vesna 0:3, Flambro - Zarja 1:2, Torreanese - Mere-to 2:2. VRSTNI RED: Rivignano 43, Colugna 42, Zarja 37, Vesna 35, Basaldella 32, Muggesana in Bearzi 29, Reanese 28, Torreanese 27, Primorje 26, Tavagnacco 24, Aurora in Buiese 22, Mereto 21, Flambro 20, Donatello 11. PRIHODNJE KOLO (7.5.95 ob 16.00): Donatello-Bearzi, Primorje - Colugna, Muggesana - Tavagnacco, Basaldella - Mereto Don Bosco, Rivignano -Reanese, Flambro - Torreanese, Aurora - Vesna, Buiese - Zarja. 2. Amoterska liga Skupina E IZIDI 28. KOLA: Primorec - Audax 1:0, Moraro -Costalunga 0:0, Poggio - Domio 5:1, Fogliano - Mariane 0:5, Isonzo - Kras 2:1, Fincantieri - Pro Farra 2:1, Villesse - San Lorenzo 0:1, Piedimonte - Gaja 1:3. VRSTNI RED: Costalunga 40, Fincantieri 38, Mariane, Poggio in San Lorenzo 33, Isonzo in Moraro 30, Audax 29, Domio 27, Villesse in Piedimonte 26, Primorec in Pro Farra 24, Kras 21, Gaja 19, Fogliano 13. PRIHODNJE KOLO (7.5.95 ob 16.00): San Lorenzo - Audax, Fincantieri - Costalunga, Fogliano - Domio, Villesse - Mariano, Piedimonte - Moraro, Primorec - Kras, Poggio - Farra, Isonzo - Gaja. 3. Amaterska liga Skupina F IZIDI 25. KOLA: Grado - Torre 0:0, Strassoldo - Romana 1:1, Terzo - Vermegliano 1:2, Villa - Azzurra 0:4, Sagrado - Mladost 2:1, Monfalcone - Muscoli 0:6, prost Natisone. VRSTNI RED: Monfalcone 37, Strassoldo 32, Sagrado 32, Natisone 27, Azzurra in Torre 26, Muscoli 20, Grado in Vermegliano 18, Romana 17, Mladost 15, Terzo 13, Villa 10. PRIHODNJE KOLO (7.5.95 ob 16.00): Natisone -Monfalcone, Muscoli - Sagrado, Mladost - Villa, Azzurra - Terzo, Vermegliano - Strassoldo, Romana - Grado, prost Torre. Skupina G IZIDI 26. KOLA: Mont.Don Bosco - Pieris 3:2, Ve-nus - San Vito 0:3, Cgs - Servola 2:0, Begliano -Union 7:1, Cus Ts - Dolina 1:0, prosta Breg in Cam-panelle. KONČNI VRSTNI RED: Campanelle 35, Cgs 32, Breg 31, Begliano in Mont. Don Bosco 28, Pieris 26, Servola 24, San Vito 21, Cus 18, Union 12, Dolina 5, Venus 4. Campanelle napreduje v 2. amatersko ligo, Cgs igra dodatna srečanja za napredovanje. Položaj Sovodenj se je dve koli pred koncem poslabšal Sedaj imajo samo točki več od neposrednih zasledovalcev Mossa - Sovodnje 3:0 (2:0) SDOVODNJE: Gergo-let, Černič, TomsiC, To-mizza, Hmeljak, Bastiani (v 65’ Agosto), Zotti, In-terbartolo, Casagrande, Fajt, Businelli (v 80’ Sambo) RDEČI KARTON: Fajt (dvojni opomin) Dve koli pred koncem se je prednost Sovodenj-cev nad neposrednimi zasledovalci zmanjšala, tako da bo prvenstvo negotovo vse do konca: sedaj imajo samo dve točki veC od Mosse in Caprive, tri točke jih ločijo od 2a-veljčanov, kar pomeni, da si morajo pošteno zavihati rokave in si ne smejo privoščiti drugih spodrsljajev. Glavno krivdo za včerajšnji poraz gre iskati predvsem v pomanjkanju koncentracije. Pešala je zlasti vezna vrsta, nekako pozabila je, da mora z žogami zalagati napad. Brez uporabnih žog tudi napadalci niso dali svojega običajnega doprinosa. Lahko rečemo, da ekipe dejansko ni bilo prepoznati, manjkali so ohiCajni prehodi z leve na desno in obratno, vse je bilo nekam statično, preveč so zadrževali žogo. Ne moremo trditi, da niso ničesar poskušali, a za bolj ugoden rezultat je bilo le premalo, Čeprav Mossa ni blestela in je za zmago naredila kaj malo ali skoraj nic. Do prvega gola je namreč prišla dokaj poceni: tekla je 12. minuta, domači so izvedli prosti strel, prihitel je eden njihovih napadalcev, nihče ga ni zaustavil, tako da je z glavo zatresel mrežo. Reakcija Sovodenjcev ni bila taka, da bi obrodila sadove. Nasprotno, po prekršku Zottija (žoge se je v kazenskem prostoru dotaknil z žogo) je Mossa imela na razpolago še enajstmetrovko, ki jo je tudi izkoristila. Gostje so tedaj le pokazali nekaj več odločnosti, prišlo je do prekrška nad Businel-lijem, vendar se sodnik ni odločil za najstrožjo kazen. Napadali so, vendar neučinkovito, medtem ko so se domačini razumljivo pomaknili v obrambo. Tudi v drugem polčasu ni prišlo do večjih sprememb v igri, gostje pa so vodstvo po nepotrebnem še povišali. V sovodenjskem taboru so po tekmi grenko ugotavljali, da do poraza lahko tudi pride, vendar ne na tak način. Sovodenjcii bodo morali napredovanje obraniti na zadnjih dveh tekmah r PROMOCIJSKA LIGA / DO KONCA MANJKATA ŽE DVE KOLI Juventina misli na prihodnjo sezono Med mladimi, ki si nabirajo izkušnje, se je včeraj zlasti izkazal 17-letni Screm Juventina - S. Giovanni 3:1 (2:0) STRELCA za Juventino: Devetak v 1’ in 20’, Marzilli v 75’ (11-metrovka) JUVENTINA: Zanier, Capotorto, Candutti (v 30’ Gandin), Trevisan, Pizzi, Kavs, Kovic, Screm, Devetak (v 80’ Ballaben), Peteani, Mar-zilli RDEČI KARTON: Pizzi v 77’ San Giovanni si od letošnjega prvenstva nima kaj obetati, niti rešitve, saj je skupaj z Lucinicom in Cervignanom že obsojen na izpad. Tako je dal nekaterim mladim priložnost, da si nabirajo izkušnje. Podobno kot prejšnjo nedeljo je isto storila tudi Juventina, M mlade, med katerimi se je zlasti izkazal Screm (letnik 1978), ki je res solidno igral v obrambi, pri- pravlja na naslednjo sezono. Izmed mladih, ki so bili zaposleni dan prej na poprvenstveni tekmi »under 18« v Spilimbergu, je tokrat nastopil tudi Ballaben (tudi letnik 1978), medtem ko so Trampuž, Pavio in Gambino bili med rezervami na klopi. Juventina je srečanje zadela na najboljši način, saj je povedla že v prvi akciji, ki jo je uspešno zaključil Devetak. Standrežci so nadaljevali z napadi in v 20. minuti se je Marko Devetak spet vpisal med strelce: Kovic je z desne podal na levo do Devetaka, ki je streljal proti mreži, posegel je vratar, ki pa žoge ni zadržal, do nje je znova prišel Devetak, ki je tokrat povišal vodstvo. Nekaj minut zatem se je poškodoval Candutti, ki so ga morah odpeljati v bolnišnico v Gorico, kjer so mu zaradi udarca narediti nekaj šivov na glavi. VeC priložnosti se je ponudilo Marzil-liju, M pa mu včeraj nic ni šlo od rok, veliko je grešil. Juventina je s svojo običajno igro nadaljevala tudi v drugem polčasu, gostje pa niso pokazali nič posebnega, v glavnem so se branili. Po prekršku nad Kavsom (podrli so ga v kazenskem prosd-toru) so domači še bolj zaokrožiti rezultat. Kmalu zatem so zaradi izključitve Pizzija ostali v desetih. Na koncu je nekaj kapljic dežja igralcem San Giovannija morda nekoliko pregnalo trud. z druge strani so tudi Standrežci popustili in tako so gostje tri minute pred koncem ublažili poraz. NOGOMET / V MLADINSKIH LIGAH Mladinci Juventine so uspešno začeli poprvenstveni turnir (Foto Studio reportage) Standrežci brez večjih težav slavili proti Spilimbergu Sovodenjci zamudili priložnost DE2ELNI MLADINCI Spilimbergo - Juventina 3:5 (1:2) STRELCI za Juventino: Peter Gergolet dvakrat, Gallo, Padovan, Makuc. JUVENTINA: Pavio, Screm, Pibiri, Romano (Milotti), Trampuž, Gallo, Ferro, Padovan, P. Gergolet, Ballaben, Makuc. V tekmi t.i. poprvenst-venega tekmovanja je Juventina zmagala v gosteh pri Spilimbergu. Srečanje si vsekakor zasluži naslov poprvenstveno, saj bi do takega razpleta le težko prišlo, Ce hi bili nagrada prvenstveni točki. Standrežci so bili za razred boljši nasprotnik in v začetku prvega polčasa zasluzeno dosegli dvojno vodstvo z lepim golom Petra Gergoleta in Padovana. Očitno pa jih je izid uspaval, tako da so vidno popustili in pobudo prepusti- ti nasprotniku, ki je ob izteku polčasa tudi uspel znižati zaostanek. Nadaljevanje je spet boljše obetalo, saj je takoj bil izključen nasprotnik, ki je storil grob prekršek nad Makucem. Toda Spilimbergo je zaigral zelo borbeno ter z dvema goloma celo povedel. Tedaj so se Standrežci spogledali, si verjetno rekli »ati bomo tako zgubiti?« in spet uveljavili svojo premoč. Najprej je po lepi akciji izenačil Gallo, zmago je zagotovil Gergolet, končni izid pa je postavil Makuc. Torej uspešen izid v Furlanijo, potek srečanja pa je vsekakor odraz letošnje sezone: ob dobri igri je Juventina sposobna premagati vsakogar, trenutkov dekoncentracije pa je bilo preveč... NAJMLAJSI Sovodnje - Pro Romans 0:1 (0:0) SOVODNJE: Gergolet, Mami, Cotič, Bagon, Tomšič R. Figel, TomsiC S., Valle (Mozetič), Simčič, Pavšič, Faganel. Proti skromnemu Pro Romansu so Sovodnje zamudile enkratno priložnost, da bi osvojile dve točki. V prvem polčasu je združena ekipa imela veliko priložnosti, da bi prišla do zadetka, a vendar jim to ni uspelo. Sovodnje niso prišle do zadetka tudi zaradi netočnosti Pavšiča in Simčiča, ki sta sama pred nasprotnikovim vratarjem zgrešila stoodstotni gol. V drugem delu igre je igra potekala predvsem na sredini igrišča. Pro Romans je v edini akciji na celotni tekmi prišel do zmagovitega zadetka. Po nasprotnikovem golu so Sovodnje poskušale izenačiti, ampak jim to ni uspelo. (Pavšič Aljoša) TUDI V PRVI AMATERSKI LIGI DO KONCA PRVENSTVA MANJKATA SAMO ŠE DVE KOLI »Vroče« na srečanju Vesne Nezaslužen poraz Primorja Na tekmi Muggesana - Vesna so vsi trije goli padli proti koncu Kljub skromni igri Zarjo z gostovanja odneslo celotni izkupiček Muggesana - Vesna 0:3 (0:0) * STRELCI: Sedmak v 80’, Beorchia v 82’ in Lako-seljac v 92’. MUGGESANA: Falletti, Stefani, Bagattin, Bassane-se> Fuccaro, Giovini, Polac-co (od 74’ Marši), Barilla, Bando, Vignali, Stokelj. VESNA: Zemanek, Mau-ro (od 65’ Morassut), Ricci, Malusa, Soavi, Maracich, Lakoseljac, Venturini, Ju-rincich (od 90’ Emili), Beor-chia, Sedmak. Križani so Muggesano spravili na kolena Sele v končnici srečanja, saj so vse tri zadetke dosegli v tekel do roba igrišča in nato centriral, meter pred vrati je žogo zadel Sedmak in jo preusmeril v mrežo. Zadetek je presenetil domačine, tako da so Križani dve minuti kasneje podvojili: žoga je z levega krila prišla v domači kazenski prostor, Malusa jo je zadel z glavo, usnje so igralci iz Milj odbili, prišlo je do Beorchie, ki je s kakih petih metrov od nasprotnikovih vrat z akrobatsko potezo realiziral. Tekme je bilo praktično konec, a ko so nekateri gledalci že odhajali, saj se je regularni Cas že iztekel, je Lakoseljac z roba kazenskega V svetli majici Jurincich (Vesna) zadnjih 12 minutah. Drugače tekma ni bila posebno zanimiva. Toplo vreme je brez dvoma zelo ogrelo navijače obeh ekip (prišlo je Judi do rahlega prerivanja), igralce pa je precej izmučilo, tako da smo lep nogomet videli le v prvih dvajsetih minutah prvega Polčasa. V tem delu so namreč varovanci trenerja Nonisa igrali lepo in ustvarili nekaj zares ugodnih priložnosti za zadetek. V deveti minuti je Sedmak po podaji z levega krila z glavo poslal žogo na vratnico. Pet minut kasneje je Jurincich zadel žogo z akrobatskim posegom, vendar je bil strel šibak in vratar je brez težav ubranil. Sledila sta Se dva nevarna strela Beorchie in Sedmaka, ki sta končala mimo vrat. Edino nevarnost za Vesno je povzročil njen kapetan Soavi, ki je v lastnem kazenskem prostoru zadel žogo in jo poslal ob vratih v kot. Po odmoru sta ekipi igrati zelo nezbrano. Igralci so zgrešili Stevilnme podaje, sodnik pa je večkrat prekinil igro zaradi prekrškov. V 54. minuti je Lakoseljac s prostega strela zaposlil nasprotnikovega vratarja, ki je žogo odbil s pestmi. Muggesana je pot do zadetka poskusila s streli iz razdalje, vsi poskusi pa so končati daleč od vrat. Prvi zadetek je padel v 80. minuti. Venturini je podal na levo do Lakoseljaca, ki je prostora streljal na vrata, vratar in branilec Muggesa-ne se očitno nista sporazumela in žoga se je Se tretjič zakotalila v domačo mrežo. (E.B.) Flambro - Zarja 1:2 (1:1) STRELCA za Zarjo: Kalc v 43’ in Ravatico v 62’ ZARJA: Cocevari, Sedmak, Dussoni (Grgič v 25’), Kalc, Ispiro, Ferluga, Dizda-revič, Dandri, Gregorič, To-gnetti (Tul v 75’), Ravatico. Zarja je kljub okrnejni postavi in nenehni smoli (tokrat sta se poškodovala še Dussoni in Tul, ki je kmalu zatem, ko je vstopil na igrišče, slabo padel na ramo) odnesla življenjsko važni točki iz Flambra. Domači bi lahko z zmago Se imeti nekaj upanja na obstanek v ligi in temu primemo so zaceli precej agresivno, Čeprav pravih nevarnosti za Cocevarija ni bilo. Zarja je imela lepo priložnost z Ravalicom, kot se v nogometu podobno zgodi, pa je po zapravljeni priložnosti gol dosegel nasprotnik, in to po napaki bazov-ske obrambe. Tedaj so »rdeči« reagirati in ob izteku prvega dela izenačiti s Kalcem, ki je preusmeril v mrežo lepo Tognettijevo podajo. V nadaljevanju so fantje predsednika Žagarja zaceli dokaj obetavno in izkazalo se je, da Flambro ob zadostni angažiranosti takoj zaide v težave. Nagrada je prišla že v 62. minuti, ko je Rava- tico skočil višje od dveh nasprotnikov in z glavo spremenil v zmago natančno podajo Ferluge z desnega krila. Po vodstvu je Zarja zaigrala nekoliko slabše, predvsem pa neurejeno. Zdesetkana obramba je večkrat bila negotova, do spremembe rezultata pa vendarle ni prišlo. Rivignano - Primorje 1:0 (0:0) STRELEC: Bellinato v 82’ RIVIGNANO: lacuzzo, Breon, Cressatti, Dri, Lesca-rini, Tonizzo, Meret, Collo-vati, Bellinato, Bruno, De-ganis. PRIMORJE: Valente, Luxa, P. Stoka, Guštin, Škabar, Savarin (v 88’ SardoC), Palese, Štolfa, Bragagnolo, Crevatin, Zucchi (v 30’ Mi-slej). Z gostovanja pri prvou- vrSenem Rivignanu se Primorje vraCa z nezasluženim porazom. Takoj na zaCetku velja poudariti, da je bil absolutni protagonist srečanja sodnik Lepore (iz Vidma...), ki je precej oškodoval ProseCane: večjih napak sicer ni napravil, toda enosmerno sojenje pri vsakem dvomljivem dotiku večkrat Se huje vpliva na ravnovesje med moštvoma. Primorje je začelo dobro in imelo pobudo v svojih rokah. Kakih izrednih priložnosti sicer ni bilo, edina se je ponudila Bragagnolu, Cigar diagonalni strel po lepi akciji Škabarja in Creva-tina je končal za las mimo vratnice. Igra se je tako pretežno odvijala na sredini, Rivignano je poskuSal strniti svoje vrste, toda niti enkrat ni streljal. Po enakem Saša Digovich (Primorje) in Marko Ferluga (Zarja) na derbiju (Foto Kroma) klišeju se je odvijal tudi drugi del. Primorje je spet imelo priložnost, Mislej se je predstavil sam pred vratarjem, ki pa mu je žogo uspel odbiti v kot. Ko je večina že mislila, da gola ne bo, se je do njega dokopal manj zaslužni izmed tekmecev, Rivignano. Bellinato je streljal z roba kazenskega prostora, ne ravno nevarna žoga pa se je Valente ju izmuznila pod roko v mrežo. Res Skoda, kajti tokrat Furlani svojega visokega položaja niso upravičili. V 2. AMATERSKI LIGI UGODNO LE ZA TREBENCE Primorec v okrnjeni postavi, a borben Nov poraz verjetno usoden za krasovce Na koncu srečanja Primorec - Audax večji prepir - Kras ima sedaj 3 točke manj od Trebencev, s katerimi se bo srečal v nedeljo - Gaja sicer zmagala, vendar »prepozno« Primorec - Audax 1:0 (1:0) STRELEC: Srebrnich v 25’ PRIMOREC: Savarin, Frasson, Pollicardi, San-ti, Castro, Srebrnich, I. Milkovič (v 55’ DeCubel-lis), Apuzzo, Egger, Smi-lovich, Birsa. Začnimo kar pri koncu. Sodnik je drugi polčas podaljšal za celih pet minut, Čeprav prekinitev dejansko ni bilo -moštvi bi si za Cas efektivne igre zaslužili nagrado Havelangea. Med temi petimi minutami je mož v Črnem povsem neupravičeno pokazal drugi rumeni karton stebru Trebencev Srebrni-chu, ki ga tako na derbiju s Krasom ne bomo videli. Po koncu tekme še boksarski vložek: nasprotnik je s pestjo udaril Frassona (očitno kar precej natančno, saj je PrimorCevemu branilcu kri curkoma lila iz nosa), vnel se je prepir večjih razsežnosti, v katerem je sodelovalo šest - osem igralcev obeh moštev. Sodnik je nad vsem dogajanjem pridno »bdel«, glede na njegovo sojenje pa se lahko upravičeno bojimo, da bo Se kakega Trebenca doletela kazen. Ce je bilo ob robu igrišča in po tekmi »zanimivo«, ne moremo isto trditi za dogajanja na terenu. Primorec je vnovič nastopil v skrajno okrnjeni postavi (manjkali so Ferluga, Gargiuolo, Bulich, Tinu-nin), toda zato tembolj borbeno. Velikih priložnosti sicer ni imel, v 25. minuti pa je Pollicardi s krila dolgo podal proti nasprotni vratnici in Srebrnich je brez težav premagal Audaxovega vratarja. Gostje so po prejetem golu pritisnili, toda Savarin ni opravil niti enega resnejšega posega. V drugem polčasu so Goričani ostreje pritisnili, žogo so stalno imeli v posesti, domaCa obramba pa se je uspešno »zabarikadirala« v kazenski prostor in nasprotnikom dopuščala le strele z daljave. Sredi drugega polčasa je Audax končno kronal trud s pri- Stefano Srebernich (Primorje) najprej strelec nato izključen (Foto Kroma) borjeno (resnici na ljubo De Cubellisovo naivno podarjeno) enajstmetrovko, toda strelu z bele točke se je Savarin odlično zoperstavil. Dogodek je za spoznanje strl goste, ki so sicer še naprej napadali, a brez potrebne živahnosti. Primorec je tako imel Se nekaj priložnosti v protinapadu, toda Egger in Birsa nista bila najbolje razpoložena. Isonzo - Kras 2:1 (0:0) STRELEC za Kras: La-calamita v 75’. KRAS: Martellani, Suc, Al. Majcen, Vailati, Maiorano, Coccoluto, Norbedo (od 65’ Messi-na), Lacalamita, An. Majcen, Soggia (od 82’ Procentese), Rebetz. Včerajšnji poraz v Spetru je bil verjetno usoden za krasovce, saj so na 14. mestu in imajo sedaj kar, tri točke zaostanka za Primorcem, do konca pa manjkata samo še dve koli. Krašovci bi morali obe srečanji zmagati in upati v spodrsljaj Primorca, v nedeljo pa je na sporedu prav derbi Primorec - Kras. Varovanci trenerja Macorja so sicer včerajšnjo tekmo zaceli zelo obetavno in so v 15. minuti s Rebetzom zadeli vratnico. Nato so ustvarili še nekaj priložnosti za zadetek, vendar niso imeli sreče. Na drugi strani pa niso bili domačini nikoli nevarni. Igra se je spremenila v drugem polčasu. Domačini so kmalu prešli v vodstvo z zadetkom z glavo. Petnajst minut pred koncem srečanja je Lacalamita s strelom z roba kazenskega prosto- ra le uspel izenačiti, toda v 80. minuti se je kapetan domačinov znašel sam pred Martellanijem in realiziral. Piedimonte - Gaja 1:3 (0:1) STRELEC za Gaj o: Su-belli v 20’ in 80’, avtogol v 70’. GAJA: Vesnaver, Leban, P aro vel, Kirchmaier (od 46’ Vengust), Kraie-vich, Veglia, Košir, Su-belli, Vrše, Musolino, Giursi. »Prepozno!« To je bil komentar odbornikov Gaje ob koncu včerajšnjega srečanja. Gaja je namreč proti ekipi Piedimonteja odigrala eno izmed najboljših letošnjih srečanj in zasluženo zmagal: poleg treh zadetkov je zapravila še številne priložnosti, predvsem z zelo aktivnim Vršetom. Protagonist pa je bil Subelli, ki je dosegel dva zadetka, tretji zadetek pa je bil avtogol (strel, ki ga je domači branilec preusmeril v lastno mrežo, je tudi izvedel Subelli). Prvi gol je padel v 20. minuti, napadalec Gaje je mreZp zatresel z udarcem s kakih petindvajsetih metrov. Domačini so izenačili v začetku drugega polčasa s sicer ne preveč nevarnim strelom, ki je presenetil vratarja Vesnaverja. Gajevci pa so deset minut kasneje znova zatresli mrežo, tokrat po zaslugi avtogola. Zadnji zadetek je padel v 80. minuti, ko je Subelli sam pred nasprotnikovim vratarjem realiziral. (Kalc) 3. AL Sagrado - Mladost 2:1 Poziv ZSŠDI k udeležbi na proslavi v Doberdobu Združenje slovenskih športnih društev v Italiji se pridružuje praznovanju 50. obletnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom ter poziva vse športnike, športne delavce in pripadnike vsega slovenskega športnega sveta, da se udeležijo enotne deželne proslave, ki bo danes v Doberdobu ob 16. uri. TENIS / DE2ELNO PRVENSTVO V C LIGI Matteo Montesano je brez težav slavil (Foto Kroma) Muggia - Gaja 0:6 Franco - Vascotto 6:2, 7:5; Borut Plesničar - So-rentino 6:1, 6:2, Aleš Plesničar - Franzin 7:5, 6:2, Montesano - Piani 6:2, 6:4, Aleš Plesničar/Franco -Furlan/Sorentino 6:1, 6:4, Borut Plesničar/Montesa- no - Franzin/Poiani 6:2, 6:0. Tenisaci Gaje so v 2. kolu deželne faze v C ligi po pričakovanju pramgali TC Muggio. Zmaga je prišla kot naročena, saj je tako morala v ekipi precej višja, kot je bila pred tednom Gaja brez težav premagala Muggio V Miljah domačini niso osvojili niti niza V nedeljo zelo važno tekmo z Zoccorellijem dni. To pa je pred nedeljskim srečanjem z enim od favoritov Zaccarellijem iz Gorice precej pomembno. Včeraj so gajevci v Miljah zaigrali zelo mimo in brez treme, posledica tega pa je bila tudi zelo gladka zmaga brez izgubljenega srečanja in seta. Se najmanj problemov je imel s s vojim nasprotnikom Bomt Plesničar, ki je Sorentinu v dveh setih prepustil vsega tri igre. Tudi Franco in Montesano sta brez večjih težav strla odpor nasprotnikov. Franco je imel sicer nekaj težav v drugem setu, Montesano pa je z mimo igro, v kateri ni bilo izrednih udarcev, gladko premagal svojega nasprotnika. Dvoboj med Alešem Plesničarjem in Franzinom je bil v prvem setu samo na videz izenačen. Franzin je bil namreč očitno šibkejši nasprotnik, Aleš pa je zaradi tega poskušal s precej tveganimi udarci, kar ga je stalo nekaj odvečnih napak. Ko je dobil pravo mero, pa za Franzina ni bilo veC nobenega upanja in srečanja je bilo hitro konec. Tudi srečanji dvojic sta bili povsem enosmerni. Najprej sta Aleš Plesničar in Franco brez težav opravila Furlana in Sorentina, še lažje delo pa sta imela Bomt Plesničar in Montesano s Franzinom in Poia-nijem. Gajevce pa v naslednjem kolu čaka izredno zahteven nasprotnik, ki meri na sam vrh. Ge hoče Gaja še ohraniti možnosti za uvrstitev v polfinale, potem mora v nedeljo nuj- no premagati goriški Zac-carelli. Toda njihdva naloga nikakor ne ho lahka, saj imajo Goričani v svojih vrstah dva bivša B-kategor-nika Degrassija in Dam-brosija, ob njiju pa še dva dobra igralaca. Zato bo prav srečanje z Zaccarellijem pravi pokazatelj možnosti gajevcev v letošnjem prvenstvu. Ostala izid v skupini B: TC Garden - Latisana 4:2, Zaccarelh - Grado 5:1. Vrstni red: Zaccarelh in garden 4, Gaja 3, Latisana 1, Grado in Muggia 0. Izidi v skupini A: Mon-falcone - Cordenons 0:6, TRiestino - generali 6:0, Pordenone - Martignacco 4:2. Vrstni red: TC Ttriesti-no, Cordenons in Pordenone 4, Martignacco, Monfalcone in Generah 0.. GORSKO KOLESARTSVO / 4. DEVIN BIKE NOGOMET / 32. KOLO V B LIGI Uspela tekma SK Devin Nastopilo 115 tekmovalcev iz naše dežele in Slovenije Udinese brez težav odpravilo Ceseno Videmčani so z včerajšnjo zmago postavili resno hipoteko na povratek v A ligo Sekcija za gorsko kolesarstvo pri Smučarskem klubu Devin je včeraj priredila 4. Devin bike za pokal Zadružne kraške banke, ki je štel tudi za 3. preizkušnjo Top class ih za Trofejo mesta Trst. V lepem vremenu se je dirke udeležilo 115 kolesarjev in kolesark, ki so bili razvrščeni v šest kategorij. Absolutni zmagovalec je bil Tržačan Roberto Moi-mas, drugo mesto pa je osvojil David Taučer z OpCin. Pri ženskah je bila najboljša Libera Pincin iz Knnina. O tekmovanju bomo podrobneje še poročali. Udinese-Cesena 2:0 (1:0) Strelca: v 11. min. Pizzi (llm), v 55. min. Camevale. Udinese: Battistini, Rossitto, Hel-veg, Ametrano, Calori, Ripa, Poggi (od 63. min. Pierini), Desideri (od 81. min. Kozminski), Pizzi, Scarchilli, Camevale Cesena: Biato, Scugugia, Del Blanco (od 63. min. Maenza), Piangerelli, Calcaterra, Medri, Piraccini, Ambro-sini, Scarafoni (od 73. min. Žagam), Dolcetti, Hubner Sodnik: Bettin iz Padove VIDEM - Z golom na polčas je Udinese odpravil Ceseno in postavil resno hipoteko na povratek v A ligo. Srečanje je bilo dejansko povsem enosmerno, saj je bila premoč Galeo-nejevih igralcev veC kot očitna. Tudi ko je Udinese zaradi izključitve Ame- trana ostal na igrišču samo z desetimi igralci je brez težav nadzoroval potek srečanja in bil še nekajkrat nevaren v protinapadih. Udinese je imel veliko prostora na krilih, v sredini pa sta Camevale in Pizzi predstavljala stalno nevarnost za gol gostujočega vratarja. Videmčani so povedli v 11. minuti iz enajstmetrovke, ki jo je uspešno izvedel Pizzi po prekršku Ambro-sinija nad Desiderijem. Prave reakcije Cesene ni bilo, Čeprav velja omeniti lepo priložnost Hubnerja v 15. minuti, vendar je napadalec Cesene zgrešil skoraj prazna vrata. Vse upe gostov je v 55. minuti pokopal Camevale. IZIDI 32. KOLA: Ancona - Verona 3:0, Atalanta - F. Andria 2:1, Chievo -Lucchese 4:1, Como - Ascoli 3:1, Co-senza - Vicenza 2:2, Lecce - Piacenza 1:2, Palermo - Salemitana 0:0, Pesca- ra - Perugia 0:0, Udinese - Cesena 2:0, Venezia - Acireale 3:1. VRSTNI RED: Piacenza 65, Udinese 57, Vicenza, Salemitana in Ancona 52, Atalanta 50, Perugia 46, Cesena 44, Verona 42, Venezia 41, F. Andria 40, Palermo 39, Cosenza in Pescara 38, Lucchese, Chievo in Acireale 33, Como 28, Ascoli 27, Lecce 18. PRIHODNJE KOLO: Acireale -Udinese, Ascoli - Lecce, Cesena -Atalanta, Chievo - Verona, F. Andria - Cosenza, Lucchese - Palermo, Perugia - Como, Piacenza - Ancona, Saler-nitana - Venezia, Vicenza - Pescara. Bologna v B ligi Z zmago nad Leffejem z 1:0 si je Bologna štiri kola pred koncem tudi matematično zagotovila napredovanje v B ligo. Bologni je že lani spodletelo napredovanje. 3 1. OBČNI ZBOR ŠK KRAS Ob velikih rezultatskih dosežkih finančne težave ogrožajo delovanje Uspehom namiznega tenisa je letos treba dodati tudi uspehe rokometašev Petkov občni zbor Športnega krožka Kras bi šel v anale kot normalen delovni občni zbor, na katerem se poda enoletni obračun z vseh vidikov zelo uspešnega delovanja, Ce ne bi v razpravi posegel načelnik namiznoteniškega odseka Zvonko Simoneta. Ta je prisotne opozoril na velikanske težave, s katerimi se otepa namiznoteniška sekcija, ki sicer rezultatsko dosega velike uspehe, toda po drugi strani ji že v kratkem grozi zaton, Ce se ne bo našlo ustreznih rešitev. Pri tem je Simoneta mislil predvsem na finančne težave, zaradi katerih se je morala prva ženska ekipa odpovedati nastopu v evropskem pokalu, moška ekipa nastopanju v A2 ligi, igralci in igralke pa so morali na marsikaterem turnirju nastopiti na lastne stroške. Načelnik namiznoteniškega odseka tudi ni skrival črnogledosti in poudaril, da vsem rezultatom navkljub društvo ne ve, kaj se bo zgodilo po juniju letos, Ce pereči finančni problemi ne bodo rešeni. 31. občni zbor SK Kras se je začel s poročilom upravnega sveta, ki ga je podala predsednica Krasa Sonja Milic. V njem je tudi ona opozorila na finančne probleme, s katerimi se je društvo soočalo v preteklem letu, istočasno pa nanizala številne uspehe, ki so bili najboljše plačilo za prizadevnost strokovnega kadra, tekmovalcev in odbornikov zgoniškega društva. Med sekcijami je Mi- ličeva na prvem mestu omenila namizni tenis, kjer je strokovno in programirano delo z mladimi obrodilo obilne sadove. Lani je Kras v mladinskih kategorijah osvojil štiri državne naslove in bil proglašen za najboljše društvo v Italiji. V ekipnih tekmovanjih je prva ženska ekipa obdržala status A ligaša, mlada ženska vrsta je ostala v B ligi, kar so dosegli tudi moški, z zelo mladima ekipama pa so tako pri moških kot pri ženskah napredovali iz deželne v državno ligo. Poleg tega ima Kras kar 4 igralke v krogu državne mladinske reprezentance in eno v članski. Zelo uspešna je bila letos tudi rokometna sekcija. Moška ekipa je z drugim mestom v C ligi dosegla napredovanje v B ligo, s čimer je na najboljši način proslavila desetletnico rokometnega odseka. Tudi ženske so solidno igrale v C ligi. Pri Krasu so imeli še zelo pestro dejavnost pri rekreacijski sekciji, otroški telovadbi in balinanju, uspešno pa so izvedli tudi teniški tečaj za Otroke. Miličeva je opozorila še na probleme v zvezi z upravljanjem športno-kulcturnege centra in poudarila zelo dobro sodelovanje z občinsko upravo, ki društvu trdno stoji ob strani. Zaradi prilagoditve statuta novostim v finančnem zakonu bodo pri Krasu prihodnji mesec imeli tudi izredni občni zbor, na katerem bodo sprejeli nekatere spremembe statuta. Predsedstvo petkovega občnega zbora (Foto Balbi/Kroma) Občni zbor sta pozdravila novoizvoljeni župan zgoniške občine Tamara Blažina in predsednica KD Rdeča zvezda Jasna Jurečič, pozdrave občnemu zboru pa je v pismeni obliki posredoval pokrajinski odbor ZSSDI in pa predstavnik sponzorja Adriacaravan. (rg) Obvestilo SMUČARSKI KLUB BRDINA sklicuje 3.REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 5. maja v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30. P v i m hmdj Diego DZ John EU J mm rmtm m m rog Goiii mi M -7. I/ O »I 'iimn :ot H BSi Pa/z o r Bahor a Mr^ii sila w , 4#* •, S V r/ r r '■ ■ il L ŠW, ri TRST ☆ 1. KlAJ 19A-S Periodizacije so v zgodovini vedno neko nasilno dejanje, ker ločujejo ene dogodke od dragih. To so meje ločnice, ki nam pomagajo, da se veletok zgodovine ne zruši na nas in nam omogoči logično rekonstrukcijo dogodkov, cikličnih gibanj in splošnega razumevanja, kar nam pomaga pri, vsaj tako upamo, tem, da istih napak ne ponavljamo, ali kot so rekli že stari Rimljani, da bi nas zgodovina kaj naučila. Zadnje stoletje je v evropski zgodovini karakterizira-no kot stoletje dveh svetovnih vojn. Pa ne da bi prejšnja stoletja v evropski zgodovini ne poznala vojn, od katerih so nekatere trajale kar cela desetletja. Ne, z gotovostjo lahko rečemo, da je bil naš kontinent eno samo sosledje vojn in trpljenja. Zelja za nadvlado na naši celini je Cesto privedla do paradoksa, da so si vojne, od nasledstvenih do fevdalnih, sledile iz stoletja v stoletje. Kljub temu pa sta zadnji dve značilni prav zaradi tega, ker sta se, predvsem prva, dolgo zadrževali s strani velikih sil v Evropi. Nakopičene težave, ki so bile na eni strani posledica nastanka novih nacionalnih držav, na drugi pa spopada na področju delitve kapitala in geostrateških surovin, so po skoraj polstoletni abstinenci izbruhnile v prvo svetovno vojno, kjer so se udari-, le antantne in centralne sile. Strateško je ta severni kot in zaliv Jadranskega morja postal izredno pomemben zaradi preokrenitve ustaljenih silnic na Jadranu in Sredozemlju, ko je Habsburško cesarstvo' tu zamenjalo Beneško republiko. V 18. in 19. stletju je Trst dobesedno zrasel iz zaspanega solinarskega mesta v sodobno trgovsko središče. Razlogi so bili politični in strateški, saj se je ta velika kontinentalna Avstrija obrnila k morju in za svoje okno v svet izbrala prav Trst, ki je tam bil približno že pol stoletja. Avstroogrska in Nemško cesarstvo sta bila ob koncu stoletja že tik za Anglijo in Francijo in sta že konkretno ogrožala njune interese. Italija, ki se je na novo združila v '70-ih letih prejšnjega stoletja, je prav takrat začela z delovanjem na mednarodni politični sceni. Londonski pakt, ki je zadovoljeval italijanske ambicije po imperialistični zasedbi krajev, ki niso imeli nič skupnega z zedinjenjem v nacionalno državo, je v severnojadranski prostor vnesel velik nemir, ki v bistvu traja še dandanes. Po veliki moriji v prvi svetovni vojni je ameriški predsednik VVilson le skušal stopiti na prste najbolj pogrošnim delitvenim težnjam teritorija dveh propadlih večnacionalnih imperijev, otomanskega in avstroogrskega. Ta naloga mu je le delno uspela, saj je požrešnost »zmagovalcev« prešla vsako razumno mejo in so si prisvajali ozemlja, ki so bila kompaktno drugačna od osvojiteljskega. Iz tega so zrasla nezadovoljstva in veliko trpljenje prizadetih, ki so bili predpogoj za sprožitev mehanizmov druge sve- Ponedeljek, 1, maja 1995 1. MAJ 1945 BORIS M. GOMBAČ Razmišljanje o tistem času je preizkusni kamen za vse nas tovne vojne. Ozemlja, ki jih je zavzela Italija, lahko smatramo kot homogeno slovenska in hr-vatška ozemlja. Tu je, predvsem na agrarnem področju, tekla nespremenjena etnična meja že poldrugo tisočletje. Z vključitvijo pol milijona dru-gorodnega prebivalstva v svojo državo je kraljevina Italija prekoračila mejo lastne sposobnosti po integraciji drugordcev. Zločini nad tem prebivalstvom, ki je bilo navajeno na Avstroogrsko državo, in je bilo legalistično in povsem navezano na tradicije pravne države, so bili nemi-novni. Posledice vsega tega je bonificiran teritorij in nova etnična meja. Načrti raznarodovanja Italije spominjajo na gozdarski priročnik, saj je tam neprestano govora o sekanju, čiščenju in sajenju novih kultur. V bistvu se je v te kraje preselilo neko novo barbarstvo, ki je sicer prihajalo od drugje, ki pa je imelo močne korenine v raznarodovalni politiki italijanskih liberalnih nacionalcev. To novo barbarstvo je imelo svoje korenine v evropskem fašizmu, ki se je rodil v Veliki Britaniji in Franciji konec prejšnjega stoletja. Poudarjen antisemitizem v srednji Evropi in v Rusiji je le nakazoval bodoče smeri velikih epskih tragedij celih skupnosti in celih narodov. Tu, v Primorju je odšlo iz lastne domovine od 100 do 150.000 prebivalcev. Najprej državni uslužbenci z znanjem več evropskih jezikov, ki so na tržišču delovne sile uspešno prekašali enojezične someščane. Nato so morali v emigracijo intelektualci, nato malo in srednje meščanstvo, nato mladina in končno še vsak, ki je hotel ostati Slovenec ali Hrvat. Krvavenje narodovega telesa je bilo stalno in smrtonosna. Ves čas med obema vojnama je bil eno samo eskaliranje grozot, ki niso bile vredne tako kulturnih narodov, kot sta bila nemški in italijanski. Ta dva fašizma sta sprožila drugo svetovno vojno in si delila svet. Eni so se uprli, drugi počakali, tretji kolabo-rirali, četrti pa izginjali v krematorijih in uničevalnih taboriščih. Začela se je vojna svetovnih razsežnosti, ki je prej človeštvo ni poznalo. V naših krajih so strateški načrti osvajalcev vedno bolj zaostrovali nacionalno politiko in terjali od ljudi brezpogojno poslušnost. V tem so jih podpirale tudi inštitucije cerkve, ki so se odrekle univerzalizmu in vse bolj podpirale nacionalno politiko kraljevine do Slovencev. Vse lestvice državnega poseganja, od nasilja do karitativnih dejavnosti in od prisile do nenasilne asimilacije, so vodile le v eno smer in sicer v spremembo etnične sestave tega teritorija, ki ga je šele neki goriški Zid poimenoval kot Venezia Giu-lia. Ljudje teh teritorijev so naenkrat postali Giuliani, uprava je izgledala povsem Julijsko, fasci so stali na vsakem koraku, kri in smrt sta bili opevani, kar je osnova vsaki fašistični doktrini. Asi-milatorji so nosili čudna spa-kedrana italijanska imena, iz- glodalo je, da bodo osvojili ves svet, prišli pa so le do Kočevja. Žrtve in grozote nam ne dovoljujejo ironije nad tem capastim imperializmom, ki mu ni bilo žal niti lastnih vojakov in svojih ljudi v Afriki, Rusiji, Grčiji, Albaniji, Jugoslaviji in Sloveniji. Odpor je bil pri nas organiziran in vsesplošen. Kasneje ni bilo več tako in predvsem v Ljubljanski pokrajini so se pokazali izraziti znaki kola-boracionizma, ki je bil izrazito razreden in fašistoiden. Splet okoliščin, večja angažiranost svetovnih naprednih tokov, predvsem pa ogromna angažiranost Sovjetske zveze, ki je v Evropi sama bila boj do odprtja druge fronte v zadnjem letu bojevanja, so obrnili kolo zgodovine. Za nas je osvoboditev izpod fašizma in nacizma bila izbojevana, tudi in predvsem od naših ljudi, dne 1. maja 1945. Naloga zgodovinarja je, da do neke mere osvetli dogodke preteklosti. Namen njegovega dela je jasen, saj bistri zgodovinski spomin, ustvarja civilizacijsko podlago narodov in držav ter etničnih skupin in s svojo pripovedjo spodbuja elite pri kritičnem upoštevanju sedanjosti. Čeprav je bila vloga intelektualcev kot spodbujevalcev družbene vesti večkrat precenjena in so dostikrat prav oni zatajili, si ne moremo kaj, da ne bi prav pri njih iskali protitelesc totalitarizmov vseh vrst. Osvoboditev Trsta in Primorja je bil za večino prebivalstva tistega usodnega 1. maja 1945 velik in odločujoč dogodek. Verjetno ni besed, ki bi lahko opisale občutek širokih mas prebivalstva ob koncu vojne ter ob priključitvi slovenskega Primorja k narodovemu telesu. O tem je bilo napisanega že veliko in to z obeh strani barikade. Vendar je bilo različic veliko. V bistvu se Italija ni nikdar dokopala do svojega avtoda-feja in defašistizacije niso nikdar doživeli. Že zelo zgodaj opažamo v njihovem zgodovinopisju težnje po mini-malizaciji kriminalnih dogodkov izpred maja leta 1945. Kolaboracijo z nacisti imenujejo nekateri legalno rezistenco, drugi so prisegali Hitlerju iz gole observacije kanoničnega prava, tretji pa zato, ker so na ta račun dobro zaslužili. Incest med lokalnim fašizmom in nacizmom datira globoko v trideseta leta tega stoletja in Mussolini je bil Hitlerju velik vzor. Trst je po definiciji mesto, v katerem obstaja več resnic in več zgodovin. Iskanje kompromisa in novih poti ne more zamegliti krivd nekaterih takratnih protagonistov, predvsem pa ni mogoče pristajati na ideologijo in družbene interese, ki so skriti v teh ideologizmih, in so še kako prisotni v vsej naši, kot tudi sicer v evropski stvarnosti. Fašizem se ni rodil kar tako, kot spontano in iz ljudstva rojeno družbeno gibanje. Za njim so stali interesi mogočnih družbenih struktur. Tem je bila splošna in enakopravna volilna pravica vedno trn v peti. Egalitarizem in humanizem, ki izvirata iz globokih korenin družbene pravičnosti, in iz katerih so globoko črpale teorije socializma, so bili na pohodu in treba se jim je bilo postaviti po robu, ne le takrat ampak tudi danes. Bitka za demokracijo je namreč neminovna konstanta. Lahko ji rečemo razredni boj, lahko jo poimenujemo kot državljanska vojna, lahko ji rečemo celo revizija zgodovine. Tudi na tem področju se stvari bistveno načenjajo. Padel je neki sistem, (npr. socialistični), razpršila se je neka večnacionalna država (npr. Jugoslavija) in že hitimo v pisanju novih sintez, da bi zakrili bistveno soudeleženost prejšnjih sistemov pri vzpostavitvi tistih stanj. Gre za izredno dvoličnost nakazanih tez, ki skrbijo za to, da bi prevladale spet teorije hegemonizma ozkih vladajočih krogov, interesov maloštevilnih oligarhij in nadvlade elit, ki so po velikem strahu spet dobile svojo legitimacijo v zgodovini. Polemike zadnjih mesecev v Sloveniji okrog proslave petdesetletnice so dobesedno deplasirane. Namesto, da bi z obeh bregov skušali preseči neka stanja, ki so bila značilna za preteklost in ki niso pomenila ničesar dobrega za tako maloštevilen narod, se je bitka za resnico šele prav začela. Nekaterih dejstev ni mogoče zavreči in mimikrija nekaterih, ki so že v prejšnjem režimu bili dobro zapisani, postaja že prava farsa. Pisanje zgodovine na osnovi revanšizma je lahko zanimivo, dobro nese, a to brskanje po grobiščih je izgubljena zadeva. Povratek k Annalesso-vim tezam, ki zahtevajo od zgodovinarja čim širšo obravnavo stvari, ki kličejo po objektivnem ocenjevanju preteklih dogodkov, to šolo so slovenski zgodovinarji že pozabili. Verjetno je to zapoznela reakcija na neka specifična stanja prejšnjega sistema, je stvar tranzicije, v kateri se vse te dražbe nahajajo in jih k takemu razmišljanju navajajo okultni centri, ki skrbijo za destabilizacijo teh novih srednjeevropskih formacij. Ta okrogla obletnica nas navaja k poglobljenemu razmišljanju o dogodkih, ki so sicer bistveno vplivali na naše sedanje stanje, ki pa neposrednih povezav ne nakazujejo, do tiste mere seveda, ko pomenita revizija ali spreminjanje stališč osnovo za današnje ribarjenje v kalnem. Pritiski za zanikanje, da si igral z asom v rokavu, prihajajo z več strani. V Sloveniji, ki je povsem naključno postala svobodna leta 1991 (to ni bil dolgoročni načrt ali izbiranje med eno ali drugo opcijo) se oglašajo tisti, ki s to državo niso imeli ničesar skupnega skoraj 50 let. Kdo so nosilci teh tez, ki oporekajo narodnoosvobodilnemu boju, da je bil to kar je bil? Kje so bili ti ljudje ves čas po vojni, ko se je odvijal boj med režimom in demokracijo? Danes je padel berlinski zid in so lahko doma; škoda da jih ni bilo prej, lahko bi se v prvi vrsti borili za demokracijo. Kdo so sedanji zgodovinarji, ki poveličujejo bedno preteklost capastega imperializma in politiko sodelovanja s Hitlerjm, da bi dokazali to, česar nikdar ni bilo in sicer, da je bilo vse to področje etnično mešano in zato poligon njihovega osvajanja. V spremenjenih časih so fašistični miti, ki spet krožijo v Evropi, gola špekulacija s človekovim spominom. Ti strahovi preteklosti imajo razne oblike in se pojavljajo vedno tam, kjer je demokracija najšibkejša. Pojavili so se v Srbiji, pojavili so se na Hrvaškem, prisotni so v neoire-dentistični politiki v Italiji, razpoznavni so v Franciji z novo šovinistično zakonodajo. Vidimo jih v obritoglavcih v Nemčiji in v bombnih pošiljkah celovškemu teatru, ki hoče ustvariti neko kulturo sožitja. Prisotni so tudi v Sloveniji in ne le pri rehabilitiranih domobrancih. Naš »kranjski« fašizem zajema forme komunikacije, ki postajajo iz dneva v dan bolj neartikulirane. Prihajajo iz temnih kotov revanšizma, ki upošteva le eno resnico. Prihaja iz moralne izprijenosti nosilcev prejšnjega režima, ki so na račun samoupravljanja bogateli na račun prebivalstva, kateremu je ostala le še volilna pravica. Vendar je ta trend bistveno evropski trend, ki podira ba-riere solidarnosti, ki jih je postavila velika katarza po drugi svetovni vojni. Režimi dolgoletne nezamenjave političnih elit, so privedle to občutljivo evropsko skupnost do meje pošastnega individualizma. Ta novi evangelij podira pred sabo vse bariere človečnosti. Nove demokracije so se temu virusu povsem predale in malo pomagata Havlova ironija in Walen-sova sindikalna preteklost. V tem smislu je torej razmišljanje o dogodkih izpred 50 let tudi preizkusni kamen vsakega izmed nas in družb v katerih živimo. Pred kratkim smo doživeli Istrski zbor v Pulju, čez nekaj dni bodo v Trstu odprli razstavo o osvoboditvi Trsta pod pokroviteljstvom tržaškega župana, in še bi lahko naštevali pobude, ki gasijo nestrpnosti, ki so vedno slab svetovalec še posebej na teritorijih, ki so hipotetično eksplozivni. Primorje je bilo v zadnjih dveh vojnah pred odločilnimi preizkušnjami. Mase prebivalstva so se selile in spreminjala so se stoletna stanja. Protagonisti te živete zgodovine so bili ljudje, žene, otroci, možje. Trpljenja, ki ga je tu povzročil endemični fašizem, bi napolnila knjigo brez konca. V njej bi bili predstavniki obeh narodov in vseh slojev. Zgodovinarji moramo ob teh obletnicah povedati svojo povest in svoje znanje - ne da bi prepričevali kogarkoli v naš prav, ali pa v pravico enega nad dragim, ali pa, da je bil kdo na pravi strani, nekdo drug pa na zgrešeni - ampak le zato, da bi nudili razlog za razmišljanja, da nas jutri kdo ne bi spet nategnil na kopito nacionalizmov in fašizmov in pravic, ki so neizmerne. Tega nam je res dovolj za nekaj svetlobnih let. Sprijazniti se moramo, da sta resnici lahko tudi dve ali več in da se moramo vedno vprašati, zakaj sosed tako razmišlja. V tem smislu naj živi v našem spominu tudi 1. maj leta 1945, ki je za nekatere pomenil osvoboditev in polaganje računov, za druge pa identifikacijo z usodo tistih, ki so bili le nekaj dni prej člani manj vredne rase. Po desetletjih tratim je verjetno napočil čas, da vsi sedejo na svoja mesta in poslušajo, zakaj je do tega prišlo; upam da ne naivno, da jim bo zgodovina učiteljica življenja. MANLIO CECOVINI Naučiti se moramo biti Evropejci in kot taki živeti Za mnoge Tržačane italijanskega jezika in Čustev, ki se Po petdesetih letih še spominjajo takratnih dogodkov, Predstavlja 1. maj 1945 datum, ki ga je treba pozabiti. Prvi maj je bil dolgo praznik delavcev. To je bil že v obdobju Avstrije, v Trstu Do-rnenica Rossettija in Petra Kandlerja ter potem v obdobju liberalnega nacionalizma in nastajajočega radikalnega socializma povratnikov 2 zborovanj garibaldincev, ki niso bili gluhi za avstrijske sugestije Angela Vivanteja v Jadranskem iredentizmu (Ir-redentismo Adriatico). Potem so prišli sunki italijanskega iredentizma, intervencioniz-ma, svetovne vojne, ki naj bi Trst prisodila Italiji. Toda to ni bila idealizirana Italija Danteja in Carduccija, temveč razocarujoca Italija fašističnih škvader Giunte in bratov Forti. Dvajset let 1. maj ni bil veC Praznik delavcev in Trst se je na valu imperialistične Mussolinijeve opitosti skoraj brez svoje vednosti znašel v drugi svetovni vojni, v senci Hi-dnrja, ki je bil najprej Musso-hnijev učenec nato pa njegov gospodar. Prišlo je tudi do nepričakovane, kratke in komaj kaj veC kot formalne ita-njanske okupacije Ljubljane in dela slovenskega ozemlja. Vse to se je končalo 8. septembra 1943 z razpustom ita-njanske vojske in takojšnjo vojaško okupacijo Trsta s strani nemških sil in njihovih zloglasnih oddelkov SS. Nemška okupacija je trajala leto in pol in to je bil čas terorističnih atentatov, grozovitih represalij in krčevitega pričakovanja prihodnosti, ki Pa se je zdela brez svetlobe. Toda padec Nemčije je vi-sel v zraku. 28. aprila 1945 se je razširila novica o pobegu, aretaciji in takojšnji ekseku-ciji Mussolinija in njegove Patetične družice “usque ad m o rt e m “ Clarette Petacci. Naslednjega dne ob zori se je Trst prebudil ob zvokih siren, ki so dale znak za vstajo prostovoljnih enot (Corpo Volon-tari della Liberta), ki jo je organiziral tržaški osvobodilni pdbor CLN, od katerega pa se je ločila komunistična partija. Zelo natančno se spominjam dogodkov, ki sem jim bil neposredno priča; manj Pa tistih, ki zadevajo praktic-uo istočasno komunistično in slovansko vstajo, za katero sem zvedel na sedežu Ginna-stice Triestine, kjer sta imela sedež CLN in od njega odvisno vojaško poveljstvo pod vodstvom polkovnika Anto-uia Fonde Savia in njegovega Pomočnika Ercola Mianija. Tja sem prišel po dolgem kroženju po različnih mestih, kjer so potekali boji, da bi razumel, kaj se v resnici dogaja. V zvezi s strategijo, Ce jo lahko tako imenujemo, italijanske vstaje sem si ustvaril precej jasno sliko na podlagi večkratnih pogovorov, do katerih je v glavnem prišlo v uradu odvetnika Ferluge, z Giovannijem Paladinom, Er-colem Mianijem in drugimi. Toda med svojim ogledom tega, kar se je dogajalo na terenu sem si ustvaril vtis o precejšnji zmedi. Različne sku- pine so streljale brez specifičnih ukazov na cilje, ki so jih občasno določale štafete, ki so skrbele za zvezo; šlo je dejansko za sporadične spopade skoraj brez gledalcev. Navadni ljudje, ki niso bili neposredno vpleteni v dogajanje, so zaprti v hišah in v pričakovanju hujšega raje Čakali na nadaljnji razvoj dogodkov, na katere niso bili pripravljeni. Na Ginnastici sem izvedel za prve uspehe prostovoljnih enot; o zasedbi radijske postaje na Greti in mestne centrale, o bojih, ki so potekali na železniški postaji, o streljanju med Nemci, ki so se s svojo artilerijo vkrcali na splave na morju, in prostovoljci na obali, ki so imeli nalogo, da nevtralizirajo mine v pristanišču, kljub križnemu ognju nemških enot z okoliških vzpetin na mestno središče. Proti veCeru pa sem tudi zvedel, da se slavo-komuni-sticni vstajniki dogovarjajo za usklajen nastop s slovenskimi partizani in redno Titovo vojsko, ki je marširala proti Trstu in pri tem zanemarila ljubljansko področje, ki je bilo še trdno v nemških rokah. Zvedel sem tudi, da so do takrat krajevni komunisti zasedli Arzenal, ladjedelnico sv. Marka, Rižarno in Železarno. Italijanski Tržačani so z nestrpnostjo pričakovali prihod anglo-ameriških sil, ki so bile na svojem pohodu po Italiji usmerjene na severovzhod. Toda v dirki »Race for Trieste«, o kateri je kasneje Geoffrey Cox opisal vsako podrobnost, so bile hi- trejše jugoslovanske predhodnice lx. korpusa, ki so 1. maja 1945 po Ulici Fabio Severe prišle v mesto. To je bil dolg sprevod utrujenih ljudi, med njimi je bilo videti kako staro oklepno vozilo, kako koreto, ki so jo vlekle mule pa tudi ljudje; moški in ženske so bili vsi oboroženi, oblečeni pa so bili povsem različno, edino, kar so imeli skupnega, je bila kapa kaki barve z rdečo zvezdo. Na žalost med obema frakcijama vstajnikov ni bilo dogovora in ob podpori partizanov iz Slovenije je Osvobodi-lan fronta začela napadati tudi enote prostovoljcev CLN, tako, da je bilo težko razločiti tovariša od nasprotnika. Ker se je CLN hotel izogniti spopadu s Titovimi enotami, ki so bile uradno smatra- ne za »zavezniške« v skupnem boju proti Nemcem, je svojim prostovoljcem ukazal, naj odložijo orože in prenehajo z bojevanjem. Polkovnik Fonda Savio se je na križišču Ulice Carducci in Ulice Cesare Battisti uradno sreCal s komando IX. jugoslovanskega korpusa. Slo je za golo formalnost in že popoldne so se prostovoljci CLN, od katerih so Slovani zahtevali, naj svoje trakove na rokavih zamenjajo s tistimi z rdeCo zvezdo, umaknili s trga. Novozelandci generala Freyberga so naslednji dan umiti, čisti, v lepih uniformah in dišeči po milu ter dobrem tobaku s svojimi oklepnimi vozili, ki so bila postavljena v kolono kot za parado, vkorakali v mesto po Miramarskem drevoredu, kjer jih je na obeh straneh ceste pozdravljala navdušena množica. Razporedili so se na nekatere strateške točke v mestu, svoje težko orožje pa so v glavnem skoncentrirali na prostor pred rimsko baziliko sv. Justa in na ta naCin jasno pokazali svojo nevtralnost. Zadnje nemške enote so se deloma predale Novozelandcem, deloma pa Jugoslova- nom, ki so se s tem, da so en dan prej prišli v mesto, po mednarodnem vojaškem pravu lahko imeli za »osvoboditelje«, v skladu z drugačnim pogledom pa za nove »vojaške okupatorje« ozemlja. In res, kot taki so v občinski palači takoj ustanovili svojo komando, takoj pa so tudi z nekakšno mrzlicnostjo zaceli zamenjavati (in to v popolnem nasprotju z mednarod- nim vojaškim pravom) obstoječe javne ustanove z organi in inštitucijami, ki so bili povsem neobičajni in nepoznani v krajevni tradiciji. Štirideset dni je bilo mesto skoraj paralizirano. Toda še hujše je to, da se je zaCel nekakšen »lov na Italijane« začenši z osebnostmi, ki so bile povezane z organizacijo italijanske vstaje, ob tem pa tudi lov na posamezne finančne stražnike in nepomembne italijanske vojake, ki so se skozi Trst vračali z Balkana ali grških otokov in seveda tudi na kakega posebno znanega in kompromitiranega fašista. Prihajalo pa je do nasilja in temačnih zasebnih maščevanj, ki so našla v tem okviru zelo primerno mesto. Po ljudi so na domove prihajali sredi noCi, jih natr- ☆ 1. MAJ ms p ali na s ceradami pokrite tovornjake in jih vozili v kraje, ki so dolgo Časa ostali neznani. Sele kasneje se je izvedelo, da je šlo za brezna fojb. Teror je trajal do 12. maja, ko so zavezniki, ki so do takrat na videz mimo spremljali trpljenje mesta, prisilili Tita, da je umaknil svoje enote preko Morganove linije. To je bil začetek hladne vojne okoli Trsta, ki se je končala z ugotovitvijo o neuresnicljivo-sti ambicioznega načrta o Svobodnem tržaškem ozemlju in nato z uradno delitvijo spornega teritorija na Cono A, v kateri je bil tudi Trst in je pripadla Italiji, in Cono B, ki je pripadla Jugoslaviji in je danes del nove suverene Republike Slovenije, ki je proglasila svojo neodvisnost ob propadu Jugoslavije. Od tistega 1. maja je minilo petdeset let; pod mostovi je steklo veliko vode in položaj, tudi mednarodni, se je povsem spremenil. Na našem kontinentu se praktično nepovratno uresničuje politična združitev Evrope, v kateri je Italija že od vsega začetka, Slovenija pa se pripravlja, da postane njen polnopravni elan. Za Trst je teh petdeset let predstavljalo obdobje brez večjih travm in dram, v katerem sta prišli na svet dve novi generaciji, ki grozot vojne nista neposredno občutili, starejši pa so se pravočasno naučili modrosti. Petdeset let miroljubnega sožitja med Italijani in Slovenci, ki so to mejo prehajali brez večjih formalnosti v obeh smereh, ob drobni trgovini, ki je bila v korist obema stranema. Preteklost je preteklost, obe narodnosti imata tako stopnjo civiliziranosti (v dobršnem delu je to dediščina skupne pretekle avstrijske tradicije), ki ju brani pred vsakršnim absurdnim histerizmom in pred vsakršno skušnjavo po nadvladi. Ni neskladnosti značajev. Zato tudi ni nobenega razloga, da se ne bi tam, kjer tega ni, naučili skrivnosti sožitja in medsebojne strpnosti, ki lahko vodi samo v solidarnost. Naučiti se moramo biti Evropejci in to realnost živeti v polni zavesti. Tudi ta šibka pregrada, ki nas formalno še loCuje, bo v kratkem padla. Italija in Slovenija bosta jutri nic veC kot dve »regiji« v Evropi in morata tej realnosti že zdaj prilagoditi svojo miselnost. Ce še kaj manjka, je to samo kanček dobre volje. Že skoraj štirideset let živim na Krasu med ljudmi, ki govorijo slovensko in so slovenskega izvora. Toda vem, da se vsi najprej Čutimo Tržačane in da smo prepričani v medsebojno spoštovanje in enako dostojanstvo, kar nas izenačuje v vseh ozirih. S Slovenci iz Slovenije smo se v teh zadnjih petdesetih letih imeli za »bratrance«. Zdaj se moramo navaditi na to, da se bomo vsi Čutili pripadnike enega samega evropskega bratstva. To je prihodnost, ki bo bodočim generacijam zagotovila tisti mir, ki si ga vsak civiliziran človek želi kot nesporno in obvezno naravno pravico. Ponedeljek, 1, maja 1995 1. MAJ 1945 TRST ☆ 1. ii Aj 194-5 Prvi maj 1945, ko je jugoslovanska vojska osvobodila Trst, je nedvomno važen zgodovinski dogodek, saj se je takrat Se okrepilo naše upanje, ali celo prepričanje, da bomo končno vsi rešeni tujega zatiranja in združeni z ostalimi Slovenci v skupni domovini, ki je za nas takrat bila Jugoslavija. In to kljub temu, da so tisti veliki, ki so odločali o naši usodi, gledali predvsem na to, kar je bilo tedaj v prid njihovi kratkoročni, predvsem pa dolgoročni politiki. Saj so se že takrat kazali prvi znaki poznejše dolgoletne hladne vojne, kar se je kazalo tudi v tem, da so zahodni zavezniki tekmovali s svojo zaveznico Sovjetsko zvezo, kdo bo z zasedbo Cim večjega dela sovražnikovega ozemlja pridobil veC prednosti za poznejše postavljanje pogojev pri odločanju o povojni ureditvi. 2e takrat smo slutili, da so zahodni zavezniki bolj naklonjeni poraženi Italiji, ki se je po kapitulaciji pridružila zaveznikom kot sobojevnica. Sicer je tudi Sovjetska zveza izkazovala precejšnjo naklonjenost Italiji. Tudi jugoslovanska vojska in vse njene formacije so težile za tem, da zasedejo Cim več ozemlja, naseljenega s Slovenci. Takrat se je govorilo o meji na Tagliamentu. Meni so v tistem Času poverih, naj prevedem v italijanščino Smod-lakovo brošuro »Zakaj bomo zahtevali meje na Taljamen-tu«. Povsem razumljivo in pravilno je bilo, da so primorski Slovenci množično sodelovali v osvobodilnem gibanju. Saj je bil skupen cilj vse Evrope in vseh, ki so se borili proti naci-fašizmu, da se za vselej izkorenini to zlo, za nas primorske Slovence pa Se posebej, da se rešimo dolgotrajnega zatiranja, ki se je zaCelo že leta 1918, ko je Italija zasedla nase kraje, in se je stopnjevalo vse do konca vojne. Nas odpor se je torej začel že leta 1918, ko je Italija kmalu nakazala svoje namene, s tem da je konfinirala mnoge naSe vidne osebnosti, kljub vsem začetnim obljubam, ki jih, kot znano, nikoli ne izpolnjuje. To prakso Italija tudi danes nadaljuje v bolj prefinjeni obliki. Včasih se vsiljuje vprašanje, kaj bi bilo z našimi 7^ MILAN BOLCIC Verjamem, da bomo vredni imen »človek« in »Slovenec« Solarni, Ce jih ne bi ustanovili še prej in ko prav letos praznujemo petdesetletnico njihove obnovitve. Zakon o našem šolstvu, ki je bil mnogo kasneje odobren, bi verjetno bil mnogo bolj pomanjkljiv. Zadnji ukrepi o ukinitvi naših dveh nižjih srednjih Sol na Tržaškem in združitev treh višjih srednjih Sol na Goriškem ter ukinjanje mnogoCe-sa, kar je z našo šolo povezano, dajejo slutiti, da imajo še kaj drugega za bregom. Naj se povrnem k prvim zgodnjim jutranjim uram prvega maja 1945, ko je jugoslovanska vojska, opremljena z lahkim in s težkim orožjem, vkorakala v Trst, in ko jo je ob njeni poti pozdravljala števil- na množica. V mestu so ostala še nekatera nemška vojaška gnezda, ki jih je vojska ob pomoči oboroženih elanov takratne Delavske enotnosti zatrla. Člani italijanskega CLN so že prej prekinili vse stike z našim odporništvom zaradi spora o prihodnji pripadnosti naših krajev, predvsem pa Trsta in Gorice. Italijanska Guar-dia civica, ki je bila pomožna oborožena formacija nacistov in fašistov, se je tedaj zak- rinkala in se vključila v CLN. 2e dan prej, ko so Nemci vsevprek streljali po ulicah, sem se zatekel z mnogimi drugimi v neko vežo. Neka gospa je vprašala mladega fanta z znakom CLN na rokavu, ali ni veC pri Guardia civica. Odgovoril ji je: »Ne, sedaj smo pri CLN.« Prvega maja sem šel tudi po ulici Rossetti. Pred karabinjersko postajo, iz katere so se karabinjerji umaknili, prav nasproti cerkve, je sedel mlad partizan. Bil je utrujen, povedal je, da so hodili vso noC. Okrog njega se je zbralo mnogo ljudi, predvsem Slovencev. Iz nasprotne cerkve ga je prišel pozdravit tudi slovenski kapucin in se je z njim rokoval. Pri- bližal se je tudi mlad fant z znakom CLN na rokavu, rekel mi je, naj vprašam, na koga je treba streljati. Na Nemce in fašiste je bil logični odgovor na to neumno vprašanje. Ah, na fašiste, je fant sam pri sebi zamrmral, zmajal z glavo in se naglo oddaljil. Srdito so se Nemci upirali še v sodni palači, kjer so se zabarikadirali v kleti. Tedaj so aktivisti hodili od hiše do hiše v bližnjih ulicah in priporočali stanovalcem, naj pustijo okna odprta, ker bodo angleška letala bombardirala palačo. Ko pa so naslednjega dne vkorakale v mesto tudi novozelandske Čete, so se Nemci predali njim. Malo prej sem videl mladega partizana, ki se je pognal proti kletnemu oknu, da bi vrgel v klet bombo. Nemške puške so ga pokosile, in mrtvega so odpeljali na malem vozičku. Kakor se vselej dogaja ob takih dogodkih, je takrat marsikdo, ki ni sodeloval v odporu, izkoristil priložnost za osebno maščevanje, saj so pozneje za ta dejanja zvraCali krivdo na tiste, ki niso bili nic krivi. Ob vsem tem in ob nadaljnjem razvoju dogodkov se vedno in vedno porajajo neprijetni občutki, ko še danes marsikdo zagovarja sodelovanje z nacifašiticno vojsko in prikazuje domobranstvo (takrat so dobili ime švabobranci) kot nekaj povsem drugačnega, kakor je v resnici bilo. Mnogi od nas smo tedaj brali Hitlerjev Mein Kmpf. Ali se kolaboracionisti in tisti, ki jih danes zagovarjajo, nikoli niso vprašali, kaj bi bilo z Evropo in še posebej z nami Slovenci, Ce bi zmagal Hitler. Kje bi bile danes meje Slovenije, Ce se zavedni del slovenskega naroda ne bi bil uprl in se pridružil drugim silam, ki so se borile proti nacifašiz-mu? Izgubili bi tudi tisti del Primorske, ki je danes sestavni del slovenske države, in z nami, ki smo ostali pod Italijo, bi verjetno še slabše ravnati. Nadaljnji razvoj dogodkov in vse, kar se danes dogaja, ko fašizem pri nas in drugod po Evropi spet dviga glavo, je marsikoga, ki je nenaklonjeno ali brezbrižno gledal na osvobodilno gibanje, prepričalo, da je bila tedanja odločitev pravilna in absolutno potrebna. Naj zagovorniki kolaboracio-nizma iščejo kakršne koli nevzdržne izgovore, ostaja dejstvo, da bo vsega obsojanja vreden kolaboracionizem ostal kot Cm madež v naši zgodovini. Danes, ko se vsa Evropa spominja tistih dni okoli prvega maja, ki so prinesti zlom velikega zla, je prav, da vsi, ki se zavedamo velikega pomena tedanjih dogodkov, složno proslavimo veličastno zmago in ne le konec vojne, kakor bi nekateri hoteti. Ce bi zmagal Hitler, prav. gotovo ne bi mogli proslavljati niti konca vojne, ker nas ne bi bilo veC. Upanje, da bo poraz fašizma prinesel za nas boljše Čase in plodno sodelovanje v mednarodnih odnosih, se na žalost v najveCji meri ni uresničilo. Obnavlja se hladna vojna v novi obliki, ki jo podkreplja tudi netenje vojnih spopadov, za katere so v veliki meri odgovorni tudi razni tako imenovani posredovalci in pomirjevalci, ki delujejo v prid tistih, ki se zavzemajo za ponovno razdelitev Evrope na vplivna področja. In v tej zmedi, ki jo nekateri namenoma povzročajo, se govori o partnerstvu za mir, ki mu jaz pravim partnerstvo za vojno, ter o Evropski zvezi, v kateri naj'bi za vse včlanjene države veljalo spoštovanje sprejetih obveznosti. Na široko govorijo o spoštovanju človekovih pravic tisti, ki jih v najveCji meri ne spoštujejo. Naj pometajo pred svojim pragom, preden postavljajo pogoje drugim. V Evropski zvezi, Ce se bo Slovenija vanjo vključila, verjetno ne bo vseh tistih pravic, ki si jih bodo lastile večje države, ki bodo diktirale svojo politiko. Na žalost, jo danes razmere silijo, da se vključi tudi v tako zvezo, ker bi sicer osamljena bila še bolj izpostavljena nevarnosti, ki ji od nekdaj grozi od njene sosede. Onemogočeno bi ji bilo tudi mednarodno gospodarsko sodelovanje in trgovanje. Pri vsem tem moram izraziti zaskrbljenost nad tem, kar nekateri počenjajo v Sloveniji, da ne reCem nad vsem, kar se dogaja v Italiji. Se vedno se najdejo, tako v Sloveniji kakor pri nas, taki, ki kar znova sodelujejo s fašizmom in z našimi nasprotniki. Ob naglici, s katero se danes vse spreminja, in ko nekateri želijo oživitev preteklega zla, nas Čakajo prav gotovo neprijazni Časi in nenehen boj za obstanek. Novi rodovi prinašajo nove, dobre in slabe ideje, mnogi pa so brezbrižni do vseh naših prizadevanj. Cas marsikoga kaj nauči, in verjamem, da velika večina ne bo zgrešila prave poti in da bo vredna imena človek in Slovenec. • e Trst, 1. maja 1945: sprevod Delavske enotnosti na Trgu sv. Jakoba (FotoMario Magajna) Boris Pahor Skarabej v srcu (odlomek iz knjige) Z avtorjevim privoljenjem objavljamo njegov spomin na 1. maj 1945 V zakotni brivnici Lille, 1. maja 1945 A zavili smo v stransko ulico. Ta se je rahlo vzpenjala. Ljudi pa nic. Samo kdaj stopi izza vogala samoten pešec, ki ob pogledu na troje prikazni zadrži korak in je prvi hip videti, da bo zakli- cal na pomoč, potem pa zbegano poiskal kritje v temni veži; a nazadnje samo pospeši hojo, ki pa nima več pravega ritma in je očitno izgubila svoj vsakdanji smoter. Ulica pa tesna, še v povojih, še hladna od skoraj še aprilske noči, z zlatimi brki prvega sonca na ostrešjih. Tako da se od nekod čudežno pritihotapi podoba vlažne trave obenem s ponehavajočim glasom črička, ki mu je rosni hlad prehladil drobne glasilke. Da, ker ob zbranosti neprebujenih zidov skušamo (rajši skušava, Rene in jaz) zaslutiti skriti smisel bivanja. Zakaj Frangois s svojim zmrdovanjem razločno daje razumeti, naj mu pokaževa kaj več kot zapuščeno siro-tinsko predmestje. A prav v tesnih uličicah starih mest, kjer se pročelja skoraj dotikajo, imaš občutek, da si nekdanji ljudje sploh niso mogli misliti, da bi lahko živeli narazen eden od drugega. Svoje vrednosti so stisnili skupaj, da bi jih laže varovali, medtem ko se današnji človek oddaljuje, lomi svojo usodo, jo mrvi in raznaša. Te ozke soteske pa so zdaj za povratnika čakajoče struge, ki bodo počasi zbrale in usmerile njegovo anonimnost. Tržič. Pročelja, ki so se strnila za posvet in stisnila ramena, da bi bila ožja in bi jih lahko stalo več skupaj. Pa sramežljiva tišina pred začetkom dopoldneva; samo na vratih majhne brivnice suhljat možic, ki s krtačo čisti belo ogrinjalo. In ker se Rene radovedno ozira, se obraz na vratih nasmehne. »Kar naprej,« pravi. »Kar naprej.« »Saj bi,« je v zadregi rekel Rene. »Kar naprej,« ponavlja možic. »Tistim, ki so v takšnih oblekah, ni treba imeti denarja.« Potem ko že Frangois sedi, mu stari ovija prtič okoli vratu in govori o vrnitvi iz nemškega ujetništva po prvi svetovni vojski. In da ni, da bi človek primerjal. A je prej dosti bolje povedal, ko je rekel o denarju. Saj, kaj naj bi z njim pred pečjo. In zato njegova nenavadna pripravljenost, da nas sprejme, kakor da je __________________MARTA VERGINELLA____________ Doumimo težo tistega, kar je dalo opojnosti zmage grenak priokus X. maja 1945 so na mest-nih palačah v Trstu plapolale slovenske, jugoslovanske in rdeče zastave. Partizanske čete so vkorakale v Trst. Slovenski in antifašistični Trst je tistega dne praznoval zmago nad nacističnim okupatorjem in več kot dvajset let trajajočim fašističnim preganjanjem. Predstavljam si, da je tisto prvomajsko jutro v Trstu imelo za zmagovalce poseben vonj. Po dolgotrajnem boju so borci zapustili za seboj gozdove, kraske in istrske planote, aktivisti v mestu pa svoja vedno premalo vama skrivališča. Slovenski in antifašistični Trst, ki je bil dolga leta potisnjen v Podzemlje, je maja 1945 praznoval svojo zmago; okušal je svobodo, ki si jo je krvavo priboril. Ker je zgodovina tudi zgodba, bomo najprej začeli z njenim prvim delom, ki se glasi takole: "Bili so dnevi, ki jih ne bo nas človek tako hitro nikoli Pozabil. Srečevali smo naše znance s Krasa, tovariše in to-varišice, ki so prihajale v Trst brez nobenega strahu, ne bi smeli govoriti svojega materi-nega jezika. Bile so v najveCjih Povorkah vse naše vasi od bližine Trsta pa do Goriške, ki so hoteli pokazati, da je prišel Cas, ko se lahko res po domače m svobodno kretamo, ne da bi nam kak priseljenec to očital. Prihajati so pričeli in smo se srečevali s tovariši, ki so bili nasilno odpeljani v Specialne bataljone ter so prišli z našo, slavno IV. Armijo k osvoboditvi Trsta". Omenjeno pripoved velja dopolniti s pričevanjem, ki nam ga je France Bevk zapustil v delu Pot v svobodo iz leta 1963: "Ta dan je bila nedelja. Po ulicah so se pretakali ijudje ali posedali v pomladnem soncu. Z obrazov jim je sijalo zadovoljstvo, da je konec vojne in da je mimo vihar, ki je tiste dni divjal na ulicah. Predmestja so bila zavita v zastave. Po mestu so korakali sprevodi istrskih in kraških deklet in žena. Mirno, dostojanstveno, z zastavami, med petjem narodnih in partizanskih pesmi. Zamislil sem se v njihovo tiho zadoščenje..." Po tržaških ulicah je torej Pisatelj srečeval obraze prežete s tihim zadoščenjem in mimo radostjo. Mogoče prav tiste obraze, ki so ji v prvomajskih dneh posneli jugoslovanski in zavezniški filmski operaterji in ki današnjemu gledalcu posredujejo prej občutje presenečenja, če že ne osuplosti, kot pa videz sreče in neomajnega veselja. Zgodovina slovenskega antifašizma je tudi mlajšim - po vojni rojenim - generacijam znana. Slovenski antifašistični odpor se je začel v 20-ih letih, ko je fašistični režim začel uresničevati svoj raznoradovalni načrt, dosegel je svoj višek po izbruhu druge svetovne vojne, ko so se Primorci enotno vključili v Osvobodilno fronto. In vendar se mi prav ob tej tako linearno speljani zgodbi vsiljujejo nekateri pomisleki. Zgodovinsko dejstvo je, da so Primorci prej kot drugi Slovenci spoznali težo fašističnega totalitarnega režima in da so se prej kot drugi soočali z vprašanjem, kam vodi kolaboracija z oblastmi, ki so koherentno in kontinuirano udejanjale raznorodovanje slovenskega življa. Toda, ali lahko trdimo, da so se primorski Slovenci tako za časa fašizma kot v času druge svetovne vojne neogibno odločali le za militantni antifašizem. Branje pričevanj in arhivskih dokumentov me vodi k nekoliko drugačnemu razmišljanju in k prepričanju, da so obstajale različne drže in različne ravni primorskega antifašizma. Da gre ločevati med ravnanjem elite in množic, med mestom in podeželjem, med kmečkim, delavskim in meščanskim okoljem, med vsemi tistimi subjekti, ki so bili homogenizirani v korist nacionalno "pro-slavljujoče" zgodovine. Branje pričevanj in biografij kaže, da je nacionalna identiteta imela različno težo v 20-ih, v 30-ih letih, da je bil njen pomen odvisen od generacijske, socialne pripadnosti in ideološke naravnanosti posameznika. Stereotip borca, ki se je že od mladih nog zoprstavljal fašističnim oblastim in kronal svoje antifašistično delovanje v narodnoosvobidilnem boju, je zabrisal raznolike spremenljivke in pripomogel k mi-totvorni podobi primorskega antifašizma in osvobodilne fronte. Iz primorskega kolek- tivnega spomina sta bila izgnana strah in omahovanje, drži, ki sta bili prav tako pogosto prisotni kot pogum in odločnost. "Proslavajoča" zgodovina NOB-ja, ki se je izoblikovola po letu 1945 in se je redno obnavljala na partizanskih slavjih, je zabrisala trenja, zmote, ki so jih slovenski partizani poznali, prav tako kot antifašistični borci v Italiji in drugod po Evropi. Potlačila je med drugim spomin na med- trpke izkušnje in na dolgo potlačena občutja. Prepričana sem, da obujanje potlačenih vsebin in zamolčanih resnic ne ogroža pomena in veličine partizanskega boja. Nasprotno, dovoljuje nam, da o njem razmišljamo v kompleksnejši in bolj objektivni luči. Partizansko gibanje je delovalo v vojnem času in kot v vsakem vojnem času, se nista v teku druge svetovne vojne spopadala le en sam napadalec in en sam branilec, en sam voril z mojim znancem X., kateri me je aretiral leta 1943 ter je bil sedaj naš ujetnik. Ljudski sodnik, ga je sodil ne samo za gorje, kar ga je meni napravil, temveč za vse gorje, ki ga je sam ali pa njegovi somišljeniki po naših vaseh napravili. Zaslužil je to, za kar je delal! " Pričujoča izjava je spominski fragment, izvzet iz daljšega pričevanja, najavlja pa nam drugi del zgodbe, ki je bila po vojni rojenim generacijam zamolčana. O njej se je tu pa tam nacionalna nesoglasja in na marsikdaj težavne odnose med slovenskimi in italijanskimi antifašisti. Potrebni so bili epohalni dogodki, kot je bil padec berlinskega zidu, vojna v Jugoslaviji, osamosvojitev Slovenije, razkol v italijanski KP, da je partizanska izkušnja ovrgla svojo idiličnost in da so nekateri tedanji protagonisti in pričevalci spregovorili in obudili spomin tudi na najbolj krvnik in ena sama žrtev. Sovražnik, ki je bil lahko zunanji, občasno pa tudi notranji, je nastopal v različnih preoblekah. Njegova podoba je bila odvisna od spleta okoliščin in dinamik. Prav to uvidenje, ki se mu je naš kolektivni spomin dolgo izmikal, bi zmanjšalo stopnjo mistifici-ranja partizanske epopeje. "Moj najlepši dan svobode, pa je bil tisti, ko sem se pogo- šuljalo, kaj šele, da bi se jo javno izreklo ali zapisalo. Za njo niso bili sicer prikrajšani le taki, ki danes in v preteklosti omaležujejo pomen osvobodilnega boja in špekulirajo z zaširjenostjo partizanskega nasilja in fojbami, ampak tudi vsi tisti, ki jim je bila ponujena le "proslavjujoča" verzija zgodovine OF. Gorje, ki sta ga nacizem in fašizem prizadejala, je klicalo k uporu, a tudi k maščevanju. Vojna pač pozna svoje krutosti in vsakdo, ki verjame v to, da se žrtev zaradi svoje predhodne nedolžnosti lahko povsem izogne logiki nasilja, slepomiši. In še o koncu zgodbe, ki je pravzaprav še najbolj zagoneten. Pred časom me je italijanski kolega vprašal za slovenska literarna in spominska pričevanja, ki govore o življenju v Trstu za časa jugoslovanske uprave. Moje brskanje po literaturi, spominih in pričevanjih se je prav kmalu izkazalo za nepotrebno: pričevanja borcev niso segala dlje od 1. maja. Njihov spomin se je pogosto obudil šele ob letu 1948. Vprašala sem se, kako to, da so borci in tudi tisti, ki niso bili aktivno soudeleženi v partizanskem boju pozabili na štiridesetdnevno obdobje, ko so Slovenci prvič zagospodarili Trstu 'in prevzeli v svoje roke mestno vlado. Ae sta bili jugoslovanska osvoboditev Trsta in njegova priključitev Titovi Jugoslaviji želja in cilj delovanja večine tržaških Slovencev, kako potem obrazložiti mehanizem pozabe in obstoj zgodovinskega vakuuma? Kako to, da je bil v zavesti takratnih protagonistov in zmagovalcev prav čas, ko so lahko uresničili cilje, za katere so se borili, pozabljen? Psihoanaliza trdi, da individuum izrinja v globje plasti nezavednega najbolj neprijetne in travmatične psihične vsebine, potemtakem si lahko tudi predstavjam, da je naš kolektivni spomin potlačil, to kar je bilo v povojnem času najbolj travmatičnega: okrnjeno zmago, neuresničene načrte, neidilične odnose z italjanski-mi antifašisti, davek, ki so ga tržaški antifašisti plačali mednarodni diplomatski igri in podobno. Prevladala je mitot-vorna predstava osvobodilnega boja in njegovega konca. "Monumentalna" zgodovina narodnoosvobodilnega boja je obnovila le spomin na zmago, razočaranje, ki ji je sledilo, pa zapisala molku. Po petdesetletnem proslavjanju partizanske osvoboditve bi vendarle veljajo doumeti težo tistega, kar je opojnosti zmage dodalo grenak priokus. mrak pred jutrom napovedal nas prihod. Ena izmed tistih majhnih zakotnih brivnic, ki so si s svojim pegastim, kozavim ogledalom in hrapavim umivalnikom najbrž v vseh deželah podobne. V soboto popoldne se v nji delavci pripravijo za nedeljski počitek. Stari pa zdaj mili lice, potem brusi britev ob napetem usnju. Obred, priprava na daritev, ki ne bo nič krvava. »A, iz Belsna,« pravi. »Videli smo slike v časniku.« Med britjem pa pogleduje Renejevo obuvalo. Tik mene je, Rene, na stolčku ob oknu, a je naredil neumnost, da si je nataknil te platnene cevi. »Taksna obuvala ste imeli tam?« A Rene pravi, da ne, te je našel v nekem skladišču, ko so nas zavezniki prepeljali s kamioni proti holandski meji. »Tam smo imeli lesene cokle s platnom do členkov.« Možic brije Frangoisu levo lice. »Tudi pozimi?« vpraša. »Zmeraj,« reče Rene. In skoraj v uteho je takšno kramljanje, ko tako sediš in se ti nikamor ne mudi, samo lesene sandale imaš pred očmi in britev, ki pleše po zraku. A naslednji trenutek je ne drži več stara roka, ampak jo vihti deportiranec v črtasti obleki, ki se približuje tvojemu koraku kakor v sunkovitem naskoku za kastracijo. Tako se ti zdi prvi trenutek, novincu v nedoumljivem svetu. Potem pa je to zgolj periodičen obred v boju proti ušem. In po ogoljenju mazanje z razkuževalno tekočino. Pa prha in po prhi tek, da se nago telo obrani mraza, medtem ko leseni podplati s svojimi hitrimi udarci poudarjajo šklepetanje zob. Da, leseni natikači s koščkom platna nad prsti; platno pa se hitro razcefra, da potem stopalo vleče podplat za sabo. Posebno ko mora teči. Po vodi. Po snegu. Dol po stopnicah, navzgor v reber. Ko pa zagrne noč vso nesrečo, so v umivalnici ce- mentna tla pokrita z lesenimi obuvali zebrastih frančiškanov, katere medtem sproti žrtvujejo na žerjavici, da se njihov dim kakor z oltarja vzdiguje k hladnemu severnemu nebu. Obtolčeni, pošve-drani natikači. Les, ki so ga zgulile kosti. Pa raztrgani platneni paski. In zjutraj bo prva skrb bosih nog, da si zagotovijo zdravo obuvalo, tako, ki bo omogočilo tek po snegu, ko se bodo v temi prebudili za zbor. Gotovo, vse bolj preprosto je razmišljati o tem v majhni brivnici, kjer se možic pogovarja z Renejem, medtem ko pazi, da bo pravilno zastavil svojo britev. Tisti brivci tam, pa tale tukaj. Edino pri človeku so mogoči tisti 'in ta. Pa tudi tako mirno kramljanje je mogoče samo pri človeku. Junice se, na primer, nič ne pogovarjajo, ko jih je mesar nekaj odpeljal; molče mulijo naprej svojo sočno travo. Molče. »Smem?« je vprašal Rene. Majhen radijski aparat. Kolobar preperele svile pred zvočnikom. Renejeva noga se premakne, on pa vrti gumb kakor član ekspedicije, ki je kljub vsemu srečno pristal na neobljudeni zemlji in išče zveze z oddaljenim človeštvom. In najprej je za tolažilni uvod glasba, potem hitro moški glas spregovori o skorajšnji vdaji Nemčije. Himmler jo je že ponudil zahodnima zaveznikoma, a ne bo iz tega nič, ker se mora rajh brezpogojno vdati vsem, tudi Sovjetski zvezi. In sediš in poslušaš in si truden možak, ki bo s sobotnim britjem začel zasluženi počitek. Potem nenadoma: Belgrade. Le poste de Belgrade annonce que 1’armee yougoslave a occu\ Trie-ste...« (Beograjski radio javi) 'a je jugoslovanska armada zasedle c) In stari se začne muzati in pra} da to dd, to so ti fantje in pol. | Ponedeljek, 1, maja 1995 1. MAJ 1945 JOŽE PIRJEVEC Brez tržaškega maja 1945 ne bi bili tisto, kar smo S trditvami, da so partizani 1. maja 1945 Trst "okupirali” in v naslednjih Štiridesetih dneh v njem vladali s terorjem, so v zadnjih desetletjih naši nasprotniki (neo-fašisti, nacional-liberalci, prostozidarji, vidalijevci) na nas tako vplivali, da imamo, če spregovorimo o tistem dogodku, Se sami bežen občutek krivde. Takoj pomislimo na "fojbe”, na vse tisto preštevanje mrtvih, ki smo mu priče že pol stoletja in kateremu je cilj ne toliko pieteta do padlih, kolikor inkriminacija Slovencev kot divjakov in barbarov, ki niso vredni nobene civilne in državljanske pravice. Taksno interpretacijo 1. maja 1945 navadno izženem iz svoje zavesti, s tem da pomislim na fotografijo povorke, ki so jo naši organizirali na Velikem trgu pred občinsko palačo prve dni po prihodu v Trst. Od vseh posnetkov nekega zgodovinskega dogodka, kar jih poznam, se mi zdi tista fotografija ne samo najbolj povedna, temveč tudi najbolj radostna. Na njej je videti množico ljudi, vojakov in deklet, ki v sproščenem in triumfalnem pohodu korakajo proti morju, z zastavami, slavoloki, veliko zvezdo iz bršljana, v kateri je Titova slika. Obrazi so nasmejani, vsi so mladi in lepi, posebno Štiri dekleta v prvi vrsti, tako da se ob pogledu nanje nehote sprašuješ, kje je videl Qua-rantotti Gambini tiste čokate, kratkonoge in okorne partizanke, o katerih s tolikim zaničevanjem govori v svojih spominih na maj 1945. Ta fotografija se mi zdi otipljiv povzetek tistega mogočnega občutka olajšanja in zmagoslavja, ki je prevzel slovenske ljudi po padcu nacističnega in fašističnega režima. Nenadoma so se pojavile na ulicah nase barve, nenadoma se je slovenska beseda, toliko časa preganjana in potisnjena v ilegalo, povsod svobodno razlegala, v potrdi-, lo, da je več kot dvajsetletno trinoštvo ni moglo zatreti in izkoreniniti. Za marsikoga v Trstu je bil maj 1945 gotovo mesec strahu, trepeta in sovraštva: tu ne mislim samo na fašiste, kolaboracioniste in na vse tiste, ki so se znašli na prosk-ripcijskih listah Ozne, temveč tudi na vse velike in majhne meščane, ki so zrasli in bili vzgojeni v svetem prepričanju, da je svet razdeljen na raso gospodarjev in raso hlapcev, ter da sami spadajo v prvo. Za marsikoga, v prvi vrsti za Slovence, pa tudi za večino, če ne za ves italijan- ski proletariat, je bil mesec maj znanilo novega, bolj pravičnega in bolj človeškega življenja, obljuba, da je najhujše stvar preteklosti. In v tem so imeli prav: kljub temu, da smo v naslednjih petdesetih letih doživeli marsikaj neprijetnega in da se razmere v odnosih med obema narodoma, prisotnima v našem prostoru. Se niso uredile, takega trpljenja, ponižanja in zapostavljanja, kakršnega so bili žrtev naši starši, le nismo bili deležni. V tem smislu je maj 1945 tako odločna ločnica, kakršnih je malo v zgodovini slovenskega naroda, če sploh katera. Maj 1945 je tudi potrdil, da je slovenski narod dobil novo južno mejo, katere obrisi Se niso bili točno začrtani, o kateri pa ni bilo več dvoma, da ne bo identična z rapalsko. Kljub temu, da bi imeli anglo-ameriški zavezniki, v skladu z določili italijanske kapitulacije iz leta 1943, pravico zasesti celotno Julijsko krajino, tega niso storili, in so s tem molče priznali, da večino njenega ozemlja Jugoslavija upravičeno zahteva zase. S tem je bila zagotovljena skoraj celotnemu slovenskemu narodu tista ozemeljska in populacijska osnova, brez katere bi danes verjetno ne bilo svobodne Slovenije. Pa Se nekaj: Tito se je aprila 1945 po vsej verjetnosti odločil za marš na Trst, ker je bil prepričan, da lahko računa na Stalinovo podporo. O pogovorih, ki jih je imel na to temo z njim v Moskvi, sicer nimamo neposrednih pričevanj, iz maršalovih reakcij, kakor tudi iz izjav ljudi, ki so mu bili blizu, pa lahko sklepamo, da mu je kremeljski "gospodar” za sunek proti jadranskemu pristanišču dal potrebni pristanek. Ko se je komaj mesec pozneje zaradi grožnje Angležev in Američanov, da bodo, če potrebno, tudi z orožjem izgnali jugoslovanske čete iz Trsta, Stalin potuhnil, je s tem povzročil pri Titu in njegovih ogromno ogorčenje. Že drugič v štirih mesecih (prvič v času pogovorov med tremi velikimi na Jalti) je prišlo med KPJ in KPSZ do takšnih nesporazumov in napetosti, da je Togliatti nekaj pozneje z upravičeno zaskrbljenostjo omenil svojim pristašem na srečanju v Milanu celo možnost oboroženega spopada med Jugoslovani in Sovjeti. Pretirano bi bilo reči, kot je bilo nekaj časa v modi, da se je hladna vojna na zgodovinskem prizorišču prvič pojavila prav ob tržaškem zapletu med Titom in Zahodom. Mislim pa, da ne pretiravam, da je prav Stalinova "izdaja” v času tržaške krize maja 1945 krepko zamajala jugoslovansko-sovjetske odnose in s tem v marsičem prispevala k tistemu razvoju dogodkov, ki so privedli do srečne izključitve KPJ iz Informbiroja. Pravim srečne, ker se je po njej Jugoslavija izvila iz real-so-cialističnih okovov in je slovenski narod, čeprav z veliko muko in naporom, začel odkrivati svojo srednje in zahodno evropsko dediščino, ki mu je na koncu dovolila, da se eman-cipira tudi od jugoslovanskega totalitarizma. Skratka, tržaški maj 1945 je na začetku marsičesa, brez njega ne bi bili tisto, kar smo: trdni v svoji narodnostni zavesti, svobodni in ponosni. Rene pa se ozre k meni, kakor da ga je nekaj zbodlo. »Tu ne dis rien, toi?« (Zakaj nič nerečeS) A kaj naj mu človek ta trenutek reče v ti skriti lilski brivnici? Moral bi imeti pred oknom podobo modrega zalivaj Pa bi mu jo pokazal, griče, ki se približujejo morju, kakor da so nezaupljivi pred skrivnostjo vodne gladine. Položne bregove. Ali pa breg, ki pada strmo, da so kraške skale bela rezila, beli zobje, ki so se zasekali v zeleno morje. In moral bi imeti možnost, da bi mu pokazal žareče kraško kamnje, črne bore, vinograde na terasah in doline, ki so Čaše, v katere sonce spuSCa svoje žgoče kaplje, da zbrano zori koruza na dnu in koruzni listi Sumijo kakor suhe pole stare slovenske zgodovine. In sredi tega scenarija bi Se moral pokazati Rim o genocidu nad slovenskimi ljudmi; potem bi Rene lahko vedel za srečo, da je burja pometla črne srajce iz Tržaškega zaliva. Drugače je zavzetje nekega mesta samo vojaški uspeh. Dosti, a vendar malo, če ne veš vsega. Kajti vsak ve, žal, le zase. Tako brivec, ki pravi zdaj o Mussolinijevi vojski: »Nous ont frappe avec le couteau dans le dos, les laches.« (Zasadili so nam nož v hrbet, podleži) »Boste vi?« »Dajte, obrijte ga na čast njegovemu mestu!« je vzkliknil Rene in zaropotal s težkim obuvalom. Nagonsko je slutil, da je duhovitost najboljši lek. In stari obraz se dobrohotno smehlja, medtem ko njegova roka želi, da ne bi bila samo obrtniško rahla. In ko se ta očetovska roka oddalji, da lahko zakašljaš, se ti tvoj prsni koš zazdi rjav aparat, ki bi ga bilo nujno treba zamenjati z novim, a prav zaradi tiste roke s prizanesljivostjo pomisliš nanj, ki je bil zvest tovariš v hudih dnevih. A Rene se spet glasno čudi in premika potapljaške podplate. Drži v rokah izvod dnevnika. Liberation. Majhna, vojna oblika. Polovica pravega časniškega lista. In članki vsi zgoščeni, črke drobne, skoraj sam petit. Tako imajo vesti na tako miniaturnem glasilu skoraj še pridih ilegale, čeprav so listi taki zaradi pomanjkanja papirja. Naslovi pa debeli, poudarjeni kakor Renejev glas: »Mussolini in njegova ljubica Clara Petacci sta bila ustreljena skupaj v Mez-zaebri (provinca Como) včeraj ob 16.30. Trideset fašističnih voditeljev je bilo ustreljenih v hrbet ob 15.50. Starace, nekdanji tajnik fašistične stranke, je bil ustreljen prav na kraju, kjer so črne srajce umorile petnajst bojevnikov za svobodo. Trupla so najprej razstavili na trgu v Comu, potem sta bili Mussolinijevo truplo in truplo Clare Petacci prepeljani v Milan ter obešeni v izložbi trgovine po enotnih cenah. Celo nedeljo je množica hodila mimo izložbe.« »Obesili so ga kakor prašiča,« je rekel stari in samogibno odmaknil britev od mojega vratu. »Strastni ljudje,« je rekel Rene. »In dobri,« je rekel možic. »Samo z voditelji imajo smolo.« »A ozračje se čisti!« je tedaj vzkliknil Rene. Skoraj otroško razposajen je bil in kakor da mu ne gre v račun, da je Frangois tako zapreden v hladen molk. Videti je bilo, da ga dogodki prehitevajo, tako da objema njega, močnega fanta, nerazločna trudnost. A kako naj bi bila z Renejem mogla slutiti, da bo naslednji dan prišla ponj francoska policija; mogoče Ce bi bila vedela, zakaj so ga Nemci oblekli v zebrasto obleko, ali pa Ce bi bila vedela, kakšno je bilo njegovo taboriščno življenje, preden je prišel k nam. A tisti trenutek je britev zložno drsela in vse naokoli se je v svetlem zraku zgoščal blažen mir. Zavest o koncu največjega uničevalca slovenskih ljudi je počasi vela mimo kakor tiha reka široke tolažbe; in prav tako počasi in skrbno je mirni tok postajal neskončno mirno morje, ki boža pravkar rešeno, a še ranjeno obalo. In DIEGO DE CASTRO Ko bi Tito ne zasedel Trsta, bi verjetno dosegel več Gospodarsko sodelovanje ffied Italijo in Slovenijo mora Postati vedno bolj učinkujoče in učinkovito, kajti to sodelovanje je in bo v interesu obeh držav. Nova prometna os vzhod-zahod in zahod-vzhod se križa z že od nekdaj obstoječo osjo sever-jug in jug-sever prav na področju Trsta in njegovega slovenskega zaledja. Mislim, da bodo ekono-misti iz Ljubljane razumeli, da je okrepitev odnosov z Italijo v njihovem interesu, če nočejo postati gospodarski satelit nemškega gospodarstva, ki sicer predstavlja lokomotivo Evrope, a je, kot kaže, vagoni, ki jih vleče za sabo, Preveč ne zanimajo. V tem trenutku, ko so ti odnosi »na višku«, se spominjamo »najnižjega« obdobja izpred petdesetih let z jugoslovansko »osvoboditvijo« Trsta, ki je bila v bistvu trda vojaška okupacija nacio-nalkomunističnega tipa. Takrat tega niso občutili samo Italijani temveč tudi Sloven-ci> - dejansko je bilo Slovencev več kot Italijanov - ki bi bili lahko nevarni za nastajajoči režim stalinističnega kova. Vsi ne vedo, da je bila Slovenija pred drugo svetovno vojno izredno civilizirana dežela, kjer so prebrali več knjig na prebivalca kot kjerkoli drugje v Evropi, in da so mnoge od teh knjig zadevale vero. Toda, če se povrnem k tisti žalostni preteklosti, še enkrat Potrjujem tisto, kar sem trdil v neki svoji knjigi, ki je izšla leta 1952: če Tito ne bi okupiral Trsta in če se njegova vojska ne bi obnašala, tako kot se je, bi morda na tem področju dosegel več, kot je. To ni tako nenavadno razmišljanje, če se ve, kako so se stvari zgodile. Premirje z Italijo z dne 8. septembra 1943 je predvidevalo, da naj bi bila na vsakem Področju vzpostavljena za-yezniska vojaška oblast, ni pa izrecno trdilo, da mora biti vzpostavljena. Italijanska vlada je s tem v zvezi večkrat zaprosila za pojasnila vodjo zavezniške kontrolne komisije, ameriškega admirala Stonea, ki je zagotovil, da bodo celotno Julijsko krajino zasedle zahodne sile, ki bodo tudi imenovale zavezniško vojaško upravo. Mislim, da je to govoril v dobri veri, saj je bilo tako tudi stališče ZDA. Na drugi strani pa je Tito, kot uradni zaveznik v vojni, zahteval, da se njemu poveri zasedba celotne Julijske krajine in se je pri tem v večji meri naslanjal na Angleže kot na Američane. Američani so do konca leta 1944 podpirali tudi četniškega vodjo Mihajlo-viča, ki je bil Titov tekmec (ustrelili so ga leta 1946), in je v Jugoslaviji predstavljal vlado kralja Petra II., ki je bil najprej v izgnanstvu v Kairu nato pa v Londonu. Angleži pa so k Titu s padali poslali zelo pomembno vojaško delegacijo in mu dvorili, ker so mislili, da ga bodo tako odtegnili od sovjetskega vpliva. V zvezi z okupacijo Julijske krajine sta bili avgusta 1944 v Neaplju in Caserti dve srečanji med Churchillom in Titom, ki pa nista nič sklenila. Potem pa so se februarja 1945 Angleži na Jalti brez vednosti Američanov dogovorili z Jugoslovani o razdelitvi področja na osnovi nekakšne linije, ki je bila zelo podobna tisti, ki so jo kasneje imenovali Morganova linija. Ko je Tito zasedel Trst, je kršil ta dogovor, istočasno pa je Stalin kršil dogovore v zvezi s Poljsko, Romunijo in Bol- garijo, kjer je povsod tam vsilil komunistične vlade namesto demokratičnih, kot je obljubil. Angleži in Američani so takrat razumeli, da se ista stvar dogaja v Trstu in da bo Rusija preko svojega jugoslovanskega satelita prišla do Jadranskega morja. Vrhovni komandant za Sredozemlje Alexander je najprej izjavil, da se njegove enote ne bodo borile proti nekdanjemu zavezniku, toda 19. maja je v govoru svojim vojakom dejal, da so metode, ki jih Tito uporablja v Trstu, enake metodam Hitlerja, Mussolinija in Japoncev. Nato je 21. maja na to področje poslal še deset tisoč vojakov, pomorsko eno- to in močne mračne sile. Jugoslovani so razumeli, da Zahod tokrat misli resno in tako so se v Beogradu začeli pogovori, ki so se končali z dogovorom 9. junija 1945 in z naknadnim dogovorom 20. junija 1945 v Devinu. Jugoslovani so se iz Trsta umaknili 12. junija 1945. Takrat je bila določena Morganova linija, ki še danes predstavlja del meje med Italijo in Slovenijo. Mislim, da morata obe danes demokratični republiki čimprej pozabiti na tiste žalostne dni. Po mojem skromnem mnenju se je Tito, čeprav je bil velik državnik, takrat zmotil, ko je mislil, da ga bo Stalin brezpogojno podprl. Toda za Stalina je bilo tržako vprašanje povsem nepomembno v primerjavi s tistimi, ki so nato privedla do hladne vojne. Na koncu se obračam na slovenske zgodovinarje in še posebno na ostroumnega raziskovalca kot je prof. Tone Ferenc s prošnjo, naj poiščejo dokumente, ki bi lahko potrdili ali ovrgli glasove, ki so krožili pozno jeseni leta 1945. Govorilo se je, da je komandant 4. armade naredil samomor, potem ko mu je Tito očital, da je ravnanje jugoslovanskih enot v Trstu škodilo podobi in političnemu ugledu Jugoslavije. ______e___________ mož, ki visi v milanski trgovini z glavo navzdol, se je obrnil in se postavil na noge, da je stal v odprtem avtu, ki se počasi Pomika ob vogalu moje ulice tik ob obrežju. Roka je vzdignjena v zrak, pleša se voščeno sveti, poteze so trde. Hoten izraz moškosti. A ko ga opazuješ z okna svoje spalnice, je na njegovem obrazu še nekaj, kar ni poza. Njegov obraz se čuti tuj v tvojem mestu. Pravkar se je peljal mimo trga ob Kanalu in se zavedal zraka, ki piha s kraških gričev. »Ne, nič ne bo iz tega mesta,« si pravi tisti obraz, »čeprav sem dal postreliti nekaj mladih slovenskih vročekrvnežev in jih bom moral ob prvi priložnosti prav gotovo postreliti še. Ta kamniti svet, ki leze v mesto, te bore, to ozračje, to prekleto zaledje, - tega ni moč streljati.« In potem se avto pomakne naprej proti Korzu in proti Borznemu trgu in ga ne vidim več, a se mi vendar zdi, da sem močnejši, ker se bo, ko bo govoril na Velikem trgu, še bolj zavedel, da je njegovo govorjenje jalovo. Tako, kar sredi kričanja bo prišla vanj tiha slutnja. In glej, na mah se spet obrne in visi z glavo navzdol, medtem ko mi brivec mili lice. » Vi bi lahko dosti povedali o tem,« pravi in se zavem, da govori o črnosrajč-niških grozodejstvih in da govori meni. »Stvari, ki jih je počenjal človek dvajsetega stoletja,« sem rekel. A človek lahko tudi ne posluša, ko se Rene iz tovariške naklonjenosti spominja »kulture ricinovega olja«, kajti počasi, kakor pristanišče iz mrča, se hudi mesto v tvoji zavesti. Ne, v deželi smrti nisi smel. Prenesti svojo misel, svojo željo domov je ravno tako, kakor če bi pustil telo nezavarovano. Ne smeš. Smrt je zahrbtna napadalka, najmanjši trenutek nepazljivosti lahko izkoristi, da se prihuli v nezadelano špranjo. Zato mora vsa preteklost izginiti. Sam si. Nag, kakor ob rojstni uri. Zato pa se mesto zdaj lahko po malem pomakne bliže. Po malem. Lagodno, da ne bo sunek ob breg pretrd kakor pri neučakanem mornarju. Saj, samo rahel dotik z bregom; in ta brivnica je prav lahko tudi tista prav tako tesna na obrežju nasproti tržaškim veslaškim društvom. Ogledalo je na zidu nasproti vhoda, in ko ti stari striže lase, so v ogledalu jambori šestmetrskih tekmovalnih jadrnic v šaketi. Ob oknu sedi zagorel moški. Govori o ceni rib. Tisti, ki se je prej ustavil ob vratih in vprašal brivca: »Ceš škombre danes?« jih je zdaj prinesel. »Kar v kalavniku ti jih bom pustil,« pravi. »Bom prišel potlej ponj.« Brivnica pa je preprosta kakor krov ribiške barke. In ribič, ki stopi vanjo zaraščen do ušes, odhaja pomlajen, gladek, in zaradi mehke krede, s katero mu je pogladil lica, precej manj zagorel. Jambora pa kar naprej nihata v ogledalu, medtem ko ni nič slišati kričanja galebov, ker pred pločnikom drdra mimo tramvaj. Ali pa se pomikajo mimo tovorni železniški vozovi, ki jih stroj vleče z glavne postaje na Martovo polje. Ali pa narobe. Vozov pa ni ne konca ne kraja, tudi zato ne, ker se na obrežju premikajo mimo pešcev in določa konvoju hitrost železničar, ki koraka po sredi tračnic pred lokomotivo. Brez prestanka maha z rdečo zastavico, kakor da podi nadležne muhe. Potem se v ogledalu na zidu spet posveti žarek, ki ga je bil prej posrkal dim lokomotive. Srebrna svetloba v steklu s pegastim ozadjem; kakor tale tukaj. A ta čas je tudi Rene obrit. In tako nam možic stiska roke in pravi: »Kaj bo to britje, ko pa ste prišli od tam.« In je bolj v zadregi kakor mi; kakor da ne ve, kako uskladiti svojo skromno preprostost z gibi svojih ramen in z naglasom svojih besed. A najbrž je bolj zato, ker stojijo pred njim štiri telesa, ki skoraj napolnjujejo prostor, da so njega, suhljatega možica, zadelala z režečimi se črtami svojih oblek, da je naenkrat ves ujet v svet, ki ga je zmedel. • S ■ ■H < * #• ,xf@; • ^ ,*.#^ | ^ H * fl Trst, 3. maja 1945: veličastna proslava osvoboditve na Trgu Unita (Foto Mario Magajna) '■ fgt P ■■■■■■■ mmmam mmm mammmmsmm 7^ Ponedeljek, 1. maja 1995 1. MAJ 1945 MIRAN KOŠUTA Rdeče ime pod rdečo zvezdo sem strica. Pravijo, da mi je bil podoben: visok, temnolas, dolgonog in s Sapama, ki sta spominjali prej na plavuti kot na stopali. Danes je le Se ime v kamnu, rdeče ime pod rdečo zvezdo. Eno tolikih na dolgem seznamu partizanskega spomenika sredi vasi... Milko ni bil ravno zagrizen komunist, z diktaturo proletariata obsedeni revolucionar. Bil je - pravijo -preprost, občutljiv in življenja vesel slovenski fant, ki so mu fašistični požigi, pogromi, procesi, streljanja, ricinusovo olje, nacistična zverinstva, obešeni talci, deportacije, taborišča, krematoriji razparali duSo in ubili sanje. Zato se je 5. aprila 1944 odločil za gozd in partizane. Predstavljam si, da premišljeno, trpko, boleče, morda oklevajoče (pustiti dom, družino, mater v skrbeh...), a brez ideološkega zanesenjaštva, ekstatične zamaknjenosti v krušljive politične mite. Ni šel - dom- Prvi maj je v moji zavesti prisoten predvsem kot praznik. UvrSCam ga med dvojne praznike. Prvi maj je namreC praznik dela, praznik delovnih ljudi. Poleg tega je pri nas prvi maj Se praznik boja, saj je neločljivo povezan s 1. majem 1945, ko so bili osvobojeni Trst, Gorica, Čedad, Rezija, Kanalska dolina. Prvi maj je dan zmage nad naci-fasizmom, dan osvoboditve. Prvi maj: praznik dela in boja. Doživljam ga kot praznik. Doživljam ga kot trenutek osebnega in skupnega praznovanja. Najprej gre za trenutek zbranosti in spomina. Iz osebnega momenta se preselim Se v skupni imenovalec. Prvi maj je nujno povezan s skupnostjo, z ljudmi. Zato sem spadajo povorke, manifestacije, govori, srečanja. Vse se Se dopolni z družabnostjo, slavjem, petjem. Skratka osebni praznik, ki je tesno prepleten z družino, s prijatelji, z znanci, s skupnostjo. Tako doživljanje je prepleteno s preteklostjo in sedanjostjo. Izhajamo iz nečesa, kar se je zgodilo pred leti ter ga povezujemo s sedanjostjo. Iz zgodovine prehajamo v sedanjost, vse nato prenašamo v bodočnost. Tesno je 1. maj 1945 povezan s slovensko zgodovino, še posebej s slovensko primorsko zgodovino. Ne zdi se res, da je od takrat preteklo že petdeset let, ker je še vse izredno aktualno. Ven- nevam - zaradi velikih parol in zastav. Sel je preprosto zase, zaradi tiste življenjske nuje, ki ji človek pravi svoboda: možnost biti, kar si. In ko bi ga 20. januarja 1945 ne prestegle pri Zgoniku nemške krogle, bi bil bržčas dočakal tisti radostni tržaški prvi maj in bi se mi zdajle smehljal pred trgom Unita ali Sodno palačo iz kake črnobele Magajnove fotografije, ali pa bi morda zašel v knjigo kot je "Prima-vera a Trieste”, v tisti za buržujski rasizem tega mesta tako zgovoren Quaran-totti - Gambinijev opis "majhnih, koščenih, umazano plavolasih in mršavih” slovenskih "okupatorjev” s Krasa - on, sloki, visoki in temnolasi Milko. Da, predvsem to je moral pomeniti tisti 1. maj 1945 v Trstu, Gorici, Čedadu: svobodo, s krvjo priborjeno možnost biti, kar si - Slovenec, Italijan, Zid, katoličan ali komunist. Po polarni svetovni moriji in dvajsetletni fašistični zmrzali se je dar je minilo že pol stoletja, kar pomeni, da kmalu ne bo med nami živih pričevalcev in udeležencev velikih dogodkov izpred tolikih let. Ko se oziramo na prvomajske dni pred petdesetimi leti, oCi zažarijo od veselja, saj so takrat v Trstu, Gorici, Čedadu zaplapolale zastave svobode. Obenem nam oči postanejo rosne, saj je bila svoboda težko priborjena. Maj 1945 je bil lep. Pred tem pa so bila leta gorja in trpljenja. Svoboda je bila draga, cena zanjo visoka. Ni bil le boj oboroženih ljudi proti oboroženim ljudem. Bilo je mnogo več. Gorele so vasi, med žrtvami so bili nedolžni otroci. JeCa in taborišča so bila polna naših ljudi. Ime uničevalnega taborišča Rižarna v Trstu je dovolj zgovorno. Slovenski narod je bil obsojen na smrt. Ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941 je bila Slovenija razkosana in razdeljena med tri okupatorje: Nemce, Italijane in Madžare. Formalno je bil slovenski narod zbrisan iz zemljevida Evrope. Takrat je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda z namenom, da se z vsemi silami zoperstavi takemu načrtu. Komunisti, krščanski so-cialci, liberalni del Sokola, napredni kulturni delavci so bili tista nosilna os, na katero so se naslonili še drugi v boju proti okupatorju in njegovim sodelavcem. Zal se je del slovenskega naroda odločil za kolaboracijo. To je bila nez- dolgo zatajevano popje življenja lahko vendarle razgnalo v tisto ne zgolj vremensko pomlad. Konec more, nasilja, smrti... ali ni bila osvoboditev, za tiste, ki so jo dočakali, kakor novo, milostno poklonjeno drugo rojstvo? Dotrajani partizanski tanki, ki čudežno prehitijo novozelandske džipe; potomci zaničevanih kraških mlekaric, rožnaric, dekel, škedenjskih krušaric, Slata-perjevi "mongoli s trdimi ličnicami”, ki ponosno dvigujejo peterokrako bršljano-vo zvezdo v samem srcu Rossettijeve domovine, pred tržaško občinsko palačo; italijanski in slovenski napisi po zidovih in ulicah, partizani obeh narodnosti, ki družno nazdravljajo Titu -tistega maja se je v Trstu zdelo mogoče prav vse. Tudi odkloniti - kakor mi je nekoč šegavo zaupal Danilo Turk - partizanom za par kovancev ponujeni odkup italijanskega gledališča Penice, ker ”bo tako in tako godovinska poteza, saj ves svet ter še posebej poudarjeno zahodni del Evrope prav v teh dneh proslavlja petdesetletnico zloma nacifašizma in konec druge svetovne vojne. Izročilo zahoda namreč trdno sloni na vrednotah svobode in protifašizma. Primorska se je takoj in odločno vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Pri nas ni bilo velikih dvomov. Seveda je mreža OF pri nas rasla nekoliko drugače, saj ni bilo klasičnih ustnovnih skupin kot v osrednji Sloveniji. V vrste osvobodilnega gibanja so vstopali narodno zavedni in protifašistično razpoloženi posamezniki in skupine. Narodnoosvobodilno gibanje je bilo logično nadaljevanje medvojnega protifašističnega gibanja. Primorski človek je prav dobro vedel, kaj pomeni fašizem in nasilje, ki je bilo z njim tesno povezano. Narodni dom v Trstu, Trgovski dom v Gorici, štirje padli junaki v Bazovici, porušenje celotnega omrežja slovenske strukture (politične, gospodarske, šolske, kulturne, prosvetne), tisoči emigranti so bili dovolj stvarni dokazi o dejanski volji fašizma. Sam začetek osvobodilne fronte pri nas je bil povezan z močnim ustrahovalnim ukrepom. Italijanska fašistična oblast je namenoma izbrala december 1941, da je v Trstu uprizorila drugi tržaški proces, ki se je zaključil z ustrelitvijo petih slovenskih fan- vse naše...” In kako bi takrat ne sanjal, naivni, nepozabni joco: saj je bila - tu kot povsod - osvoboditev uresničenje sna, triumf demokracije nad diktaturo, opredmeteni punt Luči proti silam Teme in Zla, vrnitev dostojanstva človeštvu, ki si je s skrajnim naporom združenih moči znalo izruti iz telesa rakasti izrodek nacifašizma. Bila je, osvoboditev, predvsem etična zmaga nad demonijo rodu in rase, za nas Slovence pa tudi trenutek, ko se je ozgodovinilo stoletno zorenje "naroda brez zgodovine". Beseda junaki je danes v stečaju. Zveni puhlo, bombastično, obrabljeno, morda prav zato, ker smo si po vojni z njo lajnasto polnili usta tudi med enobejevskimi mitingi in proslavami (ah, ta naša hudičeva potreba po maliku, to kolektivno prilaščanje svetlob, ta ubijajoča mitogeneza...) A vendar: kako naj drugače imenujem Slovence, ki so v n se- tov na openskem strelišču. Na ta način so bili poravnani računi proti tistim organiziranim skupinam in osebam, ki so se aktivno vključili v protifašistično gibanje. Na procesu so sodili narodnim revolucionarjem, komunistom, izobražencem. Uradno so bili obsojeni kot člani, voditelji in organizatorji »zarotniške organizacije«, ki je nameravala »rušiti državno integriteto in enotnost«. Na drugi strani je bil proces jasno opozorilo nastajajoči osvobodilni fronti. Tudi tako huda dejanja niso mogla zaustaviti gibanja. Štiri leta so bila potrebna, da se je zmagovito zaključila pot narodnoosvobodilnega gibanja. Po dveh letih je v septembru 1943 prišlo do vseljudske vstaje na Primorskem, ko je gibanje dobilo tako širino, ki je ni bilo več zaustaviti, čeprav je bil boj neusmiljen in težak. Maja 1945 je zasijala svoboda. Takrat se je resnično vsak slovenski fant ali mož, vsaka slovenska žena ali dekle v Trstu, Gorici, Benečiji, Reziji, Kanalski dolini počutil protagonista; bil je enakovreden z vsemi drugimi, skupaj z drugimi je enakopravno pisal lastno zgodovino. Sami smo si krojili usodo. Priznati si moramo, da si v zgodovini Trsta in Gorice to ni prevečkrat dogajalo. Osvobodilna fronta nas je vključila med zahodnimi demokracijami in Sovjetsko zvezo, ki je premagalo naci- nakem boju, v uporu brez "upa zmage” postavili na kocko svoje glave, žrtvovali svoja življenja, tvegali dokončni izbris svojega naroda z zemeljske oble in pregnali naposled s tujcem vred tudi lastno majhnost, ponižnost, hlapčevstvo? Ali ni bila osvoboditev za nas ne samo zunanja, ampak tudi notranja nacionalna katarza, "očiščenje in pomlajenje” od poniglavega, vazalskega slovenstva, vstaja, ki je ponižanim in razžaljenim vrnila dostojanstvo, ponos in kladivo usode, da so na nakovalu zgodovine le mogli izkresati (pozneje, po novih okupacijah...) svojo sanjano državno samobitnost? Potem - ko da se je svet obrnil na glavo, ko da je lesk osvoboditve izmedlel v sencah časa. Petdeset let. Vmes železna zavesa, real-socializem, praška pomlad, demokratičo prevarana manjšina, berlinski zid, razpad Jugoslavije, slovenska desetdnevna vojna, Saraje- zem in fašizem. Dala je slovenskemu narodu zametke državnosti, saj ni mogoče mimo ugotovitve, da dobimo prve suverene odločitve slovenskega naroda prav v času NOB. Spomnimo se lahko na dekret o priključitvi Primorske. Osvobodilna fronta je vsekakor predhodnica sedanje svobodne slovenske države. Osvobodilna fronta je povezala človeka za človekom, skupina za skupino, nastala je živa veriga, država v državi. Praznujemo torej petdesetletnico osvoboditve z žarom, z globokim notranjim zadovoljstvom in z zavestjo medsebojne povezanosti, s kakršnimi se spodobi praznovati take obletnice. Praznujemo jo z velikimi skupnimi proslavami, praznujemo jo z manjšimi društvenimi proslavami. Iz vsega naj veje globoka zavest o zmagi nad nacizmom in fašizmom, ki sta zapisala mali slovenski narod smrti. V zgodovini slovenskega naroda, ki je bogata trpljenja in ponižanja, ampak tudi boja, je stran osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnega boja gotovo med njenimi najsvetlejšimi. Samo v enotnosti je moč, brez moči pa ni zmage. Kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj. vo... In na lepem se 1. maja 1995 znajdeš razdvojen, zmeden, razidealjen. V Trst - si medtem izvedel - je osvoboditev prinesla tudi fojbe, v Slovenijo Kočevski Rog. Madeži, ki ostanejo neizbrisni, grehi, ki niso opravičljivi. Eden, sto ali milijon: cilji ne posvečujejo sredstev. A grehi - tudi to veš - niso vsi enaki. Kristjani poznajo izvirnega, tistega, ki je povod vsem ostalim, poznejšim. Fiziki poznajo tihi, nenapisani zakon narave: akcija povzroči reakcijo. Tako razumeš: da se po petindvajsetletnem fašističnem in nacističnem terorju, po moriji Auschvvitza in Urha, sovraštva, strasti niso mogle poleči na mah, tisto uro, tisto minuto, ko so zavezniki sneli z Reichstaga kljukasti križ. In veš: naj mine trenutek ali pol stoletja, nikoli ni mogoče izenačiti žrtve z rabljem, posledice z vzrokom, osvoboditelja z okupatorjem. Rog in fojbe so tragični eksces narodnoosvobodilnega boja, toda izvirni greh, ki ga je povzročil, ostaja nasilje okupatorja, kolaboracionizem, kvizlinšt-vo. Te preproste resnice ne more izkriviti nobena, še tako prefinjena alkimija sodobnega revizionizma, ki bi nam s perfidno igro zrcal najraje skalil pogled na preteklost, preusmeril s poražencev na zmagovalce breme krvavih odgovornosti in zmanipuliral dejansko sliko zgodovine v spako, prikrojeno zdajšnjim političnim modam. Zato se zdrznem ob čedalje bolj glasnih poskusih rehabilitacije domobranstva v Sloveniji, zato napeto za-strižem z ušesi vsakokrat, ko mi tukajšnji prvi maj 1945 opisujejo z "okupacijo”, z začetkom "tragične štiridesetdnevne Titove zasedbe Trsta”. Mesto, ki ne zna ceniti svojih osvoboditeljev, ni vredno svobode. Ker ni samo stvar definicije, besednega dlakocepljenja: nomen est omen. Zato je "okupacija” zame znak, alarmni zvonec. Za nepreboleto travmo, za tisoč in en predsodek, za staro pesem o zgolj italijanskem Trstu, v katrem so celo Slovenci iz Carduccijeve ulice edinole tujci, okupatorji, sciavi, za prezirljivo vzvišenost meščana z dvatisočletno kulturo, ki se sramuje priznati, da ga niso osvobodili "majhni, koščeni, umazano plavolasi in mršavi” sinovi naroda brez zgodovine, ampak preprosti, sloki in (tudi) temnolasi slovenski fantje, ki so šli v vojno, ker so jim razparali dušo in ubili sanje. Taki, h katerim se prvega maja vračamo, da bi rasli tudi iz preteklosti. Taki, ki nas s svojo žrtvijo vedno znova osvobajajo. Tako kot je bil moj nikdar srečani stric s plavutastima šapama. Zame in za nas danes le še rdeče ime pod rdečo zvezdo v kamnu: Emil Sedmak. • • __________MILAN PAHOR____ Kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj 1. MAJ 1945 Ponedeljek, 1. maja 1995 GALLIANO FOGAR Med dvema osvoboditeljema, IX. korpusom in CLN V Trstu sta bili dve skoraj istočasni vstaji: prvo je vodil odbor za nacionalno osvoboditev CLN, v katerem so bili vključeni PSI, KD, PdA in PLI (KPI je iz odbora izstopila oktobra 1944), pri drugi pa so sodelovali Komunistična partija Slovenije, KPI in Osvobodilna fronta z bataljoni Delavske enotnosti (Unita Operaia). Pred splošno vstajo, ki jo je CLN proglasil ob zori 30. aprila, je odbor odločno zavrnil predlog prefekta Co-ceanija (podpredsednika Zveze industrijcev, bivšega visokega fašističnega voditelja, ki ga je imenoval »gau-leiter« Rainer oktobra 1943 na predlog industrijcev), da bi CLN, fašisti in Guardia Civica ustvarili skupno protijugoslovansko fronto, dokler ne pridejo Angloame-riCani. Neuspešni so bili tudi poskusi Slovencev nekaj dni pred vstajo, da bi se dogovorili s CLN, ker naj bi v dogovoru tudi povsem jasno Priznali upravičenost jugoslovanskih zahtev po Trstu, poleg tega pa bi imel CLN v enotnem vstajniškem odboru precej manj predstavnikov. Dragovan Sepič je v svojem prispevku, ki je bil objavljen leta 1980 v knjigi Italija od osvoboditve do republike (L’ Italia dalla Libe-razione alla Repubblica; Feltrinell), zapisal: »Ko se je v začetku aprila začela ofenziva zavezniških sil v Italiji in so jugoslovanske enote prodirale proti Italiji, so se oboji (CLN na eni in slovenski ter italijanski komunisti na drugi strani) zaceli pripravljati na vstajo.Tako se je zgodilo, da so oboji še pred prihodom jugoslovanskih sil skušali prevzeti oblast in jugoslovanske enote so o,b prihodu v Trst nadaljevale z razoroževanjem tržaškega CLN.« Komunisti (ne vsi), Delavska enotnost in OF so izpolnjevali ukaze komande mesta pri IX. slovenskem korpusu, ki je bil ustanovljena prej in naj bi dala ukaz za vstajo ob prihodu IV. jugoslovanske armade. IX. korpus (komanda in gorske enote) je bil najveCja enota slovenske osvobodilne vojske ob »Jadranski obali«, ki je obsegala Furlanijo-Julijsko krajino in ljubljansko provinco. Pod njegovim poveljstvom se je borila tudi divizija Garibaldi - Natisone in brigada Garibaldi - Trie-ste, medtem ko je tretja italijanska brigada Fratelli Fontanot preko stare državne meje sodelovala s VIL slovenskim korpusom. Ob zori 30. aprila je vodstvo CLN izdalo ukaz o splošni vstaji, 1. maja pa je enak ukaz izdala tudi komanda mesta pri'IX. korpusu. Glavni cilj vstaje CLN je bil v tem, da z uporom proti Nemcem - kot v drugih italijanskih mestih - potrdi voljo Trsta, da ostane združen z demokratično Italijo in njenim osvobodilnim gibanjem ter da pred skorajšnjim prihodom Angloa-meričanov prevzame oblast. Toda položaj CLN je postajal vse težji. Aprila 1945, ko se je tretjič ustanovil po poskusih v letih 1943, 44 in 45, je bil CLN skoraj povsem osamljen. Izgubil je velik del podpore večine delavstva v ladjedelnici in drugih tovarnah, katerega podporo sta prej zagotavljala voditelja tržaške KPI Lui-gi Frausin in Antonio Vin-cenzo Gigante (oba so ujeli nacifašisti in ju nato med avgustom in oktobrom 1944 ubili). Oba sta bila zagovornika širokega zavezništva z italijanskimi strankami v CLN, tako kot je bil to primer drugod po Italiji, ob nujnem sodelovanju s slovenskim osvobodilnim gibanjem, ki je za ceno velikih žrtev, doseglo vojaški in politični nadzor nad področjem med SoCo in staro mejo. KPS je še posebej po smrti Frausina in Giganteja pridobivala v Trstu vedno .večji vpliv nad tržaško KPI. Tudi razvoj krajevnega in mednarodnega vojaškega položaja ni koristil CLN. Angloamericani so se namreč odpovedali zasedbi celotne Furlanije-Julijske krajine v njenih mejah iz leta 1940 in so se raje odločili za zasedbo področja, ki bi jim zagotavljalo nadzor nad prometnico med Trstom in Avstrijo. V ta namen je bil tudi izdan ukaz zavezniškim misijam na tem področju, naj se ne vmešavajo v spore med dvema narodoma in partizani z nasprotnimi tendencami. Vsega tega Ko sem bila še otrok, je bil zame 1. maj enostavno fešta: s starši in nonoti smo se (vsega skupaj se spominjam kot nekakšne megle, iz katere se tu pa tam izvijejo nejasne slike) 'udeležili kake prireditve na prostem, z odrom, godbo na pihala, govornikom. Sele pozneje, v obdobju, ko sem s svojimi »Povej, mama...« vztrajno zahtevala informacije o tem in onem, sem izvedela, da 1. maj ni samo fešta. Tako sem začela graditi »svoj« 1. maj. Zanimivo, da sem si v svoji otroški naivnosti iz vsakega praznika ustvarila Cisto svoj praznik, ki je imel včasih z uradnim kaj malo skupnega. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi s 1. majem. Najprej mi je tata povedal, kako so ga partizani, ko so se pomikali proti Trstu, vprašali za pot, ki bi je z nemške postojanke na Katinari ne mogli obstreljevati s topovi. Ze sem pred seboj videla svojega očeta, kako kaže partiža- CLN v upanju na hiter prihod zaveznikov ni upošteval. Vstaja je bila za CLN vsekakor istočasno moralno in politično dejanje, ki so ga želeli njegovi voditelji od don Edoarda Marzarija, voditelja KD (iz zapora šo ga osvobodili v noCi med 29. in 30. aprilom) do Giovan-nija Paladina in Ercola Mia-nija iz PdA ter Carla Schif-ferja iz PSI. KD in PdA sta izdelali načrte in organizirali sile za napad na Nemce. V slovenski in komunistični strani, ki je imela za seboj široko partizansko zaledje pod nadzorom IX. korpusa, ki so ga Nemci do konca marca 1945 zaman skušali uničiti s števil{iimi ofenzivami, krepili pa so jo tudi uspehi Titove vojske, je večina industrijskih obratov, ki so bili organizirani v Delavski enotnosti, videla preko nove Jugoslavije »most« proti Sovjetski zvezi oziroma konkretno perspektivo za nastanek socialistične družbe. 30. aprila zveCer so vstajniki CLN prevzeli nadzor nad centrom mesta in nekaterimi bližnjimi točkami in prisilili Nemce, da so se zabarikadirali v nekaterih oporiščih, katera bi bilo brez pomoči topništva in letal težko uničiti. 1. maja se je v boje vključila tudi Delavska enotnost, potem ko je pred tem uničila nekatere nemške postojanke na peri- nom pot po Dražci: navsezadnje je njegova zasluga, če je bil Trst tistega davnega 1. maja osvobojen; če bi mojega očeta ne bilo, bi še danes živeli pod Nemci. Pozneje sem od nekod pobrala - najbrž iz kake knjige, ki mi jo je mama kupila v Jugoslaviji (tedaj je bila še Jugoslavija: moj bog, kako sem stara!) - da je 1. maj praznik dela. Tako, zato smo torej na 1. maj doma: ker vse leto delamo in si seveda zaslužimo malo počitka. Na Padričah so na praznik dela vedno visele rdeče zastave; na nekaterih so bili napisani slogani, za katere sem šele veliko pozneje izvedela, da se jim pravi »delavske parole«. Iz svojega otroštva se ne spomnim prav nobenega namiga na kako vez praznik dela - dan osvoboditve - komunizem. Da je godba na pihala vedno igrala Internacionalo ali kako drugo borbeno melodijo, je bilo zame nekaj povsem naravnega: tako je feriji. Z morja so Nemci s topovi, ki so jih imeli na motornih splavih, skušali zadeti mesta, ki so jih zasedli vstajniki, toda s CLN so se skušali tudi pogajati. Istega dne zjutraj je predhodnica IV. jugoslovanske armade prišla do centra mesta. Eden od njihovih oficirjev se je sestal z Antoniom Fonda Saviom in Ercolom Mia-nijem iz CLN in od njiju zahteval, da ga seznanita s preostalimi nemškimi položaji, ki jih je nameravala jugoslovanska vojska napasti. IV. armada, ki je s hrvaške obale prodrla v deželo in pri tem preskočila Reko, je pred tem obkolila del 97. nemškega korpusa in ga po hudih bojih prisilila k predaji. Pri tem so zajeli tudi komandanta korpusa, generala Kiiblerja. Njegove enote so nadaljevale pot proti Trstu, medtem pa so oddelki IX. korpusa na robu Krasa nad Trstom premagali del nemških enot, ki so zasedale mesto, in s tem olajšali akcijo vstajnikov, ki bi se v nasprotnem primeru zaradi slabše oborožitve lahko znašli v hudih težavah. Nekaj dni prej sta proti Avstriji zbežala »gauleiter« Rainer, vrhovni komisar Jadranske obale, ki ga je imenoval sam Hitler, in njegov prijatelj Odilo Globočnik (skupaj sta zrasla v vrstah avstrijskega nacizma, ki je predstavljal najbolj fanatično komponento nemškega pač, s tem se nima vica ukvarjati, sem si mislila. Rdeče zastave so bile nekaj takega kot Miklavževa darila. Vsako leto sem si želela, da bi videla, kdo jih razobeša, toda nikoli mi ni uspelo. Prav tako mi nikoli ni uspelo, da bi slišala budnico: če je že praznik delavcev, zakaj jih potemtakem ne pustijo spati, ko po morajo že itak vstajati vsak dan! Približno do te točke sem prišla, ko je bilo mojega otroštva konec. Prva najstniška leta sem preživela tako, da se ob 1. maju, pa tudi ob drugih praznikih in dogodkih, nisem preveč spraševala. Sele po prihodu na višjo šolo sem zopet potegnila iz predala »svoj 1. maj«. To so bila leta moje revolucije: nad plišaste medvedke sem na steno sobe prilepila rdeč poster s Che Guevaro, poslušala sem glasno, utrudljivo glasbo in antikonformistično vzklikala revoluciji, ki se je v tistih letih že nagibala h nacizma). Globočnik je bil vodja SS in policije Primorja in je v Trst prišel septembra 1943, potem ko je prej vodil »Aktion Reinhard«, v kateri so usmrtili približno 2, 5 milijona poljskih Zidov. Tukaj je uvedel enake metode, kot jih je uporabljal na Poljskem. Njegovo »delo« predstavlja uničevalno taborišče Rižarna, v katerem je bilo ubitih in zažganih v krematorijski peci na tisoCe partizanov, politikov, civilistov in Zidov, ki jih niso mogli preseliti v nemška taborišča. Toda pred begom so Globočnikovi esesovci storili še zadnji zločin in 28. aprila ustrelili deset italijanskih in slovenskih patriotov (iz brigad Osoppo in Garibaldi), ki so jih pobrali iz koronejskih zaporov. Med njimi je bil tudi zaupni kurir za zvezo med CLN in CLNAI iz Milana Mario Maovaz, ki je pripadal organizaciji »Pravica in svoboda« (Giustizia e Li-berta). Pred ustrelitvijo so ga zverinsko mučili, toda od njega niso izvedeli ničesar. Ob njem sta bila ustreljena tudi zakonca Ruggero in Albina Haas, ki sta bila elana tržake komunistične organizacije. V Furlaniji so Nemci storili še druge zločine in pobili številne nemočne civiliste in partizane v Ovaru, Avasinisu, Cervinjanu in drugod. Po posegu jugoslovanskih enot in pojavih razorože- klavrnemu koncu (takrat je padel berlinski zid, takrat je kitajska vlada poslala tanke nad mlade, ki so se zbrali na Trgu nebeškega miru ). Sele veliko pozneje, tedaj, ko sem se'začela ukvarjati s filozofijo in ko sem tudi v sebi odkrila kanček filozofa, sem ovrgla vse klišeje, vse parole in vse otroške fantazije. No, resnici na ljubo je morda prav teh ostalo še največ. Nekaj naivnega je še vedno v tem »mojem 1. maju«. Rdeče zastave, razobešene od hiše do hiše, njihovo tiho plapolanje v vetru, njihova živa barva, ki na ta dan kričeče razpara jutranjo modrino neba, - vse to je zame le ena izmed slik, ki se vstrajno vračajo iz prijaznih let mojega otroštva, se pomešajo s hlapi mojega duha in sprožijo dolga, neskončno dolga razmišljanja. Ena sama beseda naj strne vse to uhajanje svetu, vse to jemanje iz sveta in nenehno predelovanje, pregleda- ir) it ‘ ‘ . G- • >. 1 • TRST vanja nekaterih skupin vstajnikov CLN je odbor izdal ukaz svojim enotam, naj prenehajo z borbo, da ne bi prišlo do še hujših incidentov. Ukaz so te enote poslušale, toda druge skupine CLN, do katerih ukaz ni prišel, so se skupaj z Delavsko enotnostjo in jugoslovanskimi enotami borile do popoldneva 2. maja, ko so se Nemci v preostalih oporiščih v mestu predali ob prihodu novozelandskih sil generala Freyberga. Med skoraj tridnevnimi boji je v vrstah vstajnikov CLN in Delavske zveze padlo nekaj desetin borcev. Številne so bile žrtve med prebivalstvom, ki se je znašlo med dvema ognjema, še večje pa so bile žrtve IV. armade. Pri osvoboditvi mesta nista sodelovali garibaldinski diviziji Natisone in Trieste. Divizija Trieste se je morala ustaviti nedaleč od mesta, divizija Natisone pa je morala po sklepu KPS sodelovati pri bojih za osvoboditev Ljubljane. Marca 1945 je komisar divizij Garibaldi za Furlanijo Mario Lizzero predlagal komandi IX. korpusa, da naj bi diviziji Trieste in Natisone pod slovenskim poveljstvom sodelovali pri osvoboditvi Trsta in Gorice, ena od enot korpusa pa naj bi pod italijanskim poveljstvom, sodelovala pri osvoboditvi enega od mest v Furlaniji. Toda predlog ni bil sprejet. vanje, presnavljanje: Svoboda. Nekako tako, kot je božic zame praznik Tišine, tako je »moj 1. maj« praznik Svobode. Tu govorim o svobodi kot o sili, ki sem jo potegnila globoko iz sebe in ki je torej ne morem deliti z nikomer, saj je ena, nerazdružljiva, enkratna, saj živi samo v meni in mi je gonilna sila, brez katere bi ne^mogla živeti, roka, kateri se edino pustim voditi. In vendar mislim, da ta svoboda osebe navsezadnje ni veliko različna od svobode naroda, ki jo Tržačani proslavljamo na 1. maj. Ne, nobenih političnih, ideoloških ali narodno spodbudnih govoranc mi ne prikliče pomladni datum: te jih lahko slišite kadarkoli in kjerkoli. Ce pa naj bo neki dan praznik, potem mora biti predvsem praznik mojega duha - in doslej še nisem našla besede, ki bi do kraja izpisala njegovo svobodo, ne človeka, ki bi bil voljan tako besedo razumeti. •• • • ____________MATEJKA GRGIČ______" Moj 1. maj je predvsem praznik Svobode XII Ponedeljek, 1. maja 1995 1. MAJ 1945 _________________JOHN EARLE_:________' Ko bi Hitler zmagal vojno, bi bil Trst še vedno v rajhu Spomin na 1. maj leta 1945 je v meni že davno zbledel. Ne spominjam se nobenega praznovanja, ker smo bili takrat Se v vojni. Moja zadnja osebna vojna izkušnja je bila osvoboditev Banje Luke v Bosni. Jugoslovanske enote so tistega 1. maja že vkorakale v Trst, kmalu za njimi pa so z zahoda prišli v mesto Se Novozelandci, toda mi tega nismo vedeli. Nam bližji Zagreb Se ni padel; zgodovinski viri dejansko trdijo, da je bil Poglavnik Pavelič tam Se 4. maja, ko je uradno govoril UstaSki ženski organizaciji in pripadnice spodbudil, naj se herojsko uprejo do smrti in naj ne bodo strahopetne. Zatem je pobegnil v Avstrijo. Medtem sem dobil ukaz, naj odpotujem v oporišče v Bariju in naj se nato pridružim generalnemu Štabu angleškega 13. korpusa v Devinu pri Trstu. Sele 8. maja sem na poti skozi Jajce izvedel, da je vojne uradno konec, ko so vsi začeli streljati s pištolami v znak veselja. V tistih zadnjih tednih vojne je življenje za našo majhno misijo (bila sva samo jaz kot angleški oficir za zvezo in neki desetar kot radiotelegrafist) postalo lahko, skoraj rutinsko. Imela sva terensko vozilo. Zaloge za partizane so občasno Se spuščali z letali, vendar je bilo Sanski Most mogoče uporabljati kot pristajalno stezo, obenem pa so odprli kopensko oziroma pomorsko oskrbovalno pot preko Jadranskega morja do Splita in od tam v notranjost. Bili smo akreditirani pri 5. (bosanskem) korpusu, ki je imel sedež v Bugojnem, nato pa v zadnjih tednih v Prijedoru. Druga zavezniška oficirja za zvezo sta bila miren svetlolas ameriški stot- nik in energičen rdečenos podpolkovnik sovjetske aviacije. Ne da bi se hvalil, lahko rečem, da sem prav jaz imel največ opravka z organiziranjem dobav. Američan je navidezno preživljal svoj čas s pisanjem poročil za OSS (Urad za strateško službo), ki je pozneje postal današnja CIA. Rus se je pred tem udeležil zračnih napadov na Berlin (tako je vsaj pravil), urjen pa je bil tudi letenja na letalih Dakota, s katerimi so Američani oskrbovali sovjetsko vojsko. Nalogo, ki $o mu jo naprtili zatem, je torej videl kot priložnost za počitek in je posvečal več pozornosti slivo-vici kot partizanom. Bil je prijeten družabnik. Jedli smo v oficirski menzi generalnega štaba korpusa, včasih ob prisotnosti poveljnika korpusa, čeprav je general Slavko Rodič bolj pogosto bil na obisku pri svojih enotah. Temnolas in prijazen je bil eden od najmlajših partizanskih generalov. Po vojni me je presenetila vest, da je umrl. Po nekaterih govoricah je šlo za samomor. Eden od štabnih oficirjev je bil polkovnik Vlado Dapčevič, o katerem je človek imel vtis, da je bil predvsem politična figura. V primerjavi s smelejšim bratom (ali polbratom?) Pekom je bil resen in zadržan, trenutek slave pa je doživel po sporu s kominformom leta 1948. Vlado Dapčevič se je postavil na stran kominforma; ujeli so ga na begu v Romunijo s skupino oseb, v kateri je bil tudi bivši poveljnik štaba Arso Jovanovič. Naši odnosi s štabnimi oficirji so bili dovolj sproščeni in prisrčni, kar - zaradi našega razmeroma nižjega položaja - ni bilo težko. Na višji ravni sta VVilliam Deakin in za njim Fitzroy Maclean, ki sta oba osebno poznala prvega ministra Winstona Churchilla, storila res veliko, da bi vzpostavila odnos zaupanja s Titom. Zal ni mogoče trditi istega o drugih zavezniških misijah. Američani se na primer niso hoteli odpovedati zvezi s četniki in so imeli svojega oficirja pri Draži Mihajloviču do konca vojne. Ko so Sovjeti naposled poslali misijo - z dvema generaloma - k Titu, so se člani misije uprli spustu s padalom (lahko si predstavljate pripombe Jugoslovanov na račun poguma velikih slovanskih bratov) in jih je morala angleška aviacija z jadralnimi letali varno pripeljati na neko bosansko zasilno letališče. Vredno je tudi poudariti, da je v tistih hudih letih vojne vihre »Dedja« (šifrirano ime za kominform v Titovih radijskih sporočilih) pokazal SAMO PAHOR Kako naj ocenjujemo dogodke izpred 50 let ICo sem se leta 1975 lotil zbiranja dokumentov in pričevanj o koncu druge svetovne vojne na področju Trsta, sem izbral delovni naslov Bitka za Trst, ker sem si želel ustvariti objektivno sliko o tedanjem dogajanju v našem prostoru, čeprav bi z dovolj objektivnega ali vsaj merodajnega vidika združenih in pridruženih narodov, ki so premagali nacifašistične sile, lahko mirno izbral delovni naslov Osvoboditev Trsta. V isto smer je šel naslov knjižice Začasni seznam oseb, umrlih zaradi ran, ki so jih dobile v bojih od 28.4. do 3.5.1945 (1978). Kot zgodovinar, ki mu je italijanski fašistični polkovnik Franco Franco enako pomembna in upoštevanja vredna priča kot jugoslovanski ("partizanski”) polkovnik Luka Knezovič, ker sta pač bila oba prisotna na področju Trsta v obravnavanem obodbju, seveda ne morem ne biti osupel, ko me nekdo povpraša o mojem pogledu na 1. maj 1945. V človeškem življenju naj bi obstajale vrednote, ki naj bi bile po natančni ugotovitvi dejstev merilo za presojo in oceno teh dejstev. Te vrednote so delno precej trajne, delno minljive, nekaterim so merilo za presojanje tujega početja, ne pa za presojo lastnega. Ne da bi hotel komurkoli vsiljevati karkoli kot vrednoto ali načelo, verjetno lahko objektivno ugotovim, da se danes precej splošno priznava (vsaj na papirju) kot vrednoto in načelo spoštovanje svojega bližnjega nasplošno in drugačnega še posebno. To naj bi bilo podlaga za sožitje. S tega vidika je vsakemu treznemu človeku očitna neizmerna razlika med političnimi urami v enotah 4. jugoslovanske armade, ko so med izčrpujočimi pohodi v aprilu 1945 govorili borcem o italijanski manjšini v Istri in o njenih pravicah, in poročilom iz kroga italijanskih demokratov in antifašistov, ki so v avgustu 1945 skušali dopovedati Zavezniški vojaški upravi, da nikakor ne gre ustanavljati slovenskih osnovnih šol v samem mestu Trstu, medtem ko naj bi bila naravnost absurdna misel o ustanovitvi slovenskih srednjih šol v istem mestu. Ljudje, ki so hoteli ohraniti mejo italijanske države na Snežniku, ali vsaj na VVilsonovi črti, da bi do tam kršili temeljno načelo temeljnega zakona Italijanske republike o varstvu jezikovnih manjšin in se trkajo na svoja julijsko-dalmatinska prša (giuliano-dalmati), kaj radi govorijo in pišejo o tuji zasedbi v maju in juniju 1945. Morali pa bi pošteno priznati, da je bila 4. jugoslovanska armada največja julijsko-dalmatinska vojaška enota vseh časov, in da je bil 9. korpus v pretežni meri julijski, t.j. domač, kot je bila julijska 43. istrska divizija. Igina Castel-lija iz Podlonjerja, ki je vozil enega prvih jugoslovanskih tankov, ki so se spustili po Dražci v Trst, je verjetno nemogoče šteti za tujca in okupatorja. V občini, ki šteje več desettisoč prebivl-cev istrskega izvora, verjetno ni mogoče šteti za tujca in okupatorja niti Marcela Mikolavčiča iz Kaldanije pri Bujah, ki je padel kot jugoslovanski tankist v Bazovici, niti Josipa Staverja iz Mugebe pri Poreču, ki je poveljeval prvi jugoslovanski tankovski četi, ki je prišla v mesto. Samo zato, ker ni več državne meje na Triglavu in Snežniku, verjetno ni mogoče proglašati za tujca in okupatorja niti topničarja v jugoslovanski blindi Avgusta Beguša iz Nemškega Ruta, ki je odlično streljal na nemške tanke v Bazovici, niti komandirja tankovskega voda Franca Podgornika iz Loma pri Črnem vrhu. Ce drži pričevanje nemškega mornarja radiotelegrafista, da je prejel prošnjo poveljnika italijanskih partizanov v Trstu, naj topovi nemških vojnih ladij streljajo na Bazovico, ker so jo zasedli Jugoslovani, je samo stvar sreče da so Castelli, Staver, Beguš in Podgornik ostali živi, medtem ko je bil smrtno zadet sovjetski vojni reporter kinooperater Viktor Murom-cev. Samo neprišteven ali skrajno izprijen človek lahko označi za tujca in okupatorja Antona Sosiča z Opčin, ki je vodil streljanje 3. brdskega motoriziranega diviziona artilerijske brigade 4. armade na zvonik openske cerkve, poleg katere stoji njegova rojstna hiša, ali topničarja v 20. dalmatinski diviziji Viktorja Orla iz Skednja, ki je padel v Bazovici. Sicer pa je bila 4. jugoslovanska armada na svoj način tudi pravcata mednarodna enota, saj je bilo v njej poleg dalmatinskih Hrvatov in Srbov še 5.300 Slovencev, 2.057 Italijanov, 734 Muslimanov, 458 Črnogorcev, 248 Nemcev, 210 Poljakov, 73 Judov, 57 Rusov, 39 Cehov in 19 Madžarov. Taka enota seveda ni bila nasprotna niti Italijanom, niti Nemcem, pač pa oboroženim silam nacifašistične koalicije. V sestav jugoslovanske vojske pa so takrat spadale tudi stotine Slovencev in Italijanov iz samega Trsta, ki so se pod poveljstvom 1. avgusta 1944 ustanovljene Komande mesta Trst dvignili proti nacifašistom in jih je mogoče samo v nasprotju z vsako logiko proglasiti za tujce in okupatorje. Nobenega dvoma ni, da v Trstu 1. maja 1945 ni manjkalo ljudi, ki niso sprejeli z veseljem prihoda enot 9. korpusa in 4. armade, kot niso sprejeli z veseljem prevzema oblasti s strani krajevnih (jugoslovanskih) upravnih organov. To so bili tisti, slabi Italijani, slabi Evropejci in slabi ljudje, ki niso niti doumeli, niti sprejeli, da je samoumevno, da se Slovenci lahko obračamo na krajevne organe upravne in sodne oblasti, neglede na poznavanje italijanskega jezika, v lastnem materinem jeziku, kot je to kasneje določila Ustava Italijanske republike in leta 1982 pojasnilo Ustavno sodišče. To so bile tiste osebe, ki niso niti doumele, niti sprejele, da je samoumevno, da sta na Tržaškem slovenski in italijanski jezik enakopravna, kot so to določili združeni in pridruženi narodi v mirovni pogodbi z Italijo. Takih ljudi, ki so v bistvu ohranili nestrpen (fašističen) pogled na svet in na odnose s svojimi bližnjimi in z drugačnimi, ki s svojim zoperstavljanjem izvajanju določil Ustave Italijanske republike rušijo mednarodni ugled države, katere državljani so, tudi danes ne manjka. Kot državljani Italijanske republike, dolžni zvesto spoštovati določila temeljnega zakona države, ne smemo niti za trenutek upoštevati za presojo kakršnegakoli dejstva stališč ljudi, ki so očitni nasprotniki temeljnih načel temeljnega zakona naše države. Kot ljudje, Evropejci in Slovenci pa enako ne moremo sprejeti merila, ki sloni na narodnostni nestrpnosti in sovraštvu ter odrekanju enakopravnosti. prav malo razumevanja za jugoslovanske potrebe po modrih nasvetih in materialni pomoči. Dejansko, če ne upoštevamo vojnega plena, so partizanske enote dobivale predvsem angleško pomoč. Kljub temu so bili partizani zelo nezaupljivi do Angležev. Prvi so bili komunisti, drugi pa kapitalisti; oboji so bili vezani na drugačno družbeno ureditev. Angleži so najprej navezali stike z Mihajlovičem, tako da so se s samega začetka partizani bali, da bi se Angleži izkrcali na obali, se priključili Mihajloviču in obnovili monarhijo. Ze 8. aprila 1942 je Tito na primer zaupno pisal hrvaškemu partijskemu centralnemu komiteju: »Dokaze imamo, da angleška politika teži k temu, da bi sabotirala in onemogočila narodnoosvobodilni boj, tako da, ko bodo razmere ugodne in bo Italija zapustila Hitlerja in prišla pod njihovo oblast, bodo Angleži izkrcali svoje sile v Dalmaciji ter drugod in zaigrali vlogo »osvoboditeljev«, ki želijo rešiti državo pred kao-sem. V ta namen je že prišlo približno deset tako imenovanih vojaških misij, ki že opravljajo svoj umazani posel v različnih predelih Jugoslavije.« Ta prikrita sovražnost je prišla na dan med 40-dnev-no jugoslovansko okupacijo Trsta. Sele, ko so Angloame-ričani zagrozili z vojno, je Tito junija 1945 umaknil svoje enote iz mesta. Odtlej je minilo 50 let. Sedaj je treba gledati v prihodnost. Neizogibno se postavljata dve vprašanji: ali je bilo res vredno vseh takratnih naporov, in - v zvezi s prvomajskimi praznovanji -ali so danes Se aktualna? V zvezi s prvim vprašanjem je vredno pripomniti, da hi Trst verjetno še nadalje ostal v rajhu, kot je že bil leta 1944-45, če bi Nemčija zmagala vojno; poleg tega je težko verjeti, da bi Slovenija bila danes neodvisna. Kar zadeva drugo vprašanje, ni dvoma, da je v elektronski dobi delavski razred veliko manj pomemben kot je bil. Ljudje imajo danes prožnejši delovni urnik, nekateri pa delajo kar na domu. V Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji so uslužbenci lahko celo lastniki podjetij, v katerih delajo. Tudi v Sloveniji angleška vlada finansira podoben projekt, ki je privedel do nastanka združenja Dezap, ki pospešuje dolgoročno delavsko lastništvo. Kljub temu še danes obstaja velik problem, za katerega doslej niso našli rešitve: brezposelnost. Datumi kot so prvi maj so torej še pomembni, saj je treba ob takih priložnostih posvetiti vso pozornost brezposelnim, Šibkim in neprivilegiranim. 1. MAJ 1945 Ponedeljek, 1. maja 1995 NATAŠA NEMEC Meja na Goriškem je rezultat naključnih postopkov a skupni pritisk zaveznikov je Nemce razbil. Toda vse to ne more zbrisati zgodovinskega dejstva,« zaključuje Geoffrcy Cox, »da je dejansko jugoslovanska IV. armada pre-niagala nemške sile v Istri. Potrebno je dati zato Jugoslovanom pred zgodovino popolno priznanje.« Tako Janko Jeri in Geoffrey C°x. Začela se je "dirka za Trst”, poosebljajoč vse mednarodne odnose, ki so po zemljevidu in tudi na bojnem polju s krvavo črto risali zemljevid bodoče meje med vzhodom in zahodom. Tista ob Gorici je bila daljša kot pri Trstu, zasenčil jo je le po pomembnosti. To je bilo edino območje v Evropi, o katerem se zahodni zavezniki in Sovjetska zveza niso že med drugo svetovno vojno vnaprej jasno dogovori-b, kje bo demarkacijska črta. Dogovorili so se o natančnih razmejitvenih črtah med okupacijskimi conami v Nemčiji in Avstriji, toda med južno mejo Avstrije in Jadranskim morjem je bil sto kilometrov Širok presledek. Na zavezniški strani je bilo med vojno premalo pogovorov na visoki ravni, zato so spomladi 1945 na tem območju potegnili meje na hitrico in improvizirano. Sedanja slovensko-italijanska meja je rezultat teh naključnih postopkov. V tej nepredvidljivosti se skriva dobršen del pojasnila, zakaj so se združeni načelniki Štabov tako pozno, šele 28. aprila 1945 odločili poslati novozelandsko divizijo v Julijsko krajino in Trst. Gotovo je, da so imeli takrat tudi druge, še hujše skrbi z bitkami v Nemčiji. Zelo verjetno je tudi, da niso pričakovali tako naglega razvoja dogodkov v Italiji. Ne glede na to, pa je jasno, da ne Britanci in ne Američani niso dovolj razmišljali o prihodnosti Julijske krajine. O njeni prihodnosti pa je dovolj razmišljalo jugoslovansko politično in vojaško vodstvo. Niso mogli mimo programskih točk Osvobodilne fronte, ki je jasno poudarila cilj narodnoo-svobodilenga boja slovenskega naroda - združitev slovenskega etničnega prostora. Cilj vojaških operacij ni bila le rapalska meja iz leta 1920, ki se je globoko zažrla v narodovo tkivo, cilj je bila vsaj reka Soča, in nanjo se je Tito naslanjal, ne vedoč dovolj precizno, da živijo Slovenci še onstran nje. Vsaj Brici so mu .to zamerili. Pri operacijah za osvoboditev Slovenskega primorja ostaja ključen 28. april 1945. Ze prejšnjega dne je 20. divizija, ki je bila na desnem krilu fronte 4. jugoslovanske armade obšla položaje nemškega 97. armadnega korpusa na črti Reka - Ilirska Bistrica. Se isto noč so sestavili posebno mehanizirano bojno skupino in jo poslali proti Trstu. Na levem krilu se je medtem na istrski obali izkrcala 9. divizija in skoraj brez odpora prodirala proti istemu cilju. V Trstu se je tega dne začela vstaja. V Trnovskem gozdu je bil pripravljen štab 9. korpusa, ki je ukazal 30. diviziji naj iz Trnovskega gozda prodira preko Vipavske doline na Kras z nalogo, da napade Trst s severne smeri. Naslednjo noč naj bi tem enotam sledile še sile 31. divizije, ki so se kasneje usmerile proti Tržiču in Gorici. Iz Cerkljanskega se je proti Grgarju pomaknil Škofjeloški odred z nalogo napasti utrdbe na Sveti Gori pri Gorici, postojanko, ki je bila za sovražnika, ki se je še v velikem številu nahajal po Vipavski dolini, življenskega pomena, ker je zapisala pot proti severu po dolini Soče ali pa to edino pot umika zavarovala. Nemci, Italijani in četniki so zgodaj zjutraj izkoristili gosto meglo in nevihto ter Sveto goro. zapustili. Enote odreda so se 29. aprila uredile v Grgarju in takoj krenile proti Prevalu, kjer so pustili polovico mož v bunkerjih, ostali pa so krenili proti Solkanu. Popoldne so enote 31. divizije zapustile Trnovski gozd in krenile proti jugu. Prva je odšla Gradnikova brigada, za njo Vojkova, Prešernova brigada je odšla zadnja s Trnovega proti Vrtici in se popoldne spustila v Vipavsko dolino, ki je bila polna umikajočih se kvizlinških enot. Četniki so se umikali proti Gorici, da bi prekoračili Sočo in se predali zahodnim zaveznikom. Tega dne so tudi Nemci dokončno zapustili Gorico. Prešernova brigada je prišla samo do Komna, potem pa se je obrnila proti Renčan in Mirnu pri Gorici. Pred Gorico so z vzhodne strani stale odredne enote, z juga pa je prodirala Prešernova brigada. Borci so v smislu navodil, ki jih je bil dal štab 9. korpusa tega dne, dobili še zadnje napotke, kako naj se obnašajo v osvobojenih mestih! Zapoved štaba 9. korpusa je bila, da mora biti Gorica v rokah osvobodilnih čet pred prihodom zavzeniških tankov, pa naj stane kar hoče. Dne 30. aprila zvečer so partizanske enote z vzhoda in juga že pritiskale na samo Gorico, kjer so -bile še močne, predvsem četniške sile. Škofjeloški odred se je spopadel s posadko vzhodnega kolodvora, ki je pobegnila proti središču mesta, odredovci pa so jim sledili in po trditvah Ivana Lotriča so bili že 30. aprila zvečer na Travniku. Naselili so se v prostorih izpraznjene gimnazije. »Sovražna vojska je odšla, v šoli pa je pustila večji del svoje opreme, da bi se borci lako ulegli kar na pripravljene postelje.« Jedro odpora pa je bilo na južnem kolodvoru, kjer se je predvsem s četniki spopadala Prešernova brigada. Del brigade, ki je prodiral iz šempeter-ske smeri je že zvečer zasedel goriški grad. Ponoči so tudi vzpostavili stik med odredom in brigado, ki je naslednjega dne, 1. maja 1945 očistila mesto in postavila straže na obeh mostovih čez Sočo. Drugega maja 1945 pa ja prispela v Gorico 13. divizija IV. armade JLA in 2. novozelandska divizija angleške 8. armade. Po vojnih pravilih bi se morali Anglo-Američani ustaviti na Soči, kjer sta se srečali dve zavzeniški vojski. Od tod dalje pa so prodrli v že osvobojeno deželo, v Trst, Gorico in proti severu po Soški dolini. Čeprav je maršal Tito že 3. maja poslal protestno noto vrhovnemu zavezniškemu poveljniku v Sredozemlju generalu Ale-xandru, ker so zavzeniške enote vkorakale v Trst, Tržič in Gorico, so sledila le dolgotrajna in mučna pogajanja, ki so privedla do Morganove črte, s katero je bila Julijska krajina razdeljena na cono A pod zavezniško vojaško upravo in cono B pod vojaško upravo Jugoslovanske armade. Na podlagi sporazuma o razdelitvi se je morala Jugoslovanska armada umakniti iz cone A do 8/ure 12. junija 1945. Medtem pa je Gorica preživljala 40-dnevno dvojno okupacijo. V prazno prefekturo se je 30. aprila 1945 vselil del slovenskega političnega vodstva okrožja in mesta Gorica ter začel organizirati redno civilnopravno delo. Dne 3. maja je nastopila v mestu Komanda mesta, ki je prevzela formalno vodstvo uprave. Tega dne so bile tudi prve velike manifestacije, ki so izražale veselje nad koncem vojne, nad zmago nad fašizmom. Veselje nad zmago pa se je kmalu skalilo vsaj pri delu goriškega prebivalsta. V skladu s Kardeljevim naročilom: »Takoj čistiti, vendar ne na nacionalni bazi, ampak na bazi fašizma,« je po goriških ulicah prevladala vojaška logika. Začeli so čistiti fašiste po strogih merilih, ki so tedaj veljali. Za fašista so smatrali vsakogar, ki ni pozdravil jugoslovanske vojske kot zmagovalke in se ni zavzemal za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji in pri tem niso delali razlik med Slovenci in Italijani. To je začelo ustvarjati odpor do jugoslovanskih oblasti in vojske, ki se pri delu italijanskega prebivalstva občuti še danes. Aretirali in deportirali so vse tiste, ki so jim še v sklepnih operacijah za osvoboditev Gorice in Trsta stali nasproti. Mednje so spadali nemški vojaki, italijanske oborožene sile (karabinjerji, bersaljerji, alpinci, milica, agentje policije), četniki, nedičevci, kozali, slovenski domobranci, kolaboracionisti in tudi drugače politično orientirani. To so bili majski dnevi leta 1945. Ob veliki evforiji veselja, ki je nastopila ob svobodi, je prišlo na dan tudi maščevanje na dolgoletno trpljenje, ki ga je pod fašizmom okusil primorski človek. Zato je vse to mogoče tudi razumeti ali opravičiti, ne pa tudi pozabiti. Uporabljena literatura: Geoffrey Cox, La corsa per Trieste, Gorica 1990 Janko Jeri, Tržaško vprašanje po 2. svetovni vojni, Ljubljana 1961 Stanko Petelin, Prešernova brigada, Nova Gorica 1967 Janez Lotrič, Škofjeloški odred Julij Beltram, Tukaj je Jugoslavija (Goriška 1945-47), Koper 1983 Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji, Borec 12, 1986 Teodoro Francesconi, Gori-zia 1940-1947, Milano 1990 Stanko Petelin, Osvoboditev Slovenskega primorja, Nova Gorica 1965 • e Nemci so pustili za seboj na vsem ozemlju ogromno ruševin. Porušili so tudi kriški portič, na ruševine pa so domačini takoj po osvoboditvi napisali svoja gesla (Foto Mario Magajna) | Ponedeljek, 1, maja 1995 1. MAJ 1945 Brezov gozdič, ki je skrival barake Glavnega, štaba narodnoosvobodilne vojske Slovenije dober streljaj od Črnomlja, je že zadel zeleneti. V zraku je dišalo po pomladi, pomlad je bila tudi v naših pričakovanjih. Bilo je 26. ali 27. aprila pred petdesetimi leti, ko sem se vrnil s poti Cez Kolpo pri Vinici, čez Gorski kotar in Liko v Bio-grad na mora in v Zadar, kamor šem se podal na tiskanje osrednjih glasil, ker partizanske tiskarne v Rogu niso bile dostopne zaradi zadnjih sovražnikovih ofenzivnih sunkov proti osvobojenemu ozemlju Bele krajine. Na povratni vožnji smo v vasi Bosanci na hrvaški strani Kolpe nasproti Vinice, padli med Nemce in ustaše, ki so prav tistega dne prodrli iz smeri Karlovca in se z našimi obstreljevali Cez Kolpo, na slovensko stran pa jim ni uspelo priti. Sedeli so ob ravni cesti skozi dolgo vas s puškami zloženimi v stožce. Leseni most, prek katerega smo se peljali kak teden prej, je bil zdaj podrt. Skozi požgano Liko nas ni nihče opozoril na prisotnost sovražnika in tako smo se na naše in njegovo presenečenje s polnim tovornjakom časopisov in nekaj tovarišev na njih, znašli sredi tuje vojske. Toda presenečenja je bilo kmalu konec. Medtem ko smo drveli z našim Dodgejem mimo njih, se je vsula na nas prava toda strelov in pošteno preluknjala tovornjak. Na koncu vasi so Nemci cesto zagradili z velikim hlodom tako v smeri, proti Karlovcu, kot v smeri proti Kolpi v dolini. Naprej ni bilo mogoče, pa tudi tovornjak se je ustavil s prestreljenim motorjem in gumami. Eden od shelov je tedaj na lahnem zavoju zadel kabino, v kateri sta bila oba šoferja in jaz med njima. PreCni strel nas je vse tri ranil, mene na srečo še najmanj. Od tovarišev, ki so sedeli na tovornjaku, je bil eden mrtev, tiskarja Mišo so ujeli a je ustašem ušel, ko so ga vodili v Karlovac, tretji pa se je Čudežno izmazal brez ran in se z nami tremi, plazeč se po trebuhu, spuščal proti Kolpi. Reko smo nekaj sto metrov višje od podrtega mostu prebredli z vodo do prsi, podpirajoč se drug dragega. Nemci so streljali za nami a njihovi naboji so k sreči padali mimo nas v vodo. Na slovenski strani Kolpe so nas prevzeli naši sanitejci in pospremili v prehodno bolnišnico v Ka-nižarci. Tam so oba težje ranjena šoferja pridržali, meni pa razkužili in obvezali rano na Čelu in temenu, nato pa poslali »domov« v barako propagandističnega oddelka v bazi »100« na okrevanje. Bil sem ves krvav po obrazu in obleki, a zadeva sploh ni bila tako huda kot je izgledalo. Lahko pa bi seveda bila, Ce bi v kabini tovornjaka držal glavo le malo bolj naprej. Pod večer je udarni bataljon Glavnega štaba prekoračil Kolpo in rešil tovornjak, katerega so partizani z Vinice stalno držali pod ognjem, da se mu sovražnik .ni mogel približati. Tako so bili rešeni tudi Časopisi in partizanski fotograf je še ovekovečil preluknjani to- JOŽE KOREN Pot partizanskega novinarja iz Bele Krajine v osvobojeni Trst vornjak. Sliko še vedno hranim. Ko sem dva, morda tri dni, kdo bi se po tolikih letih spominjal, poležaval v sveži praproti pod brezami za barako in sd me tovariši in tovarišice negovali, sem imel dovolj Časa za razmišljanje, kako Čudna so močno ofenzivo na partizanske sile na Gorenjskem in Primorskem. Trajala je vse do 4. aprila, vrhunec pa je dosegla prav na dan 1. aprila. Najhuje je bilo na območju Vojskega in Ogalc. Toda vesti o dogajanju tistega usodnega dne, so do nas prišle kasneje, šele nekje pusa podporočnik Aleksander Saša Štempihar, ustanovitelj in prvi sourednik Partizanskega dnevnika poročnik Edvard Kokolj-Martin, legendarni kraški prvoborec kapetan Anton Sibelja-Stjenka in načelnik Varnostno obveščevalne službe podpolkovnik Maks Perc, pravzaprav pota usode ali naključij. Dobro leto parti-zanšCine po primorskih in beneških hribih in dolinah sem prestal brez omembe vredne praske, zdaj ko je bila svoboda na pragu, pa bi me skoraj pobralo, Ce ne bi posegla sreCa. Toda partizanom žal sreCa ni bila vedno mila. Se pred odhodom v Dalmacijo so v našo barako in v uredništvo Naše vojske od Časa do Časa pricurljale novice o položaju na Primorskem. Ker Partizan- okrog srede aprila. Bile so hude, tragične. Nemcem in njihovim sodelavcem res ni uspelo uničiti IX. korpusa, kar je bil očitno njihov cilj, žrtve pa so kljub temu bile precejšnje in med njimi so bili tudi tovariši, ki sem jih osebno poznal in ki so v partizanskem boju na Primorskem odigrali pomembno vlogo. Naj mi bo dovoljeno, da se jih ob tej priložnosti posebej spomnim. V sovražnem obroCu na območju Vojskega se sicer ni znašla glavnina sil IX. korpusa oz. njegove XXX. divizije, paC pa le nekaj zalednih enot in eden od ubežnikov iz taborišča v Gonarsu skozi znameniti rov. Od vseh štirih sen najbolje poznal Sašo Štempiharja, saj sva bila do mojega odhoda v Benečijo skupaj v korpusni propagandi. Bil je visokošolec z izrednimi organizacijskimi sposobnostmi. Prav tako dobro sem poznal Martina, slavista in prevajalca, s katerim sem se srečeval največ na trnovskih Lokvah, ko je bil v svojstvu urednika Partizanskega dnevnika dodeljen štabu kofpusa. Stjenko sem srečeval občasno, ko sem prihajal v stik s Koso- Dvakrat ali trikrat sem ga srečal v partizanski prestolnici Lokve. Vedel sem, da ima visoko funkcijo, ne pa, kako pomembne naloge so mu bile zaupane, saj je bila varnostno obveščevalna služba zelo važen sestavni del narodnoosvobodilnega boja, posebej še na delikatnem terenu Primorske. Vsi štirje so padli skoraj na istem mestu, Saša in Martin prav skupaj. Ko mi je eden od neposrednih udeležencev tistih težkih trenutkov, Milan Osredkar, nekaj let pozneje pripovedoval o takratnem dogajanju in mi celo narisal skico, kje je šesterica padla, mi je povedal tudi, da so po umiku Nemcev našli vsa štiri trupla. Saša je ležal s pištolo pri rokah, s katero si je težko ranjen sam končal življenje, da ne bi padel še živ v roke podivjanih Nemcev. Vsem štirim je Partizanski dnevnik posvetil nekrologe. Ob tragičnosti je bilo tudi nekaj simboličnega v smrti teh štirih mladih ljudi. Saša-Go-renjec, Martin-Prekmurec, Stjenka-Kraševec, Maks-Lju-bljančan. Slovenija od vzhodne do zahodne meje v malem v boju za svobodo Primorske. Dogodki na bojiščih so se medtem razvijali z bliskovito naglico. O vsem sicer nismo bili obveščeni, po načinu obnašanja vodilnih in po nervozi, ki je vladala v bazi »100«, pa smo vendarle Čutili, da so odločilni dnevi tik pred nami. Nazadnje je le prišlo povelje za odhod. Ne morem trditi Ce je bilo do 29. ali 30. aprila, bolj verjetno 30. aprila. Pospravili smo svoje prenosne stvari, jih naložili na dodeljen nam tovornjak in zapustili prijazno barako, v kateri sem preživel skega dnevnika, ki zadnje Čase tudi ni prihajal redno, nismo v tistih dneh prejemali veC, smo lahko samo slutih, da IX. korpusu trda prede. 2e sredi marca so Nemci s kakimi 10.000 možmi, vključno s kvinz-linškimi enotami, sprožili prištabnih oddelkov, med njimi tudi propagandni oddelek. Na ozkem prostora so se borci skušali prebiti v razne smeri; večini, ali bolje srečnejšim, je umik uspel, med tistimi, ki so padli pa so bili tudi vodja propagandnega oddelka IX. kor- velovo brigado. Bil je bolj molčeč, zato pa so toliko veC vedeli povedati o njegovi neu-strašenosti njegovi soborci. Posebej je zaslovel kot izdelovalec »partopa«, katerega učinke so poznali tudi Nemci. Maksa Perca sem poznal najmanj. zadnjih 6 mesecev svoje parti-zanšCine. Skupaj z nekaterimi dragimi oddelki Glavnega štaba smo se usmerili proti Kolpi in Gorskem kotarju. Smer naše poti je bila seveda Primorska s Trstom, vendar ni šlo vse gladko. Ustavili smo se v letovi-šCarskem, zdaj precej uničenem Skradu, malo pred Delnicami. Bil je 1. maj, a se tega niti dobro zavedali nismo. Kdo bi v tistem Času tako odločilnih dni bližajočo se svobodo sploh povezoval s 1. majem, saj bi to lahko bil katerikoli dragi dan v letu. Predvsem niti vedeli nismo, da so enote IV. armade, IX. korpusa in Komande mesta Trst prav na tisti dan, pa še dan prej in dan pozneje, lomile zadnji odpor zabarikadiranih Nemcev v mestu in osvobajale Trst. V Ljubljani so bili še vedno Nemci s svojimi kolaboracionisti, pri Ilirski Bistrici pa se še ni predala obkoljena nemška divizijska skupina kakih 30.000 vojakov pod poveljstvom zloglasnega generala Kublerja. Verjetno je bila prav ta nemška divizija razlog, da smo v Skradu ostali kar štiri dni, lačni in prezebli, saj je tudi vse dni neprijetno rosilo. Spali smo kar na tleh v neki večji zgradbi, verjetno šoli. Čakanje brez navodil nas je vznemirjalo. Končno je 4. maja le prišel ukaz, naj gremo naprej. Točnih krajev, skozi katere smo se vozili, ne bi znal vec našteti. Vsekakor smo v loku obvozili osvobojeno Reko in Cez KastavšCino nekje pri Klani (ali še višje proti severu) prešli staro, v osvobodilnem boju izbrisano, rapalsko mejo med Jugoslavijo in Italijo in se vozili naprej proti Razdrtemu in Vipavski dolini. Vozili smo se zdaj še v temi in v zgodnjih urah 5. maja prispeli v Ajdovščino. Bili smo zdelani od naporne vožnje in neprespa-nosti, toda vsa utrujenost nas je minila ob pogledu na slavnostno okrašeno mestece s slavoloki in zastavami, pa na množico vojakov in prebivalcev, ki so se nabrali od vsepovsod. Ajdovščina je tistega dne bila slovenska prestolnica v malem, saj Ljubljana še ni bila osvobojena. Pa ne samo zaradi tega. Sele zdaj smo se namreC dodobra zavedli, da naš prihod v Ajdovščino le ni bil naključen. Tega dne je bila v Ajdovščini slavnostna seja Slovenskega narodnoosovobo-dilnega sveta z ustoličenjem prve slovenske narodne vlade. Zbrali so se skoraj vsi vodilni elani slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja s predsednikom SNOS Josipom Vidmarjem na Čelu. Prišel je predsednik AVNOJ dr. Ivan Ribar, ministri centralne vlade in med njimi minister za Slovenijo v njej, pesnik in mislec Edvard Kocbek, predstavniki vrhovnega štaba NOVJ, predstavniki drugih republik in poveljniki zavezniških vojaških misij pri Glavnem štabu NOV Slovenije. Samo po sebi se razume, da so se v Ajdovščini zbrali tudi najvidnejši voditelji narodnoosvobodilnega gibanja ha Primorskem s predsednikom PNOO pisateljem Francetom Bevkom na Čelu, Ivanom Regentom, predstavnikom italijanskih enot v sklopu NOV, Eugeniom Lauren-tijem in dragimi. Slavnostno sejo SNOS in umestitev prve slovenske vlade s predsednikom Borisom Kidričem na Čelu, sem spremljal z odra kot Časnikar. Vse je potekalo v resnem pa tudi GOSTILNA Grilanc Salež 59-Tel. 229113 DE5PAR (J)Service Maida KRIZ 135 Tel. 220717 AVTOKAROSERIJA Švara S.& Masten S. Nabrežina Kamnolomi 69 Tel. 200654, 299768 • DROGERIJA • PAPIRNICA • BIŽUTERIJA S PARFUMERIJA Marina Cibic PROSEK 114-Tel. 225770 NARDIN VDJKD Zastopnik za Goriško mineralnih vod RADENSKA in ROGAŠKA, piva LAŠKO in FORST Ul. sv Mihaela 324 - Tel. (0481) 21065 Standrež (GO) Foto Magajna gradbeni material Anuška t\c JL JL JLV_> s.n.c. bomboniere poročni seznami TerCon A. in Clarici A. razna darila SESLJAM 27/A TEL. (040) 299259 Nabrežina 149 KOREN Stanislav M. Koren & C. s.n.c. • elektrogospodinjski stroji • električni material • sanitarni artikli • lestenci Gorica - Ul. Mattioli 11 - Tel. (0481) 533271 m olich & C. s.n.c. • TALNE IN STENSKE KERAMIČNE PLOŠČICE • SANITARIJE NABREŽINA Kamnolomi 35/c Tel. in fax (040) 200371 Gostilna BU5TIN ZGONIK domača kuhinja • pizze iz krušne peči TRGOVINA OBUTVE COTAR GORICA - Raštel 72 - Tel. (0481) 533667 ŽELEZNINA IN DROGERIJA Mario Mucci & C. s.n.c. Terčon kleparstvo proizvodnja in inštalacija SESLJAM 27/A STANDREŽ Tel. 299220 Ul. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828 TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN SPODNJEGA PERILA (bebonih 4? Saura NABREŽINA 143 UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA Tel. 201049 Specializirana v trgovini s papirjem in embalažnim steklom Elettrotermo sanitaria VVALTER SOSOL GORICA - Ul. Trieste 247 Telefon (0481) 521222 Telex 461248 SAURA I Fax (0481) 22203 GORICA-Travnik 21 Tel. (0481) 535516 navdušujočem ozračju, ki se je potem nadaljevalo še z mitingom na trgu. Se danes mi zvenijo v ušesih navdušena priznanja predstavnikov zavezniških misij, sovjetske, ameriške in angleške, boju slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov proti skupnemu sovražniku, nacistični Nemčiji in fašistični Italiji. Vsega ne bi opisoval, na kratko pa naj oživim le dogodek, ki mi je ostal neizbrisan v spominu. Ozka ulica, ki pelje skozi mestece proti glavnemu trgu, je bila natrpana z ljudmi v pričakovanju gostov. Med množico se je raznesla govorica, da prihaja sam Tito. Naenkrat se je vrveča masa ljudi začela umikati na pločnike, skozi gost špalir pa je prihajala skupina ljudi v uniformah in v civilu. Završalo je: Tito, Tito ... Med prihajajočimi je bil tudi prilet-nejši mož bolj majhne postave in sivih las. Ustavil se je, razširil roke in z nasmehom odgovarjal: »Žal mi je, nisem Tito, sem samo Ribar.« V resnici mu je bil na hiter pogled še precej podoben. No, nekaj razočaranja je že bilo, toda navdušenja ni bilo zato nič manj. Bila je že skoraj noč, ko je prišlo povelje za odhod. Spet smo se naložili na tovornjak, toda zdaj res že ne vem več ali je bil isti, s katerim smo se pripeljali, ali ne. Vsekakor smo se sredi noči pripeljali skozi Opčine v mesto na Oberdanov trg. Nek dežurni je tam razporejal prihajajoče kam naj gredo spat. Tako smo prvo noč kar po tleh po hodnikih in le redki v posteljah, prenočili v nekem penzionu, najbrž v Ul. Geppa. Drugo in nekaj naslednjih noči smo prespali po sobah poslopja na Ul. Carduc-ci 6, potem pa so našemu časnikarskemu kolektivu dodelili večje stanovanje v četrtem nadstropju novejše zgradbe na Ul. Giustiniani nasproti sodne palače. V tem stanovanju so bili pred nami Nemci in v sobah smo našli še nekaj za- puščenega orožja, ki ga je bilo videti tudi še tu in tam na ulicah. Vesoljna slovenska partizanska časnikarska srenja, ki se je zbrala v Trstu, se je po osvoboditvi Ljubljane začela vračati v prestolnico. V Trstu smo ostali le tisti, ki so bili izbrani za bodoče uredništvo Primorskega dnevnika. V glavnem so bili tu člani uredništva Partizanskega dnevnika in le redki iz drugih redakcij, pa še ti so se počasi začeli razhajati. Ostala nas je peščica, med zadnjimi mislim prav jaz. Resnici na ljubo ne prej in niti v Ajdovščini še nismo vedeli, kaj nas v Trstu čaka in s kakšnimi nalogami bomo zadolženi. V vsem je bilo kar precej partizanske improvizacije, kar je tudi razumljivo, saj so se dogodki razvijali in spreminjali iz dneva v dan. Uredniki Partizanskega dnevnika s Ladom Pahorjem na čelu so medtem, ko se je naše uredništvo šele snovalo, že natisnili v Piccolovi tiskarni še dve oz. tri številke Partizanskega dnevnika, 12. maja pa smo se že skupaj potili pri sestavljanju prve številke Primroskega dnevnika že na- slednji dan. Toda to je že druga zgodba. Ko se danes spominjam tistih aprilskih dni pred petdesetimi leti, vsega kar smo takrat doživljali kot mladi ljudje z omejenimi izkušnjami, pa z veliko zagnanostjo, se mi vse zdi kot davna skoraj neverjetna pravljica. V tej pravljici, in tudi pravljice so lahko resnične, ohranjajo v mojih spominih trajno mesto njeni akterji, ki niso bili tako srečni kot mi preživeli, tisti, ki niso dočakali cilja - svobode, po kateri smo tako hrepeneli, se zanjo borili in premnogi žal umirali na bojiščih, v taboriščih, zaporih, ki niso dočakali tiste enkratne majske pomladi pred petimi desetletji. Danes je svet spet tako strahotno čuden, spet so vojne in razdejanja, stiske, lakota v premnogih delih sveta, spet oživljata nacionalizem in rasizem, spet se dogajajo socialne in etnične krivice, zločini. Kot da ne bi človeštvo potegnilo nobenega nauka iz druge svetovne vojne z vsemi njenimi strahotami, zablodami in stranpoti. So res bile žrtve, je res bil ves boj zaman, je res bilo vse zgrešeno, kot hočejo zdaj dokazovati staro-novi ideologi, tisti ali nasledniki tistih, ki so pred 50 in več leti izgubili kompas narodnega ponosa in časti? Ne more, ne sme biti tako. Velikih idealov ni mogoče pokopati z lažmi in sprenevedanji. Veliki ideali živijo, tudi zato, ker jih je treba, kot nas uči življenje, vedno znova in znova udejanjati. Narodna ul., 51 Tel. 040/211424 - 213992 34016 OPČINE (TS) Telefax: 040/212255 Telefax: 460250 KOIMPEXI Predstavništva: KOIMPEX - KAZAHSTAN KOIMPEX - RUSSIA Alma Ata Moskva Tel. 3272/301335 Tel. 095/2034663 Teiefax 3272/301390 Telefax 095/2039285 Telex 251270 KOIMP SU KOIMPEX - LETTONIA Riga Tel./Fax: 712/752651 pizzeria - bar - gostilna »VETO« DEBENJAK NADA in FABRIZIERINO sne ob torkih zaprto OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. (040) 211629 BUFFET-PIZZERIA »da RINO« KOSILA - VEČERJE OPČINE - Narodna ul. 65 PIZZE Tel. 213821 OPOLDNE IN ZVEČER ob nedeljah zaprto DAIMEV PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM OPČINE - Ul. delle Peonie 3/1 Tel. (040)211336-213592 Fax (040)214802 VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV NOVA UPRAVA podjetja GRADBENI MATERIAL Edoardo Ferfoglia OPČINE - Proseška Ul. 13 - Tel. 211044 Odprto ob sobotah - zaprto ob ponedeljkih AVTOSALON novi in rabljeni avtomobili * ^ t r-w< -r^ -r mehanična delavnica II W || IV avtokaroserija Opčine - Ul. Carsia 45 Tel./Fax 214522 34132 TRST ■FARGO FINE CHEMICALS Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040)363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA mo PRIM A COSMETICS ITALV agrar j IMPORT - E X P O RT ZASTOPSTVA TRST -Ulica Valdirivo 19 Telefon (040) 631900,631846 Fax 040/361850 ©ptiBrn malalan 34016 opčine (ts) tel. (040) 213957 proseška ulica 6 ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PL0SCIC Karlo Grgič BAZOVICA 176 CVETLIČARNA Mara BAZOVICA Ul. Gruden 48 Tel. 226517 MESNICA Čufar Mario BAZOVICA Ul. I.Gruden 35 Tel. 226786 - X VARNOSTNE ELEKTROINSTALACIJE MAURI p. I. E Z I O Dolina-Domjo 61-Tel. 280591 posebne varnostne naprave oprema prostorov za računalnike preureditev električnih instalacij MEDNARODNI PREVOZI PREVOZI NEVARNIH SNOVI ADR 1-2-3-4-5-6-8-9 IZREDNI PREVOZI Sedež: 34016 REPENTABOR (TS) - KAMIONSKI TERMINAL Tel. (040) 212616 - 213850 Fax (040) 211994 - TLX 460441CUNJA I Vošči vsem vesele prvomajske praznike Trst ul.Travnik 10 34147 (industrijska cona) tel. 383811 fax 823193 HOTEL RESTAVRACIJA PICERIJA o d /r'la /cPcPo BRISCIKI10 DROGERIJA - PARFUMERIJA BK2 MARKET PRALNIH PRAŠKOV BEZIN in KOMAR sne PAPIRNICA VSE ZA VRTNARSTVO OPČINE Ul. S. Pellegrino 27 Tel. 213969 4Hvap • inštalacije in adaptacije električnih S.n.c. napeljav ŽIVEC S. & C. Obrtna cona Dolina 507/4 • izdelovanje in popravila svetlobnih napisov Tel. 228091 - 228389 - Fax: 228389 VINA PAROVEL PAROVEL GROUPsr, Lastna proizvodnja DEVIČNEGA OLIVNEGA OLJA Obrtna Cona Dolina - Trst I - Tel. 040/227050-227060 KtrKKK OPREMA D. C. 202 - Križišče Prosek - TRST - Tel. 225498 POPOLNA PRENOVLJENA RAZSTAVA: široka izbira kuhinj, stolov, miz; “kit” sestavljiv program za opremo uradov in konstrukcijo omar v klasičnem, rustičnem ali modernem stilu. Mladostni programi s tradicionalno kakovostjo po današnjih cenah. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA CVETLIČARNA oaoina BUKAVEC PROSEK 160 ISTRSKA ULICA 10 Tel. 225220 Tel. 763856 5aša Smotlak 3401 8 Dolina (Trst) Obrtna Cona Dolina 507/8 Tel./Fax (040) 227034 IZDELAVA ORODIJ ZA PLASTIKO IN TLAČNO LITJE SfiAW ŽELEZNINA IN DOMAČE POTREBŠČINE moda S A F E R Stefana & Barbara Sardo Prosek 551 Prosek, 195 Tel. 225396 Tel. 251040 Društvena gostilna Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA Tel. 229168 AVTOMOBILIZEM / VELIKA NAGRADA SAN MARINA V F1 Damon Hill prvi v Ima-« Anglež je prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo - Schimacher je zavozil s proge - Na stopničkah oba Ferrarijeva voznika - Z enominutnim molkom počastili Senno MOLA - Tretjo letošnjo dirko Formule 1 je dobil Damon Hill z drugo zaporedno zmago pa je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo. Na veliko veselje domačih navijačev sta ob Hillu na stopničkah za zmagovalce stala oba Ferrarijeva voznika Jean Aleši in Gerhard Berger, za njima pa so se do šestega mesta zvrstili David Coulthard, Mika Hakkinen in Heinz Harald Frentzen. Vreme se je v Imoli do--dobra poigralo z živci dirkačev in mehanikov. Po dveh toplih dneh je namreč tik pred jutranjim treningom začelo močno deževati. Padavine so ponehale šele slabo uro pred Startom dirke, to pa ni bilo dovolj, da bi se proga posušila. Ker je tudi asfalt v knoli nov, je bila proga še posebej v prvih krogih zelo spolzka. Žrtev takih razmer je kot prvi izmed vseh postal Michael Schumacher, ki je v enem izmed zavojev izgubil oblast nad vozilom in spektakularno zletel s steze. Zdravniški pregled je pokazal, da si je Nemec nategnil mišico na levi roki. Do Schumacherjevega odstopa v desetem krogu je bil vrstni red pri vrhu zelo podoben tistemu na Startu. Svoje drugo in peto mesto sta začasno izgubila le Gerhard Berger in Jean Aleši, ki sta kot prva zavila v box po gume za suho stezo. Po Schumacherjevem odstopu je imel Berger zanesljivo vodstvo, za njim pa so se za vsak meter steze ostro borili Hill, Coulthard in Aleši. Zlasti slednja dva sta s svojimi dvoboji gledalce spravljala na noge. Manj kot gledalcem pa je bilo dvobojevanje všeC Jeanu Alesiju, ki je Coulthar-da po dirki obtožil skrajno nekorektne vožnje: »Vozil sem proti dirkačem kot so Senna, Mansell, Piquet in Prost a kaj takega še nisem doživel. Nic nimam proti poštenemu dvoboju toda Coulthard je vseskozi vozil zig-zag. V enem izmed zavojev sva se celo dotaknila s kolesi, zato sem vesel, da sem dirko sploh končal,« je dvoboj komentiral Aleši. prehitre vožnje skozi boxe. Izjave po dirki: Damon Hill: »Pred dirko nisem vedel, kaj nas Čaka, saj je bilo avto na jutranjem treningu v dežju nemogoče voziti. Na avtomobilu smo naredili nekaj sprememb, ki so se dobro obnesle. Dirka je bila zelo težka zlasti zaradi pogojev, ki so se zelo hitro spreminjali. Pa tudi pravo taktiko postankov v boxih je bilo težko izbrati. Kar se moje vožnje tiCe, sem zelo Schumacher in Berger končala vojno Znano je, da sta se Gerhard Berger in Michael Schumacher v preteklih tednih preko medijev »obkladala« z nic kaj prijetnimi opazkami. Ko so ju novinarji v Imoli vprašali kakšni so odnosi med njima, se je najprej oglasil Schumacher in v šali dejal, da je na morebiten spopad dobro pripravljen, saj mu je svetovni boksarski prvak v srednji kategoriji Henry Maske posodil boksarske rokavice. Berger je dejal, da v njunih odnosih ni težav. Ko sta se prejšnji teden po naključju srečala v telovadnici v Montecarlu sta izmenjala nekaj prijateljskih besed. Berger pa ni mogel iz svoje kože. Najprej je dejal, da o odnosih s Schumacherjem ne razmišlja, ker se mora osredotočiti na dirko, nato pa dodal, da bosta vojno s Schumacherjem morda nadaljevala po dirki v Imoli. »Vse je odvisno od novinarjev. Ce ne boste imeli nobene teme za pisanje, vam bova z Michaelom pomagala,« je svojo dodal še Berger. veliko Časa izgubil s počasnimi dirkači. Vesel sem, da smo zmagali prav tu v Imoli, kjer smo lani doživljali tako težke trenutke.« Jean Aleši: »Zmagati tokrat nisem mogel. Na takem dirkališču kot je Imola je prehitevanje težavno. Dirko je nemogoče dobiti, če štartaš s petega mesta. Potem pa še tista nekorekma Coulthardo-va vožnja. Vesel sem, da je Ferrari spet pri vrhu in večjo podporo navijačev pričakujem tudi na drugih evropskih dirkah.« Gerhard Berger: »V začetku dirke sem bil blizu Schumacherja na prvem mestu, vendar ga nisem hotel napadati, ker sem pričakoval, da bodo razmere na suhi stezi lahko povsem drugačne. Ze pred drugim postankom v boxih sem imel težave s sklopko, zato sem sam sebi dejal, da moram biti pri speljevanju še posebej previden. Zal ni pomagalo in motor mi je ugasnil. Ferrari je res blizu vrha, a mu do samega vrha še malo manjka. Za zmage še nismo zreli« Vsi dirkači so se nekaj minut pred Startom sponta- Angleža Coulthart (spredaj) in Damon Hill sta bila včeraj protagonista (Telefoto AP) no zbrali v krogu pred štartno Črto in se v tišini vsak po svoje spomnili Ayrtona Senne, ki je v Imoli umrl natančno pred letom dni. Tudi med gledalci je bilo, razen Ferrarija najveC transparentov namenjenih Sen-ni. Na enem od njih je pisalo. Michael pazi kako voziš, Ayrton te gleda. Simon Demšar Bergerju je na prvem mestu kazalo zelo dobro, saj je imel veC kot 10 sekund prednosti pred zasledovalci. Toda vseh upov na zmago je bilo konec po drugem postanku v boxu, ko je Avstrijcu ugasnil motor, preden pa so ga mehaniki ponovno vžgali, so bili vodilni že mimo. Do zadnje spremembe med vodilnimi je prišlo med 33. in 35. krogom, ko se je Coulthard najprej zavrtel na stezi, nato pa je dobil še kazen 10 sekund zaradi Zenič sedmi na dirki v Brnu BRNO - Na mednarodni motociklistični dirki je zamejski motociklist Alberto Zenic, ki nastopa za HB Racing Team iz Domžal, v kategoriji do 125 ccm osvojil 7. mesto in za zmagovalcem, Avstrijcem Donningerjem, ki vozi na hondi, v 13 krogih zaostal za 35 sekund. Zenič je imel s s vojo aprilio precej težav na treningu, ko mu je na- gajala sklopka in je tako lahko opravil samo en trening na progi. Zato lahko njegov rezultat ocenimo kot dobrega. V Brnu je v kategoriji do 250 ccm nastopil tudi elan AMD Domžale Miran Hudovernik, ki je na yamahi osvojil 19. mesto s krogom zaostanka za zmagovalcem, Čehom Stašo na aprilii. TENIS / V FINALU »SUPER 9« TURNIRJA AIR VOLVOV MONTE CARLU Muster potolkel Borisa Becker je bil v Monte Carlu samo korak od prestižne zmage MONTE CARLO - Boris Becker je bil včeraj v finalu »Super 9« turnirja ATP Volvo Monte Carlo Open ’95 le majhen, celo najmanjši korak oddaljen od prve turnirske zmage na peščenih igriščih v karieri, toda na zadnjem koraku je padel. In prvič v veliki karieri Borisa Beckerja smo imeli občutek, da se je Boris zmage ustrašil, da je bil pri vodstvu z 2:1 v nizih, 6:4 v tie breaku brez ideje in brez prave samozavesti in da je bila dvojna napaka, pri kateri je prvi in drugi servis udaril s hitrostjo 196 km/h, posledica nekakšne težko razložljive notranje blokade, ki jo lahko razume le nekdo, ki jo je že doživljal. VeC od Borisove trenutne slabosti Thomas Muster ni potreboval. Kajti Muster je bil v soboto v fizičnem šoku in je nastopil manj obremenjen. Muster je letos pred Monte Carlom odigral tri turnirje na pesku - Mexico City, Estoril in Barcelono - in na vseh treh zmagal in Muster je predvsem najbolj borben igralec na svetu. Čeprav je še v soboto zveCer dobival vse vrste vitaminskih in sladkornih infuzij, je Muster raCunal prav na telesno moc. »Morda se bo po vseh sobotnih težavah slišalo neumno, moram vseeno povedati, da sem upal, da bom od prvih treh nizov dobil enega. Vedel sem, da bo jakost Beckerjevega servisa padla in da bo zelo težko štiri ure zbrano igral pri mreži,« je o taktiki povedal zadovoljni Muster. Becker je priznal, da se je v 5. nizu počutil smešno, ker se je znašel v položaju, v katerem je vedel, da je imel zmago v rokah, Muster pa ga je z neverjetno energijo še naprej podil po igrišču. Sergi Bruguera, zmagovalec Roland Garrosa '93 in '94, si je v Četrtfinalnem dvoboju proti Gaudenziju poškodoval še levo koleno in bo moral počivati vsaj teden dni. Bruguera, ki je imel februarja in marca probleme z desnim kolenom, je o poškodbi povedal: »Verjetno je nova poškodba posledica prejšnje poškodbe, ker sem v zadnjem Času podzavestno preveč obremenjeval zdravo koleno. Na začetku drugega niza sem se nerodno zadrsal in začutil bolečino. Vsekakor mi bodo obe koleni temeljito pregledali in le upam lahko, da bom v Parizu, konec maja nastopil zdrav.« S poškodbo gležnja se zelo zaskrbljeno ubadajo tudi v Samprasovem štabu, kajti zvin, zaradi katerega je moral Pete predati dvoboj 2. kroga proti Haarhuisu, se je ob prvih pregledih pokazal kot zelo neugodna poškodba. Po prvih vesteh iz Floride bo Sampras počival štirinajst dni. Po dvoboju Mustra in Gau-denzija, varovancev trenerja in psihologa ter bivšega radijskega napovedovalca Ronnieja Leitge-ba, v katerem je povsem dehidrirani Avstrijec premagal preveč zadržanega Italijana, se je Gaudenzi pritoževal zaradi neuresničevanja novih ATP-je-vih pravil: »Novo pravilo ATP pravi, da je za izvedbo priprav za servis in izvedbo servisa potrebnih 25 sekund, v mojem primeru ni bilo upoštevano. Kadarkoli je bilo potrebno, je Thomas uspešno zavlačeval, Čeprav sem bil sam že pripravljen na servis, in ni bil nikoli niti opomnjen. Verjetno se ga je sodnik bal.« Muster je po dvoboju povedal, da dva dni sploh ni jedel, da je v dveh noCeh spal le šest ur in da se zaključka 2. niza sploh ne spomni: »Bil sem v popolnoma Čudnem transu, v katerem sploh nisem Čutil telesa. Bal sem se, da me bo usekal infarkt.« JakaLucu Vrstni red na cilju: 1) Damon Hill (VB/williams-Re-naultj 1.41’42”552; 2) Jean Aleši (Fra/ferrari)18”510 zao-st.;3) Gerhard Berger (Aut/ferrari)43”116; 4) Coulthard (VB/vvilliams-renault); 5) Hakkinen (Fin/mclaren-merce-des); 6) Frentzen (Nem/sauber-ford zetec); 7) Herbert (VB/benetton-renault); 8) Irvine (Irs/jordan-peugeot); 9) Pa-nis (Fra/ligier-mugen honda); 10) Mansell (VB/mclaren-mercedes). Vrstni red za SP: 1) Damon Hill (VB) 20 točk 2.) Michael Schumacher (Nem) in Jean Aleši (Fra) 14, 4.) Coulthard (VB) in Berger (Aut) 9, 6 .) Hakkinen (Fin) 5, 7.) Herbert (VB) in Frentzen (Nem) 3, 9.) Blundell (VB) 1 NOVICE Španija - ZR Jugoslavija 2:3 MURCIA - Športna dvorana, 1500 gledalcev, sodnik Pauloudis (Grčija) in Mananas (Spa). ŠPANIJA: Alonso, Costa, De la Fuente, Falasco, Ga-rido, Pascual, Robles, Rodriguez, Salvador, Santez, Rueda, Lopez. ZR JUGOSLAVIJA: Durič, Batez, Boškan, Petrovič, V. GrbiC, Brdovič, N. Grbič, Kozic, Tanaskovič, Kovač, VujeviC, Mešet. Po dveh urah in 40 minutah hudega boja je odbojkarska reprezentanca ZR Jugoslavije dosegla peto zmago v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu. Jugoslovani so do zmage prišh zelo težko, saj so že zaostajali 0:2. Sele v tretjem nizu so se Jugoslovani zbrali in »raznesli« Spance, ki so v tem nizu osvojih le eno točko. Spanci so v 4. nizu vodili z 12:8, toda gostje so znova zaigrali sijajno, dobili 7 točk zapored in izenacih na 2:2. Podobno je bilo tudi v odločilnem nizu, ko so domači vodih z 11:10, vendar je Žarko Petrovič z nekaj odličnimi zaključnimi udarci Jugoslovane pripeljal do nove zmage. Povratna tekma bo 7. maja v Beogradu. (M. M.) Aranfca Sanchez Vicario zmagovalka v Barceloni BARCELONA (STA/AP) - Španka Arantxa Sanchez Vicario je zmagovalka mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Barceloni z nagradnim skladom 430.000 dolarjev. V finalu je Sanchezova premagala hrvaško igralko Ivo Majoli s 5:7, 6:0 in 6:2. Dvoboj je trajal kar dve uri in 13 minut, glavni razlog za poraz Majolijeve pa je bil predvsem slab servis v drugem delu srečanja. Abdužaparovu 3. etapa, Peron obdržal vodstvo LVNCHBURG (dpa) - Zmagovalec 3. etape kolesarske dirke Tour du Pont v ZDA je Uzbekistanec Džamolidin Abdužfiparov, ki je dobil Sprint glavnine po 212.8 kilometrih vožnje od Richmonda do Lvnchburga. Drugo in tretje mesto sta osvojila Italijan Massimo Strazzer in Avstralec Robbie McEvven. Vodstvo v skupnem seštevku dirke je obdržal Italijan Andrea Peron, American Lance Armstrong zaostaja 5 sekund, Rus VjaCeslav Jekimov pa 7. Izidi 3. etape: 1. Abdužaparov (Uzb, Novell) 6:02:32, 2. Strazzer (Ita), 3. McEwen (Avs), 4. Elliott (VB), 5. Baffi (Ita), 6. Craven (ZDA), 7. McRae (ZDA), 8. Davidenko (Gru), 9. Teterjok (Rus), 10. Tomi (Ita) vsi isti Cas; skupni vrstni red: 1. Peron (Ita, Motorola) 11:43:06, 2. Armstrong (ZDA) + 0:05, 3. Jekimov (Rus) + 0:07, 4. Elliott (VB) + 0:15, 5. Bortolami (Ita) + 0:19, 6. Maassen (Niz) + 0:21, 7. Jaskula (Pol) + 0:22, 8. Andreu (ZDA) + 0:26, 9. Van Bon (Niz) + 0:27,10. Hincapie (ZDA) + 0:28. 14 Ponedeljek, 1. maja 1995 ŠPORT NOVICE Italijanska nogometna A liga IZIDI: Parma-Brescia 2:1; Juventus-Fiorentina 4:1; Foggia-Bari 2:2; Genoa-Sampdoria 2:1; Inter-Cre-monese 0:0; Lazio-Cagliari 0:0; Padova-Roma 0:0; Milan-Reggiana 4:0; Torino-Napoli 1:1. LESTVICA: Juventus 64, Parma 56, Milan 51, Roma 49, Lazio 48, Mer 45, Fiorentina 44, Cagliari 43, Torino 41, Sampdoria 40, Napol! 39, Bari 37, Padova 36, Genoa 32, Cremonese 31, Foggia 30, Reggiana 14, Brescia 12. PRIHODNJE KOLO: Bari-Torino, Cagliari-Padova, Cremonese-Reggiana, Juventus-Lazio, Milan-Fog-gia, Napoli-Mer, Parma-Genoa, Roma-Fiorentina, Sampdoria-Brescia. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: XIX XX2 Xll XXIX NAGRADNI SKLAD: 21.875.139.866 lir. DOBITKI: 13 točk (131 dobitnikov) 83.492.000 lir, 12 (3.054) 3.581.000 lir. Totogol ZMAGOVITA KOMBINACIJA: 1 6 10 11 12 16 27 30 NAGRADNI SKLAD: 6.567.679.778 lir. DOBITKI: 8 točk (2 dobitnika) 1.313.535.000, 7 točk (313) 8.108.000, 6 točk (12.285) 159.300 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: 11 2X XX 21 XI X2 NAGRADNI SKLAD: 2.024.292.100 lir DOBITKI: 12 točk (14 dobitnikov) 48.197.000, 11 (287) 2.351.000,10 (3170) 181.000 lir. SAK izgubil vodstvo CELOVEC - Celih 15 kol je Slovenski atletski klub (SAK) bil na vrhu lestvice regionalne lige-sredina (3. nogometna divizija), z drugM porazom v spomladanskem delu včeraj proti beljaskim VSV pa ni le NOGOMET / V ITALIJANSKI A LIGI BOJ NA NQ2 PRI DNU Genoa osvojila deibi in »leteči cilj« za obstanek Foggia doma in Cremonese v gosteh osvojila točko dpa trenerja Ivana Ramšaka pa je tako iz zadnjih treh tekmah iztržila samo točko. Najhujši zasledovalec Voitsberg je izkoristil enkratno priložnost in z visoko zmago 4:0 zaradi boljše gol-razlike prevzel vodstvo na lestvici. (I.L.) Rezultati 19. kola: VSV/Beljak - SAK 2:1, WAC -Marchtrenk 3:1, Voitsberg - LUV Gradec 4:0. Lestvica po 20. kolu: 1. Voitsberg 26 (40:26), 2. SAK 26 (36:25), 3. WAC 24, 4. VSV/Beljak 24, 5. SV Traun 18, 6. Marchtrenk 16, 7. LUV Gradec 15, 8. SV Do-nau Linz 6. GENOVA - Desbi, ki bi zaradi diskvalifikacije Genoinega igrišča moral biti v Perugii, a je vendarle bil na svojem običajnem prizorišču, to je na stadionu Marassi, je kot se skoraj vedno izpolnil pričakovanja. Genoa za obstanek, Sampdoria za pokal UEFA, oboji so imeli presneto »dolžnost«, da dajo vse od sebe in tako tudi zadovoljijo svoje navijače, katerim mestni obračun pomeni vsaj polovico sezone. Po prvem bolj miroljubnem polčasu so se iskre kresa-le v drugem. Platt je povedel z natančnim udarcem z glavo, nato pa je začelo vedno močneje utripati stodve leti staro rdeče-plavo srce in še posebno bojevnik Skuh-ravy. Po odbitem strelu Ceha je usnje v mrežo spravil Van’t Schip, Skuhravy je nato zadel vratnico in si slednjič priboril enajstmetrovko, katere je bil tudi zanesljivi izvajalec. Preostali spored je bil za spoznanje manj zani- NBA / DRUGE TEKME OSMINE FINALA Tokrat presenetljivi razpleti Cleveland zmagal v NY, Houston v Utahu, Lakersi v Seattlu V drugih tekmah osmine finala NBA prvenstva je prišlo do številnih presenetljivih razpletov. Kar trem ekipam je namreč uspel podvig in so zmagale v gosteh in tako so Cavaliersi, Rocketsi in Lakersi že izenačili stanje v zmagah na 1:1, naslednje tekme pa bodo igrali pred lastnim občinstvom. Le Indiana je obdržala prednost domačega igrišča in Pa-cersi sedaj vodijo proti Atlanti že z 2:0. Danes ponoči so odigrali drugo tekmo v Orlandu (proti Bostonu), Char-lottu (proti Chicagu), San Antoniu (proti Denverju) in Phoenbcu (proti Portlandu). Vzhod New York (2) - Cleveland (7) 84:90 (1:1 v zmagah; Ewing in Starks po 21; C.Mills in B.Phills po 21) Malo kdo je pričakoval, da bi lahko Cavaliersi presenetili Knickse kar v New Yorku. S počasno in urejeno igro ter učinkovito obrambo pa je Cleveland prehitel New York minuto pred koncem in si s trojko Millsa 40 sekund pred koncem zagotovil odločilno prednost. Indiana (3) - Atlanta (6) 105:97 (2:0 v zmagah; R.Miller 39, Smits 27; S.Smith 27, Blay-lock 17) Par Reggie Miller -Rik Smits je še drugič »porezal noge« Hawk-sem. Zlasti član »Dream Teama« je bil tokrat nezadržen. Iz igre je metal kar 12:20 (7:11 za 3 točke) in že v prvih dveh četrtinah zbral kar 26 točk. Atlanta je ostala prilepljena nasprotnikom skoraj do izteka časa, pod košema pa je morala priznati premoč Pacersov (50:35). Zahod Utah - Houston 126:140 (1:1 v zmagah; K.Malone 28, Horna-cek 21; K.Smith 32, Drexler 30, Olajuvvon 27, Horry 21) Prvaki lanske sezone so v S alt Lake Cityu izboljšali NBA rekord v metu za 3 točke, saj so jih zadeli kar 19 (na 28 poskusov). Junak tekme je bil Kenny Smith (7:8 za 3), Jazzom pa ni uspelo zaustaviti niti Drexlerja in Olajuvvo- na, tako da je bil trener Jerry Sloan kar potrt: »Nocoj nismo bili sposobni igrati na njihovi ravni in sedaj bomo morali nujno zmagati v Houstonu, kar pa je zelo težko za vsakogar, če oni igrajo tako dobro.« Seattle (4) - Lakers (5) 82:84 (1:1 v zmagah; Ceballos 25) Po katastrofalni igri v prvi tekmi so se Lakersi »prelevili« in z odlično obrambo zmagali v Seattlu. MVP tekme je bil tokrat Cedric Ceballos, ki je bil na prvi tekmi (2 točki) dobesedno najslabši na igrišču. Bivši član Phoenixa je dosegel 25 točk in So-nicse pokopal z metom iz velike razdalje (6:9 za 3), zadel pa je tudi odločilno trojko minuto pred koncem. Vanja Jogan miv. Rešil se je le apulijski derbi v Foggii, kjer so domači dvakrat nadoknadili vodstvo Barija, vmes pa še zastreljali enajstmetrovko. Foggii (poleg zmage Genoe, seveda), razplet ni ugoden, saj je bil tudi drugi tekmec v boju za obstanek uspešen. Cremonese je namreč odnesel pomembno točko iz Milana, kjer Mer ni uspel ponoviti lepe igre zadnjih dveh mesecev. Velja pa poudariti, da se bo iz trojice Genoa, Foggia in Cremonese (kako drugo moštvo se bo le stežka pogreznilo v globino) rešila le ena ekipa, tako da je boj na vsak način zelo trd. Torino in Napoli sta se razšli pri neodločenem izidu 1:1, ki je odraz dolgočasne tekme med enajstericama, ki sta sezonski cilj že dosegli in tudi »op-tionalov« ne moreta več zasledovati. Neapeljčani so povedli z Busom sredi prvega polčasa, Rizzitelli pa je izenačil tik pred koncem. Tudi v Reggiu Emilii ni bilo najbolj veselo. Domača Reggiana je zdaj (skupaj z Brescio) tudi matematično izpadla, dogodek pa je »obeležila« s porazom 4:0. Nagrobni kamen ji je postavil Milan. Najprej je takoj zadel Lentini, povišal pa je De Napoli... z avtogolom. V nadaljevanju je posijal Sa-vičevičev žarek: Črnogorec je dosegel gol, ki lahko nosi le njegov pečat, izid pa je dodatno zaokrožil Simone. Bledo sta zaigrala rimska predstavnika. Roma se z 0:0 varača iz Padove, Lazio pa je enak izkupiček »dosegel« doma proti Cagliariju. Interjev napadalec Del Vecchio se skuša znebiti dveh Cremonesejevih branilcev: tekma med obema močtvema iz Lombardije se končala neodločeno 0:0 Salzbuižani še v vodstvu SALZBURG/DUNAJ - Z obvezno zmago 2:0 proti zadnjemu na lestvici VfB Modling je SV Casino Salzburg utrdil vodstvo v 1. avstrijski nogometni ligi. Prednost ekipe Ota Bariča pa znaša še naprej samo točko, saj je dunajski Rapid premagal LASK s 3:0 in ostaja najnevarnejši zasledovalec. Na tretjem mestu sledi dunajska Austria (tokrat 7:1 proti FC Linz), dobre možnosti za nastop v pokalu UEFA pa ima najboljše moštvo v spomladanskem delu prvenstva Sturm Gradec. Varovanci trenerja nekdanje jugoslovanske reprezentance Ivice Osima so tokrat premagali FC Tirol s 3:0 in tako v deseti tekmi slavili sedmo zmago, trikrat pa so igrah neodločeno. (I.L.) Rezultati 27. kola: SV Casino Salzburg - VfB Modling 2:0, Sturm Gradec - FC Tiral 3:0, AdmiraAVacker - Vonvarts Steyr 1:0, FC Linz - Austria Dunaj 1:7, Rapid Dunaj - LASK 3:0. Lestvica: 1. SV Casino Salzburg 37, 2. Rapid Dunaj 36, 3. Austria Dunaj 34, 4. Sturm Gradec 34, 5. LASK 30, 6. FC Tirol 28, 7. Vonvarts Steyr 25, 8. Admira/ VVacker 25, 9. FC Linz 19, 10. Vib Modling 12. KOŠARKA / POLFINALNI TEKMI PLAV OFFA Benetton prvi finalist play offa Slefanel isilil peto tekmo . Milančani so premagali Bucklerja - Odločilna tekma v sredo Benetton - Filodoro 77:63 (40:35) Benetton: Gracis 2, lacopini 18, Pittis 12, VVoolridge 8, Ragazzi 5, Naumoski 18, Vianini 2, Rusconi 12. Filodoro: Esposito 22, Blasi, Pilut-ti 7, Frosini 4, Damiao, Casoli, Gray, Pezzin, Djordjevič 26. PM: Benetton 23:34, Filodoro 8:9; Tri točke: Benetton 10:23, Filodoro 7:24. TREVISO - Benetton je prvi finalist letošnjega košarkarskega play offa. V četrti polfinaM tekmi je prepričljivo premagal Filodoro iz Bologne in tako dosegel odločilno tretjo zmago. Resnici na ljubo je bila tekma za gostitelje vse prej kot lahka. Benetton je sicer povedel, v 11. minuti pa se je resneje poškodoval VVoolridge (globoko se je urezal v prst desne roke), ki ni več stopil na igrišče. Za nameček je pet minut kasneje zapustil igrišče tudi drugi tujec Benetto-na, dotlej najboljši na igrišču Naumoski, zaradi natega mišice v stegnu. Vse je kazalo, da ima Filodoro vse možnosti, da bi izsilil peto tekmo, a tako ni bilo. Benetton je z zagrizeno in borbeno igro nadoknadil tehnični handikap po odhodu obeh tujcev. Med vsemi si je največ prizadeval Jacopini, ki je postal pravi lider ekipe. Benetton je tako ob koncu prvega polčasa še vedno vodil, svojo prednost pa je v drugem delu se povečal. Pri gostih sta le Esposito in Djordjevič zaigrala solidno, tudi onadva pa sta vse preveč metala iz neizdelanih položajev in pri tem mnogo grešila. V zadnjih štirih minutah se je Filodoro z dvema zaporednima trojkama Djordjeviča približal na sedem točk zaostanka, več pa ni mogel. Igralci Benettona so stisnili zobe in tudi zmagali z izdatno prednostjo. Stefenel - Buckler 96:71 (45:35) MILAN - Drugega finalista letošnjega play offa bo odločila peta tekma. V sinočnjem četrem srečanju je namreč Stefanel spet izkoristil prednost domačega igrišča in ponovno premagal bolonjski Buckler z vi- soko prednostjo 25 točk. Zmaga domačinov ni bila nikoli v dvomu. Gosti so se le prvih deset minut enakovredno upirali Fučki in njegovim. V drugi polovici prvega polčasa, ko je stopil na igrišče Gentile, je začel Stefanel večati svojo prednost (do 15 točk). V začetku drugega polčasa so Milančani z delnim izidom 12:2 dokončno potolkli nasprotnika. Pri Tanjevidevi ekipi je največ košev dosegel Fučka (19), dobri realizatorji pa so bili tudi Gentile, Bodiroga, Sco-nocchini, De Pol in Pessina. Tudi Američan Palmer, ki na prvih dveh tekmah ni igral, je dal na koncu svoj doprinos. Pri Bucklerju je povsem odpovedal Danilovič (15 točk), slabo pa je igral tudi American Binion. Najboljši strelec Bolonjske ekipe je bil Moretti (17). Peta, odločila tekma drugega polfinalnega para bo v sredo v Bologni. Zmagovalec se bo v finalu srečal z Benettonom. V 28. KOLU C2 LIGE / PRVI POLČAS JE BIL PRECEJ IZENAČEN Porcia v drugem delu stila odpor Bora Radenske Porcia - Bor Radenska 97:78 (47:41) BOR: Susani 17 (6:11 za 2 točki, 1:2 za 3, 2:4 pm), Perčič 10 (3:6, 4:4), Debeljuh 12 (3:12, 6:8), Barini 18 (5:10, 2:3, 2:3), Carbonara 3 (0:2, 1:2, -). Bosser (tki, -), Rasman 5 (1:5, -, 3:4), Rusija 6 (2:3, -, 2:2), Pettirosso, R- Simonič 7 (1:5,1:1, 2:2) Met za dva 21:55, met za tri 5:8, skupno 26:63, pm 21:27, PON Rasman (36), 3T: B arini 2, Susani, Carbonara in R. Simonič 1. Okrnjeni borovci so v Porcii doživeli visok poraz, ki je dozorel predvsem v drugem polčasu, ko je bila Porcia boljši nasprot-uik, poleg tega pa borovcem met tu in ni Sel, saj so grešili tudi iz zelo lahkih pozicij. Začetek ni bil slab, saj je Bor v 5. minuti vodji z 12:10, v deseti minuti pa so bili domačini naprej le za Štiri točke (23:19). Povedati je treba, ua je imela Porcia izreden odsto- tek pri metih, kar še posebej velja za mete z velike razdalje. Trojke so namreč metali kar 9:13. Z mož moža obrambo so borovci kljub vsemu v prvem delu dobro držali korak z domačini in na odmor odšli s sprejemljivim zaostankom šestih točk. V drugem delu se je trener Sancin odločil za presing, ki pa ni obrodil sadov predvsem zaradi velikega števila zgrešenih metov. Na drugi strani so nasprotniki dobro zadevali in razlika se je stalno večala. Po 5 minutah nadaljevanja je Porcia vodila že 60:46, deset minut kasneje pa kar 88:63. Pri domačinih sta bila najboljša Ros s 25 in Zaghis z 22 koši, pri Boru pa je na običajnem nivoju zaigral Perčič. Povejmo Se, da si je v 3. minuti prvega dela Matej Pettirosso zvil gleženj, nekaj minut kasneje pa si je poškodoval meniskus še eden od igralcev Porcie. Ivan Perčič se je hrabro boril z visokimi centri Porcie OD KOŠA PO KOSA / V C1, C2 IN D LIGI - Jadranovci še ne poznajo nasprotnika v končnici Slab obračun naših peterk Zmago sta tokrat zabeležila le Jadran in Cicibana Cl liga Jadranovci so tudi ambicioznemu San Danieleju odčitali košarkarsko lekcijo v teku prvega polčasa in so tako le še korak pred tem, da zaključijo 30 prvenstvenih tekem z enim samim porazom in kar 58 točkami na skupni lestvici. Zaradi istočasnega poraza Citadelle pa prvi nasprotnik Jadrana v končnici še ni znan. To bo Citadella ah pa San Daniele, odvisno od razpleta v zadnjem kolu. C2liga Domova so se hrabro in zagrizeno borili s solidno peterko iz Milj. Di Cecco, Podbersig in vse bolj presenetijivi Am-brosi so bili v napadu zelo učinkoviti, žal pa ostaja obramba letošnja najbolj boleča točka. Za nameček je tokrat imel Cm dan Corsi (2:15 iz igre) in celo »ice man« Košuta je slabo izvajal proste mete. D liga Ob zelo ugodnem razporedu so naše peterke krepko razočarale. Dva zanesljiva poraza in tesna zmaga proti skromnim nasprotnikom jasno pričajo, da so se motivacije cicibonašev, Kontovelcev in sokolovcev docela razblinile. Odboru je v drugem polčasu le uspelo zaigrati, kot se spodobi tako v napadu kot v obrambi in zatreti odpor Adija iz Ronk, sokolova SO nastopih z »B« postavo in prepustili točki »sorodnikom« iz Nabrežine, Konto- Ivo Emili je v Gorici dosegel 25 točk velti pa so odigrah letošnjo najslabšo tekmo in se vrnili iz Gorice brez nasmeha. TOP TEN 1. Boris Vitez (Jadran): Približuje se »play off time« in repenski Drexler se vrača v najboljšo formo. 20 točk brez zgrešenega meta proti ekipi, ki je pred tekmo biti ah ne biti ni nepomemben podatek. 2. Sandi Rauber (Jadran): Nočna mora jadranovih nasprotnikov v play offu je tudi v tem, kdo bo zaustavil Sandija, ki igra pretežno pod košema, z veseljem (in učinkovito) pa zadeva izza črte 6, 25 metra. 3. Andrej Zuppin (Cicibona): Po negativnem nastopu s Cusom je bil Andrej med najučinkovitejšimi igralci Cicibone prod Achju in s 23 točkami izboljšal lastni »season high«. 4. Ivo Emili (Kontovel): Njegov »season high« je sovpadel z najslabšo tekmo Kontovela letos. Večkrat mu je marsikdo očital, da je v napadu premalo iniciah-ven, kaže pa, da je ekipa učinkovitejša, če Bodiroga s Kontovela igra za soigralce. 5. Renzo Di Cecco (Dom): Tokrat je zbral kar 35 točk (metal pa 29-krat). Zanimivo bi bilo prevetih, kako bi se Domov top scorer (in tretji na lestvici strelcev C2 hge za Nobilejem in Fortunatijem) odrezal, Ce bi igral v kaki ekipi, kjer bi imel omejeno število metov na tekmo. 6. Stefan Persi (Cicibona): Reden gost te rubrike je tudi v Ronkah tekal trikrat hitreje od nasprotnikov in soigralcev. Kako ga zaustaviti, če ne s prekrški? Tokrat so jih nad njim storili 11. 7. Martin Sosič (Sokol): Belordeci so nastopih tako okrnjeni, da je Martin igral vseh 40 minut. Njegovo bombardiranje pa je bilo žal premalo za uspeh. 8. Franko Podbersig (Dom): Odborniki goriškega kluba mu ne morejo očitati, da ni igral na veC kot solidni ravni. 9. David Pregare (Jadran): Po prvem polčasu je bil najbrž jezen sam nase, tako da je v drugem delu igral tudi za prvih 20 minut. 10. David Ambrosi (Dom): Novo ime Domove ekipe je potrdilo velik napredek, in pokazalo, da ima tudi učinkovit met iz velike razdalje. Rezervna peterka: Dean Oberdan (Jadran), Viktor Tomšič (Cicibona), Pavel Kralj (Kontovel), Pavel Buzan (Sokol), Robi Skerlavaj (Sokol). *Borovcev nismo upoštevali, ker so igrali pozno sinod. Vanja Jogan rt D LIPA / V 26. KOLU h »Druga postava« Sokola prešibka za L Nazionale Sokol - Lega Nazionale 69:79 (34:43) SOKOL: M.Gruden 4, Paulina 9 (1:4), M.Sosič 17 (2:2), Buzan 10 (6:8), D.Starc 14 (3:4), Terčon 2, Skerlavaj 13 (1:2); trener L.Emili. PM 13:20. 3T: M.Sosič 5, D.Starc 1. LEGA N.: Spolaore 18 (4:5), Lena 5, Žiberna 17 (2:2), Crocetti 3 (1:2), Maranzana, Tamaro 2, De Rosa 3 (1:4), Odinal 31 (3:3); trener Casteharin. PM 11:16. 3T: Žiberna 5, Lena 1. Sokolovci so nastopih v zelo okrnjeni postavi (brez obeh Pertotov, Stanisse in Civardija), kar se je še kako občutilo, saj je trener imel na razpolago le sedem igralcev, od katerih so trije (Gruden, Buzan in TerCon) doslej igrali le po nekaj minut na tekmo. Gostje, ki so si prav s to zmago zagotovih obstanek v ligi, so seveda napeh vse moCi in si v drugem polčasu zagotovih odločilno prednost, predvsem po zaslugi starih mačkov, Žiberne in Odinala. Sokolovci so skušah z Martinom Sosičem in Robijem Skerlavajem nadoknaditi zamujeno, preveč napak, slaba obramba in pomanjkanje kisika pa so to onemogocih in belordeci so povsem nepričakovano zapustiti igrišče poraženi. izidi in lestvice Cl liga IZIDI 29. KOLA: Jadran Tkb - San Daniele 93:74, Gradišča - San Dona 89:78, Gemona - Castelfranco 99:85, Caorle - Sacile 80:69, Pall. Pordenone - Don Bosco 63:61, Piove di Sacco - Amici Pn 97:105, Servolana - Camposampiero 112:79, Rovigo - Citta-della 74:66. VRSTNI RED: Jadran Tkb 56, Servolana Latte Carso 46, Don Bosco 40, Cittadella 36, San Daniele 34, Piove di Sacco in Amici Pn 30, Camposampiero, Caorle in Rovigo 28, Castelfranco 26, Sacile 22, Gemona in Pall. Pn 18, Gradišča 16, San Dona 8. PRIHODNJE KOLO (6.5.95): Don Bosco - Piove di Sacco, Sacile - Rovigo, Camposampiero - Pall. Pn, San Daniele - Servolana Latte Carso, Cittadella -Caorle, Castelfranco - Gradišča, San Dona - Gemona, Amici Pn - Jadran Tkb (sob. ob 20.30). C2 liga IZIDI 28. KOLA: Dom Agorest - Intermuggia 102:106, Spilimbergo - Udinese 104:113 (prek. 40” pred koncem), Sgt - Senators Go 121:111, Fagagna -Ferroviario 95:67, Virtus Ud - Manzano 95:77, Mar-tignacco - Staranzano 98:74, Arte Go - Barcolana 75:80, Porcia - Bor Radenska 97:78. VRSTNI RED: Fagagna 48, Martignacco 46, Porcia 42, Sgt 36, Manzano in Udinese 30, Bor Radenska*, Intermuggia, Barcolana in Arte Go* 26, Spi-limbergo 24, Ferroviario, Senators in Virtus Ud 20, Staranzano 16, Dom Agorest 8. (*tekma manj) PRIHODNJE KOLO (6. in 7.5.95): Senators - Intermuggia, Bor Radenska - Martignacco (sob. ob 18.30), Fagagna - Virtus Ud, Manzano - Sgt, Staranzano - Dom Agorest (sob. ob 18.00), Spilimbergo -Porcia, Ferroviario - Barcolana, Udinese - Arte Go. D liga IZIDI 25. KOLA: Grado - Largo Isonzo 86:70, Sokol VVarm - Lega Nazionale 69:79, Santos - Libertas Ts 88:58, Pom Tržič - Acli Ts 109:57, Ach Ronchi - Cicibona Mingot 76:84, Ardita Go - hiter 1904 91:69, Goriziana - Kontovel 83:65, Cus Ts - Scoglietto preložena. VRSTNI RED: Ardita Go 42, Pom Tržič 40, Santos 38, Gabona Mingot in Grado 36, Kontovel, Sokol VVarm in Cus* 32, Inter 1904 26, Scoglietto* 18, Largo Isonzo 17, Ach Ronchi in Lega Nazionale 16, Goriziana 14, Libertas 9, Ach Ts 6. (*tekma manj) PRIHODNJE KOLO (5., 6. in 7.5.95): Largo Isonzo -Goriziana, Libertas Ts - Pom Tržič, Lega Nazionale - Cus Ts, Sokol VVarm - Santos (sob. ob 18.00), Ardita Go - Grado, Ach Ts - Ach Ronchi, Kontovel -Gabona Mingot (sob. ob 21.00), Scoglietto - Inter 1904. Promocijsko prvenstvo IZIDI KONČNICE - prvi polfinalni tekmi: Momo Gio - San Vito 78:81, Skyscrapers - Stella Azzurra 92:72. Povratni polfinalni tekmi: San Vito - Momo Gio 65:67, Steha Azzurra - Skyscrapers 57:68. (Momo Gio in San Vito bosta odigrala tretje, odločilno srečanje, Skyscrapers je že v finalu.) - r$ Prva divizija IZIDI 11. KOLA - Skupina B: Intermuggia - Amato-ri preložena, Dinamo - Saba preložena (v sredo), Superbasket - Ferroviario preložena (jutri), prosj Cosina. . VRSTNI RED - Skupina B: Superbasket 18, EMna.- , mo in Saba 16, Cosina 10, Amatori 8, Intermuggia , 3, Ferroviario 0. i PRIHODNJE KOLO: Skupina B: Amatori - Super-" . basket, Ferroviario - Intermuggia, Cosina - Dinamo, (ned. 7. ob 11.00) ALL STARS Cl LIGE ZA IGRALCE UNDER 22 / TEKMA SEVER % i V Cecini lepo doživetje za Michela Grbca Mladi »play« nadomestil poškodovanega Samca Ob prekinitvi košarkarskega prvenstva Cl lige je košarkarska zveza organizirala tudi tekmo Ali Starš za najboljše mlade igralce te kategorije. Med izbranimi posamezniki Severne selekcije je bil tudi jadranovec-borovec Stefan Samec, ki pa zaradi poškodbe gležnja žal ni mogel nastopiti na dvodnevni prireditvi v Cecini. Njegovo mesto je tako prevzel njegov sovrstnik in soigralec Mi-chel Grbec, s katerim smo se na kratko pogovorili, da nam bi v opisal dvodnevno doživetje, ki ne doleti vsakega košarkarja. »V Cecini sem se imel res prijetno. Prvi dan smo se udeležili skupnega treninga pod vodstvom treh trenerjev, med katerimi je bil tudi Valter Vatovec. Zvečer smo se odpeljali v Livorno, kjer smo si ogledali zanimivi Ali Starš tekmi Bi in B2 lige. Naslednji dan smo bili tako zjutraj kot po kosilu prosti, žal pa je bilo mesto dokaj prazno, saj je Cecina tipično poletno turističfio mestece, ki pa je v tem času praktično mrtvo. Zvečer smo odigrali tekmo proti selekciji Juga in brez večjih težav zmagali, saj smo imeli boljši izbor igralcev, čeprav so se oni proslavili z zelo agresivno in borbeno obrambo. V vsaki ekipi je bilo po 12 posameznikov, tako da je vsak izmed nas igral le po 10 do 15 minut, s svojo igro pa sem vseakakor zadovoljen, čeprav še zdaleč nisem blestel. Nisem pričakoval, da se bo na tribunah zbralo tako visoko število gledalcev (okrog 300), mnogo pa je bilo tudi opazovalcev iz društev A lige, ki so si skrbno in natančno zapisovali imena najzanimivejših posameznikov. Mislim, da je med temi gotovo tudi krilo tržaške Servola-ne Davide Monticolo, ki je bil proglašen za najboljšega igralca tekme in je dosegel največ košev. Po tekmi sem se z večino igralcev, s katerimi sem navezal tudi dobre prijateljske stike, odšel v tamkajšnjo diskoteko in tako na najboljši način zaključil res lepo doživetje.« je svoje razmišljanje zaključil Jadranov - Borov play-maker. Cl liga Sever - Cl liga Jug 94:83 (46:43) Sever: Chiappano 6, Battelli 12, Monticolo 14, Vlacci 6, Maier 8, Ferrari 9, Danese 7, Grbec 4, Vicari 6, Bisconti 6, Annoni 8, Pilla 8; trenerji Corrado, Vatovec, Collini. Jug: Di Baldo 6, Caterina 12, Manucci 2, Pratico 6, Bernardelli 7, Salvatori 7, Giusti 7, D’Onofrio 5, Puggioni 7, Barletta 10, Vasile 5, Sauro 9; trenerji Giovanetti, Dalla Pozza, De Florio. (VJ) KULTURA Ponedeljek, 1. maja 1995 Drugačna je le maska Afriška kultura, tudi tista zunaj matične celine, se napaja iz istih korenin Zemljepisni okvirji sodobne karibske umetnosti so države in dežele, nekatere še vedno nesamoupravna ozemlja, ki jih obliva Karibsko morje: Haiti, Jamajka, Puerto Rico, Antigua, Guadalupe, Dominika, Grenada, St. Lucia, Trinidad, Britanska Gvajana, ne pa Kuba, pac pa Belize, ter še nekatere. Vse po vrsti so nekdanje francoske, britanske, španske kolonije. Od nekdaj so govorih, pa tudi pisali v kreolšCini, jeziku afriških sužnjev v novi domovini in indijskih kalijev, številni sodobni, mladi literati ga uporabljajo še danes. A če želimo govoriti o karibski umetnosti, jo moramo postaviti v zgodovinske okvirje in začeti s suženjstvom. V 14. in 15. stoletju, v predindustrijski Evropi so iz prekomorskih dežel uvažali le svilo, zdravila, parfume, posebne tropske sadeže, dišave, začimbe in sladkor. Vsega tega niso mogh dobivati iz Afrike, saj so že zgodnji obiskovalci ugotavljati, da kontinent ni primeren za plantažno sajenje tovrstnih pridelkov, zato so jih zaceli saditi na otokih: Kanarskih, Zelenortskih, pa Sao Tome -Principe. Nasade so obdelovali domačini pod nadzorstvom betih gospodarjev. Na afriških obalah pa so pogosto vabiti na ladje domačine in jih vozili v Evropo kot okras hišam premožnih meščanov. Vendar so, ob vse večjem povpraševanju, otoške plantaže postajale premajhne. V nekaj desetletjih so postale začimbe cenejše na Daljnem vzhodu. Brez bobnov ogroženo dušo Potrebe po delovni sili so se v 17. stoletju povečale skoraj cez noč. Nizozemske, britanske in francoske kapitane je zaskominalo, da so spustili v morje vse svoje ladje, saj niso mogli najti bolj cenene delovne sile, kot je v Afriki. V začetku je bilo njihovo novačenje skromno, do abolicije, oziroma še dolgo po njej, pa je bilo na vseh koncih sveta kar 80 milijonov Afričanov. ZaCel se je največji lov na človeka v zgodovini in najbolj okrutno razdobje človeka proti človeku - suženjstvo. Afričani so prinesli s seboj svoje navade, običaje, verovanja, bogove in svojo.preteklost, kar jim je bilo bolj sveto, bolj dragoceno od življenja. Beti gospodarji so se trudili, da bi jim vse to vzeti, ceš da so malikovalci, oviti v oblake Carovnišva. Hoteti so jih pokristjaniti, da bi jim zasužnjiti še dušo. Ko so bili že prepričani, da so uspeli, so afriški bogovi skrivoma še vedno vladali sužnjem. Prednike so prosili za pomoC v nadlogah, kot so to počenjali še doma, jih častiti kot priprošnjike pri Najvišjem. Častilci so se zakleli na bratstvo in molk za vsako ceno, saj so biti prepričani, da se bodo lahko s pomočjo svojih bogov po smrti vrnili v Gninejo, ki je vsem pomenila Afriko. A gospodarji so jim s pomočjo misio-narjev odvzeli bobne. Bobne, ki so jim govoriti o Afriki. Zdaj ni bilo več njihove govorice, ki bi jih klicala k obredom in kaj kmalu so začeti misionarji ugotavljati, da so sužnji zavrgli svoje bogove in se pokršCujejo. A vse je bilo navidezno. Katoliške obrede so prikrojili po svoje, prepevali svoje melodije na besedila belcev, tleskali z rokami in nogami, da so si dajali takt, namesto bobnov. Tako je nastal blues, ki nima v resnici nič skupnega z Afriko, paC pa se je porodil ob dotiku afriškega napeva in evropskega besedila. Zlitje afriške in evropske kulture Obredni plesi, ki so spremljali »molitve« so biti različni, paC iz dežele odkoder so prihajali sužnji. S časom so nekateri njihovi deli postali bolj posvetni, maskirani plesalci so plesali na javnih mestih ali strašili zbrane. Njihovo vključevanje v karnevalske prireditve je bilo skoraj naravno. Tako se je iz gvinejske »celinde«, ki jo plešejo še danes, razvila »yuka«, pod španskim vplivom pa iz nje »rumba«. Glasbena spremljava in napevi so se spreminjali. Vpliv afriških bogov pa je bil tako povezan z vsakdanjim življenjem, da tudi likovniki niso mogli mimo. Haitski duhovnik voodooja Hector Hyppolite je na primer upodabljal voodoojska božanstva, svetniki Castera Bazile so spo- minjali na loe, njegovi umrli so vstajali iz grobov in odhajali v cekve, kjer so prepevali afriške pesmi. A kot so evropski »učitelji« šarili po Afriki ter ponujali nove tehnike, so počenjali isto na Ka-ribih in v Amerikah. Togotni, ker so umetniki upodabljali svoje motive, so se začeli norčevati iz njihovih del ter mlajše silili, da so ure in ure prerisavati znane slikarje, obenem pa prisegali, da je evropska pot edina zveličavna. Uspelo jim je, da so tako afriške kot karibske likovnike odvrnili od njihovih korenin. Istočasno pa je afriška mitologija pričela privlačiti vrhunske evropske umetnike: Picassoja, Kirchnerja, Brancusija, Modi-glianija, pa Susanne Wenger in Paula Kleeja. Nazaj h koreninam Zasmehovanje afriških umetnikov in njihovih del je porodilo »negritude«, gibanje, ki je pred II. svetovno vojno najprej zajelo frankofonske dežele ter se hitro razširilo med Črnci, kjerkoli so že bili. Afriškim, karibskim ali indijskim umetnikom se ni bilo vec potrebno zgledovati pri pariških pivcih absinta ali londonskih whiskyja. Lahko so odvrgli puhasto perje navideznega svetovljanstva, zapustili službo slabo plačanih tretjerazrednih uradničkov ter se vrnili k afriškim koreninam. Vnovična afrikanizacija je zajela velikanski krog umetnikov: od nigerijskega Tutuole in ganskega Dei-Ananga ali lesothskega Mopeli-Paulusa do haitskega Depestra, Calbcte, Carbina in Glissata z Martinika, Tchicaya U TanTsija iz Konga, Dadieja iz Slonokoščene Obale, Telemaqua s Trinidada, McFarlane z Jamajke, Catra in Seymurja iz Britanske Gvajane in še in še. Vsi so začeti naenkrat stopati po poti, ki sta jo začrtala Aime Cesaire in Leopold Sedar Senghor, čeprav mnogi niso nikoli zvedeli za negritude. Nekaj je bilo v zraku, kot pri številnih drugih umetniških obdobjih. Zanimivo je, da so se jim pridružili tudi beli ali mešanci: s Haitija Pierre in Philippe Marceline, Cineas, Trouillot, Roumain, z Martinika Tardon in Zobel, z Barbadosa Lamming, ki je skupaj s Selvonom in Reidom dvignil zahodnoindijski dialekt v knjižni jezik. Karibsko poveličevanje kmetstva in nacije Tako kot so na afriško in indijsko umetnost vplivali različni dogodki doma in v svetu, tudi karibska ni bila izvzeta. Prva svetovna vojna jih ni dosegla, paC pa je po skrivnih kanalih prav tako vplivala nanje. Leta 1915 je vse Karibe pretresla ameriška okupacija Haitija, ki je trajala 19 let. Od leta 1920 do 1930 se je razvilo poveličevanje kmetstva, zemlje, nacije in upora. Vse to je prodrlo tudi v literaturo. Eden voditeljev, Jacques Roumain, postane prepričan marksist, ker verjame, da jih le to lahko reši pred zaostalostjo, revščino in okupacijo. Svoje prepričanje je izpovedal tudi v romanu Gospodarji rose. Na Trinidadu, kjer je bilo več indijskih kulijev, se je uveljavila indijsko-afriška literatura. Med starejšimi pisatelji sta znana Samuel Selvon in V. S. Na-ipaul - starejši. Oba že dolgo Časa živita v Londonu, a vseeno se v svojih delih oklepata Karibov, Trinidada. Selvon, ki je veliko bolj osredotočen na rojstni kraj, je manj upoštevan, kljub višji literarni vrednosti. V. S. Naipaul pa je edinstven le, ko se ustavlja na Trinidadu in v Južni Ameriki, potopisi iz Indi- je in krožno potovanje po islamskih deželah so neizraziti, dolgočasni; pripovedi o Afriki pa ponesrečene. Kako lahko obuboža nekoč bogata država, kot je bil Haiti, ki si je izboril samostojnost že leta 1805, smo videli pred meseci, ko so po vseh diktaturah nekoč osovražene Američane pozdravili kot rešitelje. In tako je več ali manj povsod. Nekoč so odhajali na delo v ZDA in Francijo, zdaj v Kanado. Zato toliko literarnih izpovedi sodobnih avtorjev o razbitih družinah, o neizživetem otroštvu, o revščini, neznanju, o zapostavljanju - rasnem in socialnem, o osamljenosti doma in v družini. Misel na dom, za katerega vedo, da je še vedno zakopan v siromaštvo, jih ohranja in vrača domov. Mlada generacija karibskih vitezov Mlada generacija karibskih vitezov peresa se spet in spet vrača k takšnim temam. Kdo so? Poglejmo si jih od blizu: najprej se spodobi omeniti vodilnega pesnika Dereka VVilcotta, ki je pred leti prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Med pišočimi v francoščini, kar ni nujno za literate iz frankofonskih dežel, sta med najbolj izrazitimi: Marysa Con-de in Simone Schwartz-Bart. Slednja je z možem dolga leta živela v Parizu, a je bil klic domovine močnejši, zato se je pred leti vrnila. Tudi Condejeve ni mogla zadržati niti Afrika, niti Evropa, Čeprav je o prvi pisala zgodovinske romane in v Evropi predavala afriško književnost. Na Belize se je vrnila Zee Edgell, avtorica romanov Beka Lamb in In Times Like These. Veliko bolje se ni godilo niti Zoili Ellis ali številnim drugim umetnikom. Za britansko Gvajano se ne bi zmotili, Ce bi za vodilno pisateljico proglasili Beryl Gilroy ter njene romane: Frangipani House, pretresljivo pripoved o starki, ki so jo otroci oddali v dom, da bi se je znebili, od koder junakinja zbeži v najrevnejše, barakarsko predmestje, a je vendar svobodna. Tudi njena druga dva romana: Boy-Sandwich in Black Teac-her je vredno prebrati. Barbados se ponaša s svojim Frankom Collymorem - slikarjem, pesnikom, pisateljem in založnikom, rojenim leta 1893, umrlim 1980. Izredno branim, Čeprav le v revijah, kjer so izhajale njegove novele in črtice. Sele leta 1993 je izšla zbirka njegovih literarnih zapisov Man who loved Attending Funerals and Other Stories. Zelo pa cenijo tudi Pauline Marshall, ki je izdala že tri romane: Barbados, Brovvn girl, Brownstones, The Chosen Plače, the Timeless People ter Praise Song fot the Widow in dve zbirki črtic. Na Jamajki največ pisateljic Zelo spodbudno okolje za literarno snovanje je bilo in je še na Jamajki, zlasti številne so literatke. Razen Earla McKenzia in Jamesa Berryja so le pisateljice, ki jih ne manjka tudi v drugih delih Karibov, številne nagrajene z angleškimi, francoskimi in ameriškimi nagradami: Vanessa Spencer, Christine Craig, mlada Patricia Povvell, ki je svoj prvenec Me dying Trial napisala v kreolšCini, skozi katero se kot nepoznavalec težko prebiješ, čeprav je pripoved zanimiva. Tu so še Hazel D. Campbell, Lorna Goodison, Velma Pollard, pa izredno cenjena Olive Senior, s pesniško zbirko Talking of Tree ter zbirkama novel Summer Lightning in Arrival of the Snake VVomen and Other Stories. Državici Antigua in St. Lucia imata svojo Uteraturo. Iz druge, s 74 tisoč pre- bivalci, piše Jamaica Kincaird, ki živi v ZDA, a so njena dela globoko zasidrana v tkivu domovine. Izdala je zbirko novel At the Bottom of the River ter romana Annie John in A Snall Plače. Na An-tigui pa je glavni pesnik kitajskega rodu, John Robert Lee, ki je od leta 1978-1988 izdal pesniške zbirke: Vocation, The Prodigal, Possessions, pa Saint Lucian. Četrtino Slovenije merita Trinidad in Tobago, a imata nekaj manj prebivalcev, gotovo pa na sto prebivalcev vsaj enega umetnika kot nekoC Uganda. S Trinidada je že omenjeni V. S. Naipaul s svojim »pol km« dolgim seznamom del, nadalje Earl Lovelance s pripovedmi The Brief Conversion and Other Stories, pa The Wine of Astonishment in Scoolmaster ter zbirko gledaliških del Jestina’s Calypso. V svetu pa cenijo lana McDonalda, Roso Guy, pesnike Wayne Brovvna ter Faustin Charlesa. Sama Selvona uvrščajo tuji kritiki med najboljše pisatelje ljudskega izročila, to potrjujejo tudi romani: Ways of Sun-1 i - ght, Brighter Sun, Moses Ascending in Tum Again, Tiger. To naj bi bilo le nakaj utrinkov iz bogate zakladnice literarnega ustvarjanja afriških sužnjev in indijskih kubjev na Karibih. Na moje ocene so gotovo vplivali tudi poznavanje in nagnjenost do afriške umetnosti, literature posebej. V začetku, priznam, me je gnala na Karibe le radovednost, kako se je razvijala umetnost afriških sužnjev, iztrganih iz domačega okolja, zlasti ko sem obiskala nekaj znanih zbirališč sužnjev: tanzanijsko Bogamojo, gvinejske otoke Los, gansko Elmino, angolsld Colombo. Ti, še danes strašljivi kraji, kjer z malo fantazije še vedno slišiš pokanje bičev in obupno zapomaganje sužnjev, so me v resnici napotili v karibsko literaturo in glasbo, kjer sta si pesmi kongoška Uzuri wa ntu sio sura ter karnevalska s Karibov, na primer La noche nunca muere, tako zelo podobni, kot bi pripadali istemu ljudstvu. Mogoče sta bili le maski pevcev drugačni. Milka Mirtič-Saje Prvi slovenski trienale satire in humorja Aritas bo 19. maja "O MONTECARLO Risanke: Basni Dnevnik Otroški variete Nan.: Chips, 10.25 T.J. Hooker, 11.30 MacGyver Aktualno: Village Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Smile Variete: Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Melrose Plače (i. G. Shovv, A. Shue) Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Karaoke Variete: Re per una notte J Fatti e misfatti Šport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu fH Koper 19.30, 22.25, 0.05 Dogodki in odmevi Film: Chandler (krim.) Nan.: The Rookies {T SLOVENIJA 1 Igrajmo se gledališče, 4/13 del lutkovne serije Najhujši dan v mojem 'življenju, avstralski film Korziški škof, 4. zadnji del švedske nadaljevanke Mali princ, 2/2 del risanke Poštarka, ponovitev kanadskega filma Svetovni poslovni utrip, ponovitev Poročila Sobotna noč, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Arabela se vrača, 4/26, češka nadaljevanka Oscar Junior: Pustna mora Regionalni studio Koper Lingo, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Tango za tri, 4/5 del danske humoristične serije Osmi dan Slika je nema pesem: Avgust Lavrenčič TV dnevnik 3, vreme, šport Sova Naravnost fantastično, 9/12 del angl. nanizanke Maroko Pravi Eddy English, 1/4 angleške nadaljevanke Eddy in Eddy tr SLOVENIJA 2 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: II sergente e la si-gnora (kom., ZDA ’45) Film: In fuga con il mal-loppo (kom., ZDA ’89) Variete: Tappeto volante Euronevvs Evropski koncert berlinskih filharmonikov, ponovitev Slovenski program Studio 2, poslanska pisarna Primorska kronika TV dnevnik TV šola Euronevvs Vsedanes aktualnosti: Sredozemlje Rhythm & News - vodi Andrea F. Slike iz Sečuana: Tradicionalno slikarstvo Vsedanes - TV dnevnik Sportel, oddaja o zamejskem športu in športnikih (□MF Avstrija 1 Video strani Hiša na morju, nemško-slovenski tv film, ponovitev Malo angleščine, prosim, ponovitev Karaoke, ponovitev Sova, ponovitev Murphy Brovvn, 19. epizoda ameriške nanizanke Sogun, 6., zadnji del ameriške nadaljevanke Stockholm: Ponovitve Otroški program Vesoljska ladja Enterprise Potovanje na Babel Knight Rider Nekdo ne igra pošteno Strašno prijazna družina Kralj stranišč Naš hrupni dom Smisel življenja VVolffov revir Umor je kaznivo dejanje Pri Huxtablovih Macbeth na dvanajstih straneh Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Papagaj, glej kdo govori, dokumentarni film Paula Reddisha Chichago Hope, 9. del serije Zlomljena srca 08/15,1/3 del nemškega filma, 1954 Igrajo:Joachim Fuchsber-ger, Paul Bosiger, Hans Christian Blech in drugi Cas v sliki SP v hokeju: četrtfinale iz Stockholma Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 08/15, ponovitev filma Raji živali Žirafe EMF Avstrija 2 SP v hokeju na ledu Iz življenja za življenje Videošpon Univerzitetni razgledi Roka rocka S. Heym: Collin. 1/2 del nemške drame m Svet poroCa H m #1 KANALA LuC svetlobe, ponovitev Dežurna lekarna, ponovitev Video igralnica, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop B Beg skozi cas, m ponovitev filma Rodeo, glasbena oddaja A-shop pfni Vreme Risanka Hm LuC svetlobe, 416. del To trapasto življenje, 4. del am. nadaljevanke 3ijBi Vreme Mg Na vodnih poteh ZDA Računalniška kronika Rodeo, ponovitev Spot tedna, CMT, VS Cas v sliki Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Divja reka, ameriški film, 1960 Vreme Klub za seniorje Cas v sliki Dežela dolin, ponovitev Slika Avstrije, ponovitev Moč strasti, serija Porod na domu Umor, je napisala Smrtonosna zamenjava Schiejok vsak dan Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport Akti X, skrivnostni primeri FBI Obsedenost Poročilo Cas v sliki 2 Na prizorišču, reportaža tedna The Holy Time, angleški kratki film, 1993 Črno sonce, avstrijski kratki film Hanna Monster, avstrijski film, 1989 i ■ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00,.18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Koncert Delavske pihalne godbe; 9.30 Novakovi; 11.05 Posebna oddaja; 12,05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Posebna oddaja: trst je naš - Ob 50-letnici osvoboditve Trsta; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 13.00 Val 202 popoldan, obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.35 Obvestila; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Stos - še, v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane, glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije In monologi; 20.00 Literarni večer; 20,45 S koncertov; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.00 Otvoritev, praznični program: 50-letnica MPZ Srečko Kosovel, uveljavljanje rezijanščine, primorska književnost med obema vojnama; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.30 Glasbena oddaja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnev-nik; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Večerni dnevnik, prenos RS; 19.30 Večerni pr. M. Vala; 22.30 Torkov koncert na MV. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, lo.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Gallettl; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II . flauto magico; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, .13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.45 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 17.00 Bančne informacije; 20.00 Labirint znanja; 23.00 Egostyle; 24.00 DJ Alf; 2.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Spopad z nedisciplino v šoli; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Nasveti veterinarja; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.00 Voice of America; 19.30 Večerni pr, -911 Turbo. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19,00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio študent 9.00 Jajčkova" lestvica; 12.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 15.00 Recenzije & Napovedi; 17.00 Joculator; 19.00 TB: Demolition Group; 20.00 Undergorund International, Hard'n'Heavy, Tech-no; 24.00 Reprize (Idealna godba, Sobotni). Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni popotniki; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Čar indijskega juga (E. Frelih, pripoveduje Mira Sardoč, 8. nad.); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simfonični orkester RTV Slovenija (drugi del koncerta 9. dec. 94); 18.00 Drama: Gora imenovana - NA SIN (M. Košuta, r. G. Turk); 18.35 Soft mušic; Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. r Horoskop zapisal B. R. K. rf v. M OVEN 21.3. * 20.4: Kljub brezdelju se vam bo vendarle zdelo, da nizate uspeh za uspehom. Pa Se prav imate: največji uspehi so plod modrosti telesa, ki ga ne obremenjuje teža psihičnega stresa. BIK 21.4-20.5.: Ob spoznanju, da tratite dragoceni Cas za prazne cilje, se boste zgrozili. Vzemite si torej čas. obelodanite svoje zelje in jih prepustite neusmiljeni kosi smrti. DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Privoščili si boste temeljito sprostitev. Ne razumite napak sprostitev ni vrtenje po plesišču, niti skakanje po norišču. Prava sprostitev je duhovnotelesna umiritev. RAK 22. 6. - 22. 7.: Čeprav slovite kot stabilna osebnost, se boste danes pokazali v vsej svoji spremenljivosti. Nič hudega, kajti stabilnost vetra ni v njegovi smeri, ampak v njegovem pihu. UV 23. 7. - 23. 8.; Zbali se boste za ugled, zato se boste oprijeli rešilne bilke lažnega ponosa in zaigrali mogočneža, ki ga ne more podreti še najhujši orkan. Tako globoko res ne seže. DEVICA 24 8.-22.9.: Tako dolgo boste vztrajali pri spremembi, da vam bodo navsezadnje v vsem ugodili. A občutek praznine bo ostal. Izsiljene spremembe niso vredne niti omembe. TEH1NICA 23.9. - 22.10.: Z vso vnemo se boste gnati k cilju, vendar bo z vsakim skokom za dva skoka dlje. Postojte, pretresite njegov smisel, pa boste presenečeni ugotovili, da prihaja k vam. ŠKORPIJON 23.10. -22. 11.: Znašli se boste sredi družabnega vrtinca in zaplesali po ritmu občudovalcev. Nič hudega, če se boste nekoliko zapletali, glavno je, da vam bodo drugi ploskali. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Zaposlovali se boste s številnimi, nič kaj prazničnimi stvarmi. Kdor dela na praznik dela, ta počiva takrat, kadar drugi praznujejo dolgo leto lenobe. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Kljub višinam vas ne ne bo mučila vrtoglavica, najbrž zato, ker ste si jih zaslužili. Zaslužena višina je ozka in varna, čeprav se pod njo razteza grozeča strmina. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Zaprli boste vrata svojega srca in svojih misli ter se odmaknili v svoj notranji svet. Čutili boste, da ne potrebujete več nikogar. Ne skrbite: jutri bo bolje. RIBI 20.2.-20.3.: Na trenutke boste razposajeni kot nagajiva srnica Dirjali boste po planjavah življenja in iskali nekoga, Id bi skupaj z vami odplesal v višave užitkov. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. glavno mesto Bangladeša, 5. glavno mesto Jordanije, 9. Mojzesov brat, 10. ime humoristke Kržišnik, 11. ameriški general v drugi svetovni in korejski vojni (Cyman), 13. zaliv na japonskem otoku Honšu, 14. francoski filozof (Hyppolite), 15. ameriška filmska igralka (Patricia), 17. sosednji črki slovenske abecede, 18. “božja sodba” v srednjeveškem sodnem postopku, 20. živalska maščoba, 21. ime slovenske plesalke Mlakar, 22. ime grške igralke Papas, 24. kemijski znak za terbij, 25. muslimansko moško ime, Ejub, 26. ameriška filmska igralka (Fem), 28. švicarski pisatelj (Arnold), 31. nasilno vladanje, 33. ameriški temnopolti rap glasbenik (dve besedi), 34. angleški filmski režiser (David), 35. srbska oblika imena Vasilij, 36. brazilska zvezna država. Navpično: 1. španski slikar (Salvador), 2. grški bog vojne, 3. kraj ~T~ madžarskega dirigenta Doratija, 6. prazgodovinsko ljudstvo v severovzhodni Srbiji, 7. glavno mesto francoskega departmaja Orne, 8. dialekt, 12. prebivalec južnoevropske države, 16. začetnici slovenskega skladatelja Adamiča, 18. želelni naklon glagolske oblike, 19. kraj na Dolenjskem, 20. lep moški, 23. kemijski znak za rutenij, 25. grška muza ljubezenskega pesništva, 27. telovadni kostim, 29. snov, 30. ime slovenskega pisatelja Čufarja, 32. strast. t 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 •arov ‘0SBy\ ‘ireoq ‘j, aoj ‘OAjsirejp ‘HO ‘uip -uy ‘dnlg ‘qx ‘anaq ‘cij ‘(oj ‘[epro ‘go ‘juaN ‘auteg ‘asi ‘Jazpumag ‘Biajg ‘uojy ‘tremv ‘ugeg :oiL\ejopoA Aausra I I T i . I 1 T i i i i ŠAH Gostiša - Korčnoj / Ptuj 1995 Slovenskemu prvaku - mednarodnemu mojstru L. Gostiša je na conskem turnirju na Ptuju uspel veliki met.Uspel je premagati nekdanjega izzivalca za svetovnega prvaka -slovitega Korcnoja! V izenačenem položaju je črni precenil svojo pozicijo in beli, ki je na potezi, je uspešno kaznoval nasprotnikovo napako in zmagal! Rešitev naloge V nastali poziciji je beli zamenjal neprijetnega Črnega lovca s potezo l.Lb4: ab4 2.a5! in želel prepoditi Črnega skakača. Cmi nadaljuje z zanko 2...c3 3.Kd3, vendar beli zaustavlja Črnega kmeta. 3...Sc4?? Nerazumljiva spregledavšCina velikega Korčnoja! 4.bc4 dc4+ 5.Kc2! in Cmi se je vdal, saj je zaustavljena lavina Cmih kmetov! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 254 BAKTERIJA, KI POVZROČA GNOJNE OKUŽBE MAGMATSKA KAMNINA VSOTA DOLŽIN VSEH STRANIC GEOM. LIKA GLASBENIK SEPE SLIKAR ŠUBIC NIZOZEMSKA ČRPALKA NA VODNI CUREK NEMŠKI ASTRONOM (JOHANNES) X PREDVIDEVANJE ČESA NEPRUE-TNEGA SAHIST POLUGA- JEVSKI KOSILO PREČNA NIT VRSTA TRDEGA SIRA NACE JUNKAR PRIPRAV- LJENA HRANA HRVAŠKA SOPRANISTKA (ZLATA) GLASBENI STIL Z JAMAJKE IME TREH NORDIJSKIH BOGOV LESEN POD ZA SUŠENJE ZRNJA DRŽAVNO PREMOŽENJE CUNJA V STAJERSKEN OKOLJU SUVENIR SREDIŠČE MASLINJSKE DOLINE SREDIŠČE ZASAVJA BALET ČAJKOVSKEGA NASILNA TATVINA LEPO CVETOCA GOZDNA PORAST STEKLENKA ZA KEM. POSKUSE NASELJE PRI OMISUV DALMACUI PUTRIH OTEKLINA ZARDI NABIRANJA TEKOČINE UGOTAVU. SPOSOB. ZA VOJAŠKO SLUŽBO BOMBAŽNA TKANINA ZA PODLOGE IGRALKA MOORE NOVA GRADIŠKA ZNESEK, KISE PLAČA VNAPREJ ŽIVALI V HLEVU SOSEDJE BRITANCEV SMRT ŽIVALI PRETE- PANJE AREST RIBA ZA KAVIAR OBMEJNI HRV. KRAJ KRAJ PRI VRHNIKI SODOBNIK KELTOV NAKLON, STRMINA TELESNI POLOŽAJ ZA MEDITIRANJE TANJA RIBIC VRH V JUL ALPAH NEVTRALZA SEŠTEVANJE CARSTVO JESENSKA POUSCINA RUMENO-RJAVA BARVA VODNE RASTLINE NEKD.JAP. TELOVADEC (TAKASI) LUKA V ČRNI GORI PIKANTNA SOLATA TROBILNI INSTRUMENT CELJE GR.OSVOB. VOJSKA PLOSKEV POD NOGAMI PRVISEKRET. OZNfTRVGVE) POSODA ZA ODPADKE GRŠKI ENOOKI VELIKAN NEMŠKI DIRIGENT (CARLOSI LUTECU SPLETKA GRŠKA ČRKA RAZLAGALEC SANJ TELESNO NAPREZANJE DRUGI ČLOVEK NA LUNI IEDWINI SVINJSKA ZAREBRNICA KRAJ ZAH. OD MARIBORA FR. FIZIK IN ASTRONOM KALCIJ AVTOR: MARKO BOKALIČ BARU ZANIMIVOSTI Ponedeljek, 1. maja 1995 TAVIRA TELEVIZIJA V ZDA Benetke na robu portugalskega juga Talk Show zvezde o Forsiranje simbolov moči tv-zvezd Kak ducat mest po vsem svetu si je samovšečno nadelo zgovorni vzdevek, ki Namiguje na slikovite kana-[a in skrivnostni Car neprenosljivih Benetk. Tudi v Evropi se nekaj mest lati z vzdevkom Benetke, Portu-galci pa so ta kompliment Podarili obmorskemu mestecu Tavira, ki leži ob Atlantiku, le nekaj deset Id-jometrov pred Špansko me- Ko se izviješ iz prome-dtega živžava glavne ceste °o južnih portugalskih oba-ah, te hipoma prevzame slikovita podoba starega Njesta, ki so ga zaradi števil-Niu vodnih kanalov nekoč unenovali Benetke portugalske pokrajine Algarve. V rekj in mirnih morskih ka-n.akh odsevajo zidovi gradu, s oki zvoniki cerkva, proCe-la starih hiš in stebri mo-s 0V’ ki se že stoletja dolgo Pnejo nedaleč od izliva reke mbeira de Asseca. Tod so živeli že stari Gr-T1, Pa Rimljani in pozneje Arabci, iz njihovih rok pa so jnesto izpulili Portugalci le-,a 1242. Mesto se je odtlej Nrtro razvijalo, tu so se usta-vijale ladje, s katerimi so (Foto: I. Fabjan) Portugalci zavzeli Ceuto in del severnoafriške obale. Nekaj Časa je tu živel tudi kralj Joao H., Tavira pa se je kot Čedalje večjega pristanišče razvila v pomembno mesto. Njenega sijaja nista uničila ne kuga ne katastrofalen potres sredi 17. stoletja. Pozneje je Tavira izgubila vlogo pomembnega pristanišča, najbrž tudi po zaslugi naplavin, ki so jo delno odrezale od morja. V mestu danes vzbujajo pozornost obiskovalcev šte- vilne cerkve, ozke ulice, ki obdajajo ostanke arabske utrdbe iz 13. stoletja, in rimski most, ki je povezoval cesto ob obali med Parom in Mertolo. Poseben Car ima sprehajanje med arabsko navdahnjenimi belimi hišami, katerih pročelja poživljajo slikovita okna in stara vrata, nad položnimi strehami pa se bahavo vzpenjajo elegantni dimniki vseh mogočih oblik. Tu in tam neopazno vabijo pravcati labirinti atrijskih dvorišč, ki se zveCer spremenijo v galerijo na prostem, koncertno dvorišče ali pa preprosto domačo restavracijo, kjer je tako prijetno posedati dolgo v noč. Na vročem portugalskem jugu se tako kot v Španiji pravo življenje zaCne šele v poznih popoldanskih urah, ko sonce izgubi svojo moč in mestne ulice poCasi ovije prijeten hlad. V bližnji okolici se razprostirajo kilometri peščenih obal, ki jih od kopnega ločuje ozek pas morja, ki Se najbolj spominja na beneške kanale. Obalo v bližini Tavire namreč le nekaj sto metrov proč spremljajo dolgi pešCeni otočki. Eden od njih je tudi del naravnega rezervata reke Formose. Otoček ločuje od kopnega ozek preliv, čez katerega bi zlahka speljali cesto. Toda peščeni otok je pomembno zatočišče za ptice in druge živali, zato se je nanj mogoče podati le peš ali z miniaturnim električnim vlakcem, ki obiskovalce popelje do dolge peščene plaže in velike restavracije. Igor Fabjan Na Četrtem mestu je igralka, komicarka, ki jo tudi naši gledalci poznajo po nadaljevanki, ki se imenuje po njej: Rossanne. Čeprav nadaljevanko predvajajo na ameriški televiziji že sedmo leto, njena priljubljenost ne upada in Rossanne si še zmeraj lahko privošči vrsto ekscesov, muhavosti in histeričnih izpadov, ob katerih ne gre pozabiti, da je vseeno velika profesionalka. Ko so ji pred kratkim zdravniki prepovedali delati, Ce hoče donositi svojega petega otroka, je Rossanne takoj sklenila, da se bo dogajanje »njene« nadaljevanke zgostilo okrog postelje, v kateri bo lahko nastopala še naprej - brez pretiranih telesnih obremenitev. Številka pet na ameriški lestvici priljubljenih televizijskih zvezd se imenuje Jerry Seinfeld. Jerry je velika televizijska zvezda NBC, komik, ki mu je dopuščeno marsikaj, zlasti zaradi njegove številne mlade publike. Svojo kariero je znal doslej izpeljati brez nepopravljivih spodrsljajev. Preprosto ve, kaj zmore, kdo sestavlja njegovo publiko in kaj ta od njega pričakuje in zahteva. V prostem času, ko vsaj na prvi pogled ne skrbi za svojo kariero, Seinfeld piše svojo drugo knjigo, kar ni od muh, če upoštevamo podatek, da se mu je posrečilo prodati milijon primerkov prve knjige. Na šestem in sedmem mestu sta Barbara VValters in Diane Sawyer, obe prvi dami govornih oddaj ABC - poročil in intervjujev. Barbara VValters dela na televiziji že več kot 35 let, 20 let samo za ABC. V začetku je urejala poročila, pozneje pa je dobila svoj show, v katerem se pogovarja z najpomembnejšimi in priljubljenimi posamezniki. Njene oddaje so na vrhu se- znamov gledanosti, o čemer priča tudi to, da se njen račun vsako leto obogati za sedem milijonov dolarjev. Tako Barbara. VValters kot Diane Savvver sta v boju za gledalce v Ameriki velika aduta televizijske mreže ABC. David Hasselhoff, ki je osmi na tem seznamu, je simpatičen igralec izrazitega »macho« videza, ki je v nadaljevanki Baywatch dosegel izredno priljubljenost. Znan je kot evropska rockovska zvezda, njegova priljubljenost pa je največja v Nemčiji. Hasselhoff se je v Ameriki odlično znašel. Zaradi privlačnega videza, predvsem pa zaradi svoje skoraj manične delovne energije, ga televizijski mogotci preprosto niso mogli spregledati; zelo hitro so dojeli, kako nujna je njegova navzočnost v nadaljevankah. V vseh 140 državah, kjer prikazujejo Baywatch, je občinstvo enako noro nanj, kar mu pri podpisovanju honorarjev za nove pogodbe omogoča čedalje boljše izhodišče z novimi dodatki, ki bogatijo njegovo nesporno uspešno kariero. Na deveto mesto se je uvrstila Angela Lansbury, ugledna igralka, ki je postala slavna z nadaljevanko Umor, je napisala, ki se je na televizijskih zaslonih ohranila enajst let. Brez posebnih težav in z očitnim zadovoljstvom se je An- geli posrečilo uskladiti poslovne in igralske interese. Na deseto mesto, ki kajpada ni zadnje, se je uvrstil veličastni komik Bill Cosby, nekdanji televizijski zvezdnik številka ena, z znamenitim Cosby Shovvom. Se naprej je zelo vpliven in nenadomestljiv, tako da ga zdaj imenujejo »boter televizijskih oddaj«. Kadar Cosby spregovori, mu prisluhnejo vsi, ne glede na to, kako mogočni so in s kakšnim bogastvom se lahko pohvalijo. Vpliv Billa Cosbyja na ameriški televiziji ni z leti nic manjši, četudi je ta hip uvrščen »komaj« na deseto mesto. Ko gledamo seznam deseterice najvplivnejših na ameriških zaslonih, je na prvi pogled očitno, da gre za voditelje, ki so za nameCek največkrat še nadarjeni komiki. Kot zvezde televizijskega medija, kot medijski profesionalci so kar precej zasenčili tiste, ki jim je nastopanje poklic -igralce. Dodajmo še to, da o vplivnih ljudeh na ameriški televiziji ni mogoče govoriti, če njihova popularnost ni merljiva tudi z milijoni dolarjev, kar je seveda daleč od naših pojmovanj televizijske priljubljenosti. Konec Avtor članka je Vojo Lukič in ne Bojan Rauter Kosič. Obema in bralcem se opravičujemo. (Foto: I. Fabjan) 1 radio GUS ljubljene d d 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 IME IN PRIIMEK. TELEFONSKA ŠTEVILKA. NASLOV_____________ GLASBENA ŽELJA. Prijavnico pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva utica 6 61000 Ljubljana, ra LABIRINT ZNANJA i 1 ■e Hi BBM mšni REZIJA ; f : V.'.' Pokrajina skrivnostnih plesov in pesmi m Se čez en pošten hrib in Rezija. Zadnji kilometri so naSo kolono, po zaslugi na-Ugatorske, ki je preveč verjela v svoje geodetsko poslanstvo, popolnoma razbi-b- Tako smo v vas Ravnica, k)® nas je čakala naša gostiteljica, rezijanska pesnica rlvana Paletti, prilezli v najmanj petih skupinah. Takšna sramota za sloven-sko kolesarstvo, še večja pa f5, Seodete, ki se radi izgu-. b0 tudi na glavnih cestah |U to ob pomoči najaktual-ejSe avtokarte. Zverinice končno v Reziji Končno smo tam, kamor spadamo. V svoji zveriniški domovini, v ozki in robati dolini, ki jo je počasi in vztrajno v alpski svet vreza-ta istoimenska reka Rezija, v dolini, ki v spodnjem de- lu še najbolj spominja na našo Trento, v zgornjem pa... tudi na našo Trento. Vsak pedenj Rezije je nenavaden in skrivnosten, prav tako kot so skrivnostni tudi njeni prebivalci, naši rojaki, ki so jih strma pobočja Kanina in Skutnika odrezala od slovanske matice. Južni Slovani so menda v te kraje zašli že v šestem stoletju. Iz soške doline so se v Rezijo prebih čez prelaza Učja in Krnica. Zverinice smo torej potovale po poteh prvih slovanskih osvajalcev te doline. Južneje od izliva reke Rezije v Belo se Slovani niso naseljevali. Furlanske ravnice so jih po vsej verjetnosti še kako mikale, a so bile prve langobardske straže pri današnji Gemoni očitno pre- več prepričljive, Tako so se naši pra-bratranci v dolini ustalili in se začeli miroljubno ukvarjati z živinorejo in obdelovanjem strmih okoUških pobočij. Z ustalitvijo se je začela tudi počasna a vztrajna lati-nizacija kulture, priimkov in jezika, ki je danes postal dobro znana težko razumljiva mešanica italijanščine in slovenščine. Sčasoma so Rezijane! s svojo kulturo in narečjem postali že kar eksotična posebnost. Njihova tradicija temelji predvsem na ustnem izročilu, ki je zagotovilo neizmerno pestrost tamkajšnjih izvirnih pravljic in pripovedi, katerih število danes ocenjujejo kar na okrog tri tisoč. Vsaka gora, vsak potok in sleherni tolmunček je v Reziji povezan s skrivnostmi in nadnaravnimi močmi, okrog katerih so se spletle neštete legende. Nekako takšni, mistični so tudi Rezijanci. Zal je že dolga leta njihov misticizem povezan predvsem s strahom pred izginotjem, ki zaradi neusmiljene asimilacije grozi tamkajšnji izvirni kulturi in življu. Mladi se pospešeno izseljujejo, pa tudi tisti, ki ostajajo, se vse bolj oprijemajo italijanskega načina življenja. Ti pojavi so dosegli že skoraj tragične razsežnosti. Nedoumljivo je, kako se je lahko število prebivalcev v dolini od leta 1744, ko so jih našteh več kot tri tisoč, do danes zmanjšalo na peščico več kot tisoč. Dogodkom je dal še hujše razsežnosti znani potres, ki je v Korita pod Kaninom (Foto: S. Turk) teh krajih pustošil leta 1976. Nekaj najvišje ležečih vasi je od takrat ostalo nenaseljenih, pa tudi nižje v dolini »ni nič več tako, kot je bilo včasih«. Stare vasi so skupaj s svojo dušo izginile, zamenjali so jih novi, instantno zgrajeni betonski nadomestki, ki so s seboj prinesli tudi nov svet. Mnenja o Rezijancih si v tistih nekaj dneh seveda nismo mogli ustvariti. Vsaj ena od lastnosti pa se nam je zdela tako očitna, da ne morem mimo nje; to je njihova nezaupljivost. Razen naših gostiteljic seveda. Kar na slepo sta nam ponudili gostoljublje in upam, da jima ni bilo prav preveč žal. Silvana je našo kolono odpeljala v Korita pod Ka- ninom, zadnjo vas v Reziji, kjer nas je v svoji »letni rezidenci« pričakala teta Cirila. Od potresa naprej v Koritih namreč ni več stalnih prebivalcev, redki nostalgiki pa se sem še vedno vračajo vsako poletje. Med te spada tudi neumorna Cirila, ki tiste dni, ko smo taborih na njenem dvorišču, nikoli ni nehala vriskati, peti in plesati. 2 Ponedeljek, 1. maja 1995 Z JASNO 3 ZMERNO OBLAČNO 3 OBLAČNO RAHEL 6 ZMEREN 66 MOČAN 6A6 RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE # VETER 6 MEGLA TOPLA FRONTA A HLADNA FRONTA OKLUZUA X SREDIŠČE CIKLONA C SREDISCE ANTI- CIKLONA A VREMENSKA SLIKA 1020 Nad Skandinavijo je območje visokega zračnega pritiska, nad južno Italijo pa plitvo ciklonsko območje. Hladna fronta se od severa približuje Sloveniji. Za njo bo jutri k nam pritekal hladnejši in postopno bolj suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. sr'1'! HELSINKI OSLO STOCKHOLM ---- -A ° ^ " 1030 1020 — ^ —'C ds 1010 2/- O \ kobenhaVn -8411 ° — " AMSTEBOAM 6 ^ ' _lOND^^8,,2o 6 VA, i A 0d^i ženeva (C^uui MOSKVA 6/7 o VARŠAVA 5/- o KIJEV 7/12 11/18 >---^ UUBUANA O MILANO ° 9/21 O 12/19^v' 3 RAD-=-6 / BEOGI O 19/23 SPUT 13/- “SOFIJA SKOPJEo 13/20 ,0/' Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.50 in zašlo ob 20.09. Dan bo dolg 14 ur in 19 minut. Luna bo vzšla ob 6.50 in zašla ob 21.55. ~x\ * laja ■ TEMPERATURE MORJA IN REK (TEMPERATURE V GOI Mura Sava (Radovljica) Sora Ljubljanica Savinja Vipava npa Jadransko morje (Koper) 12,8 PLIMOVANJE Danes: ob 5.07 najnižje -56 cm, ob 11S1 najviše 28 cm ob 16.48 najnižje-18 cm, ob 22.44 najvisje 46 cm lubri: ob 5.M najnižje -53 cm ob 12.04 najvišje 25 cm, ob 17.13 najniže-13 cm ob 23.05 najvisje 41 cm 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m BI0PR0GN0ZA Predvsem vremensko zelo občutljivi ljudje bodo imeli manjše, vremensko pogojene težave, na večino ljudi pa vreme ne bo vplivalo. o SNEŽNE RAZMERE cm Ribniško Pohorje do 35 Krvavec do 70 Vogel do 88 Kanin do 100 Rogla 40 do 80 VkmiceobrahgejonavsehomBije-nihsmudsdh razen na Kaninu. ONESNAŽENOST^ koncentracija S02 v m povp. 3fr04 W maks. 29-04 Lj. Bežigrad 7 16 Maribor 9 - Celje 0 29 Trbovlje 716 Zagorje 2 Velenje : Hrastnik 0 33 / mi NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 3 do 6 vozlov popoldne: NW 5 do 10 vozlov DANES TRBIŽ S CELOVEC O 9/21 O KRANJSKA GORA ^ 6/'6 T O 7/13 TRŽIČ GRADEC 8/18 O S. GRADEC 7/17 M. SOBOTA O 9/18 9/22 O OVIDEM 11/22 N. GORICA O KRANJ /3' MARIBOR O 9/19 o P™-1 CELJE O 10/21 __ GORICA o 10/22 10/160 UUBUANA 11/21 POSTOJNA o 7/'9 TRST 11,23portoroz O N. MESTO O 9/21 CRNOMJU UMAG Slovenija: Na Primorskem bo spremenljivo oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature bodo od 16 do 23° C Sosednje pokrajine: Spre-k menljivo oblačno bo. JUTRI GRADEC 9/15 CELOVEC o a/15 O KRANJSKA GORA _ M. SOBOTA o 10/16 ?c MARIBOR O 11/17 ZAGREB 11/17 V Sloveniji: V torek bo sprva pretežno oblačno, predvsem v vzhodni Sloveniji bodo zjutraj kratkotrajne padavine. Cez dan se bo razjasnilo. Obeti: V sredo bo večinoma sončno, vendar hladno. Na Primorskem bo pihala burja. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE 4h* s#*! s luai u in I | | LONDON - Pred osemdesetimi leti, 1. maja 1915, je iz New Yorka odplula na svojo tragično pot britanska prekooceanska ladja Lu-sitania, ki jo je nemška podmorica šest dni kasneje torpedirala pred obalo Irske. V brodolomu je življenje izgubilo 1.198 oseb, med katerimi 124 Američanov, rešilo se je le 785 oseb. Prav potopitev Lusita-nie je bila tista kaplja, ki je sodu izbila dno in Američane prepričala, da posežejo v prvo svetovno vojno. Tragedija Lusitanie pa je bila napovedana, saj je nemško cesarstvo proglasilo celotno območje 500 milj od Liverpoola za vojno področje, tako da bi Nemci potopili vsako ladjo. Pred odplutjem Lusita-nie je ameriško časopisje objavilo plačani oglas nemškega veleposlaništva, s katerim so potnike opozarjali na nevarnost. Številni potniki in brodarska družba Cunard so obenem prejeli zastrašujoče anonimne brzojavke, a tudi to ni zaleglo, saj je le ena oseba preklicala rezervacijo. Lusitanio so zgradili leta 1909, imela je 31.500 BRT, dolga je bila 257 metrov, njena višina nad vodno črto pa je bila 70 metrov. Njen kapitan VVilliam Turner je bil prepričan, da bo s hitrostjo 27 vozlov ubežal vsaki podmornici. Ko je Lusitania 7. maja leta 1915 zaplula v vojno območje, so z rešilnih čolnov sneli zaščitno platno in poostrili nadzorstvo. Nesrečno naključje je hotelo, da se je na kurzu Lusitanie znašla nemška podmornica, ki se je po uspešni akciji vračala v Nemčijo. V lansirih komorah je imel kapitan Walter Schvvieger le dva torpeda. Sam je vedno trdil, da je izstrelil le enega in da je drugo usodno ek- plozijo povzročilo razstrelivo in strelivo, ki ga je prevažala potniška ladja. Osemnajst minut po drugi eksploziji se je Lusitania potopila. ■Na stometrsko dno je Lusitania poleg ljudi odnesla tudi številne umetnine, Tizianova, Rubensova in Manetova platna. Irska vlada je pred kratkim odkrila tovorni list Lusitanie, iz katerega je razvidno, da so bile te umetnine v vodotesnem tulcu, tako da bi jih lahko dvignili. Kar resna pričeska za prvo damo ZDA Zena ameriškega predsednika Hillary se je na letnem srečanju z dopisniki pojavila z novo pričesko. (AR) Skrivnost »vrele« kleti PARIZ - Klet neke enodružinske hiše v francoskem Heillecourtu pri Nancyju se je preko noči spremenila v pravo savno s temperaturami do sto stopinj. Najprej so posegli gasilci, nato tehniki elektrogospodarstva, kočno še znanstveniki Vsedržavnega raziskovalnega ištituta (-INRS) in Vsedržavnega centra za znanstvene razsi-kave (CNRS), a jim ni uspelo pojasniti pojava. Gadafi ponuja Clintonovim azil TRIPOLIS - Libijski voditelj Muamar al Gadafi je včeraj ameriškemu predsedniku Clintonu in njegovi ženi Hillary ponudil, naj se pred nevarnostjo desničarskih teroristov zatečeta v Libijo, »ki je najvarnejša država na svetu«. Polkovnik Gadafi pa je prepričan, »da ameriške paravojaške skupine sestavljajo reveži, ki nasprotujejo diktaturi in pripravljajo revolucijo ameriških ljudskih množic«. Britanski dijaki sleparji in lenuhi LONDON - Več kot polovica dijakov britanskih licejev na izpitih slepari s pomočjo najsodobnejše tehologije. Nekdanje lističe so zame-njali v nalivnih persih mi-niaturizirani radijski aparati in druge vragolije. To je ugotovil predsednik Družbe za britansko psihologijo Nevvstead, M je obenem navedel, da je zaradi njihove lenobe znanje britanskih učencev in dijakov pošastno Rimska Piazza di Spagna si je iz zimske že nadela pravo poletno podobo. (Tedlefoto AP) Kokain zamenjal nekdanje rudnike srebra in zlata LIMA - Potem ko so izčrpali rudnike srebra in zlata, je za potomce nekdaj ih Inkov postal glavno bogastvo kokain. Nasadi koke se v Peruju razprostirajo po površini kakih 300 tisoč hektarjev, pridelovaje in predelava pa zaposluje tri milijone oseb. Peru je namreč med največjimi proizvajakci kokaina, saj je leta 1993 proizvedel 150 milijonov ton osnovne kokainske zmesi, 50-krat več kot Kolumbija in 20-krat več kot Bolivija. V Peruju se nasadi koke razprostirajo po pokrajiah Huallaga, Ucayali, Tingo Maria, Madre de Di-os in Apurimac, v bistvu po vsej perujski verigi And. V letošnjih prvih treh mesecih je služba za boj proti mamilom Dinandro zaplenila 336 ton kemikalij, ki služijo v prvi fazi predelave koke v kokain, in 10 majhnih transportnih letal. Uničila je še štiri laboratorije za predelavo in tri ilegalna letališča ter aretirala 2.372. Kot kaže, pa je to le kaplja v morju. Med drugim so v Peruju začeli ob koki gojiti tudi opijski mak. Vsi strokovnjaki ugotavljajo, da tega pojava ne bodo odpravili, ker je kokain postal edino bogastvo revnih andskih držav, tako da so v trgovino vpleteni tudi vojaki in politiki.