Poštnina platana o gotovini U dublianl, fetcUk 17. (unija 1937 Cena din 1 srcu. 13S Z Ilustrirano prilogo »Teden o slikah« lete II. Pred velikimi spremembami v Evropi Berlin, 17. jun. o. Vse berlinsko časopisje posveča ogromno svojega pisanja potovanju zunanjega ministra Ncuratha v London in razglablja vzroke, ki so do tega obiska privedli. Ni dvoma, da je treba spravljati v zvezo sporazum med štirimi velesilami glede nadzorstva v Španiji iu nemški obisk v Londonu. Anglija je pri pogajanjih za ta sporazum videla, da je zanjo najbolje, če skuša doseči mirno poravnavo španskega spora in pa sklenitev zahodnega pakta. To pa ni bilo mogoče, dokler je v londonskem odboru imela kaj besede Sovjetska Rusija, ki je pravi krivec za to, da se španski požar nadaljuje. Zadnji dogodki v Sovjotski Rusiji, zlasti usmrtitve v sovjetski armadi, pa so Angliji odprli oči. Vsi angleški krogi se zdaj zavedajo, da na Rusijo kot vojaško Bilo, ki bi držala na evropski celini ravnovesje Nemčiji, ni mogoče zaradi notranje razkrojenosti več računati. Zato je edino umestno in koristno, Je se Anglija z Nemčijo naravnost in brez spletk sporazume o vseh vprašanjih, ki niso razčiščena med njima. Prav gotovo je, da bo Neurathov obisk v Londonu velikega, če ne odločilnega pomena en razmerje med Nemčijo in Anglijo, prav tako pa ga usodo vse Evrope. Evropski pomen tega obi- ska bo zlasti v tistem delu razgovorov, ki se bodo nanašali na Srednjo Evropo, na Balkan in na razmerje med Francijo in Nemčijo. Pariz, 17. jun. Pariški listi govore največ o skorajšnjem obisku nemškega zunanjega ministra barona Neuratha v Londonu in načelnika nemškega generalnega štaba, generala Becka, v Parizu. G. Tabouis piše v «Oeuvru>, da prevladuje vtis, da želi Nemčija izrabiti sklenjeni dogovor o španskih zadevah za čimprejšnjo sklenitev dogovora o Zahodni Evropi. O obisku načelnika nemškega generalnega štaba pa pravi g. Taboui, da gre to samo za osebne stike med njim in generalom Gamelinom. «Petit Parisien» pravi, da je general Beck za vojnim ministrom maršalom Blombergom in vrhovnim poveljnikom nemške kopenske vojske, generalom Fritscheni, največja osebnost nemške vojske. Njegovi pariški razgovori se bodo po mnenju lista gibali izključno v okviru vojaških vprašanj in ne bodo posegali v politiko. Vzlic temu je pa že to, da bo ta obisk prvi osebni stik med visokimi francoskimi in nemškimi vojaškimi osebnostmi JH) svetovni vojni, po sodbi lista dobro znamenje za ponehanje napetosti in nemške želje, da se reši iz sedanje osamljenosti. «Echo de Paris» meni, da je britanska vlada s tem, da je povabila v London zunanjega ministra barona Neuratha, želela ustreči nemški želji po osebnih stikih. List pravi, da je treba imeti pred očmi, da se francoski in britanski zunanji minister vsaj štirikrat dobita v Ženevi, medtem ko nemški zunanji minister nima priložnosti za pogosta srečanja s svojim britanskim tovarišem, ker je Nemčija izstopila iz Društva narodov. London, 17. jun. A A. DNB: O obisku nemškega zunanjega ministra piše delavski «Daily Herald», da ostane baron von Neurath v angleški prestolnici le dva dni, da pa računajo navzlic temu z zadovoljivimi sadovi njegovega obiska. «Daily Maib navaja, da bo baron von Neurath v Londonu obiskal ne le zunanjega ministra Edena, marveč da se bo sestal tudi z ministrskim predsednikom Chamberlainom. Na dnevnem redu njegovega dvodnevnega obiska je svečan banket, ki ga v njegovo čast priredi angleška vlada. Ce bo dopuščal čas, bo Chamberlain povabil von Neuratha tudi na svoje poletno posestvo v Chequersu. Divfa poročita iz Sovjetske Rusije Varšava, 17. junija, o. Ker že dva dni ne prihaja pošta iz Sovjetske Rusije na Poljsko in ker sovjetske obmejne oblasti ne puste poljskega časopisja čez meje, domnevajo, da je v Rusiji prišlo do zetb resnih dogodkov, verjetno do uporov v širšem obsegu. Zaradi tega se v Varšavi širijo najoblj fantastične vesti o tem, kaj se dogaja v Moskvi in drugod po Sovjetski Rusiji. List ruskih emigrantov ^Rusko.je slovo« piše, da je pred dvema dnevoma neki častnik kremeljske straže streljal na Stalina. 'Druge vesti poročajo, da se je uprlo vojaštvo in ubilo Stalina in Vorošilova. Po vesteh iz tretjega vira pa pripravlja Stalin aretacijo maršalov Voro-Eilova in Blucherja, ki bosta tudi prišla pred posebno sodišče in bosta obsojena na smrt. Vseh teh poročil ni mogoče kontrolirati in ugotoviti, v koliko so resnična ali ne. Pri negotovosti, ki vlada po zadnjem procesu v Rusiji, je mogoče vse. Vesti o Usmrtitvi Stalina in Vorošilova izvirajo iz dejstva, da 6e pogreba Leninove sestre, ki je bila članica izvršnega odbora komunistične stranke, nista udeležila ne Stalin, ne Vorošilov, čeprav 6ta prej obljubila, da prideta na pogreb. Sabotaža in aretacije kar naprej London, 17. junija. A A. Reuter: Iz Moskve |K>ročajo, da je sovjetska avtomobilska industrija v veliki nevarnosti zaradi sabotaže trockistov. Tovarna avtomobilov v Moskvi »Stalin« ni v zadnjih dneh zgradila niti en 8 cilindereki avtomobil, dasi bi jih morala po načrtu zgraditi 16 na dan. Prav tako ni ta tovarna v zadnjih dneh izgotovila niti enega tovornega avtomobila, dasi bi jih morala izdelati 218 na dan. Isto se dogaja v drugih tovarnah. Radikalno »čiščenje« v Beli Rusiji se nadaljuje. Aretirani so člani beloruskega sovjeta in člani osrednjega odbora komunistične stranke. To so včeraj uradno potrdili v Minsku. Poročilo pravi, da so oblasti odkrile tajno vohunsko službo trockistov, ki jo je vodil komisar za poljedelstvo, podpiral pa ga je komisar za prosveto. Dolže ju, da sta uničila velika skladišča živeža, veterinarski institut pa je živino zastrupil z bacili kolere. Bivšega beloruskega predsednika sovjeta Golo-dova so zaprli, ker je baje vedel za to zaroto. Sovjetski raj, raj v mrtvaških številkah Berlin, 17. junija, o. »Berliner Tagblatt« prinaša statistiko političnih procesov v Sovjetski Rusiji in ugotavlja, da je dal tSalin letos usmrtiti ali drugače >v sovjotski raj« spraviti 108 najuglednejših političnih vojaških osebnosti v sovjetski državi. Statistika ne omenja tisočev in ti-sočev žrtev boljševiškega strahoviadja, ki so bile na srednjih in nižjih mestih marveč se omejuje samo na najvišje glave. 1. februarja 1937 so v Moskvi ustrelili 13 oseb, med njimi^ Pjatakova, namestnika ljudskega komisarja za težko industrijo, Serebrjakova, bivšega tajnika Osrednjega odbora v komunistični stranki; Muratova, voditelja oktoberske revolucije v Moskvi; 12. junija so ustrelili osem oseb, med Italija in Nemčija spet v odboru za nevmešavanje London, 17. junija. AA. (Havas) Italijansko in nemško poslaništvo sta izdali tole skupno uradno poročilo: Nemški in italijanski poslanik sta danes obvestila predsednika o0 trajal od 3. do 16, septembra. Kitajski finančni minister Kung je včeraj odpotoval iz Berlina čez Pariz v Cherbourg, odkoder pojde domov. Kaj so sklenili ob njegovem obisku v Berlinu, ni znano. Že dva meseca traja suša na Poljskem in jo prizadela kmečkim pokrajinam ogromno škodo. Zaradi suše je izbruhnilo vsepovsod veliko požarov. Zastopnike Zvezo številnih družin je sprejel predvčerajšnjim italijanski kralj. Meja med Rusijo in med Finsko je zaprta in ustavljen ves promet po sklepu finske vlade, ki je to ukrenila zaradi neprestanih incidentov, ki jih izzivajo sovjetske obmejne straže. Zakon o splošni obvezni vojaški vzgoji brez razlike spola in stanu bo te dni sprejela češkoslovaška zbornica. To vzgojo bodo vodile šole in posebna središča za državno obrambo. Začela se bo s šestim letom in 6e končala s 30. letom. Moški bodo seveda morali, kakor do zdaj, služiti še obvezni dveletni vojaški rok. Torej bo demokratična Češkoslovaška od zdaj naprej prav tako zmilitari-zirala vso mladinsko vzgojo, kakor Nemčija, Italija ali Sovjetija. Zaradi vstaje v Albaniji so oblasti postavile pred sodišče 192 oseb, ki so podpirale prevratno gibanje Eteina Tota. Poglavarja abesinske cerkve Abuna Cirila je sprejel italijanski kralj včeraj v posebni avdijenci. Veliki francoski manevri so se začeli ob meji med francoskim in španskim Marokom. Pri njih sodelujejo številne čete marokanskih domačinov z najmodernejšim orožjem. Ameriška letalka Earhardtova je na poletu okrog sveta srečno dospela v Karachi in tam pristala. Čebele so napadle več avtobusov blizu litvanske prestolnice Kaunasa. Avtobusi so vozili večjo skupino izletnikov, ki so jih čebele tako zdalale, da so jim morali 90 takoj odpeljati v bolnišnico. Letošnja žetev v ČSR bo zelo slaba, kar se bo poznalo v vsem češkoslovaškem gospodarstvu. Avstrijski kancler Schuschnigg naj bi po nekih vesteh v kratkem obiskal Belgrad in imel več sestankov z našim predsednikom vlade dr. Stoja-dinovičem. Laž za lažjo prihaja iz krogov, ki so dali umoriti akad. Dolinarja Izjava Dolinarjevega očeta Ljubljana, 17. junija. V zvezi s tolikimi lažtni, ki so jih o vseh dogodkih zadnjih dni razširili naši liberalci, je prišla zdaj na dan ena najnesramnejših, ki odkriva vso. podlost in gnilobo onih krogov, ki so jo razširili. Raznesli so namreč po Ljubljani vest, da je oče pokojnega Dolinarja izjavil, ko je zvedel o smrti svojega sina, da ne mara imeti z mrtvim sinom nobenega opravka, češ, »Vi ste ga tam ubili in ga pokopljite kar tam v Ljubljenji« Cim je oče Dolinarja v Lučinah zvedel, kaj se po Ljubljani govori, je pri priči odšel v Ljubljano in prinesel s 6eboj sledečo izjavo, ki najzgovorneje priča vtio resnico: Podpisani Janez Dolinar iz Lučen nad Škofjo Loko, oče tragično umrlega akademika Rudolfa Dolinarja, izjavljam: Laž je, da bi bil jaz kdaj ali komurkoli rekel, ko mi jo bila sporočena smrt mojega sina, češ: »Vi ste ga tam ubili in ga kar v Ljubljani pokopljite. Jaz ne maram imeti z njim nič opravka.« če izvem raznašalca te laži, bom brezpogojno postopal proti njemu sodnijsko. Vem pa dobro, da te vesti širijo ljudje, ki bi hoteli odvrniti od sebe krivdo smrti mojega sina. V Lučinah, dne 17. junija 1937. Dolinar Ivan. Hudi nalivi Ljubljana, 17. junija. V zadnjih 48 urah so trajali nad Ljubljano, g okolico in tudi drugod po Sloveniji hudi nalivi, ki so močno ovirali košnjo. Po mnogih krajih so poprej že pokosili lepo travo, a so jim nalivi napravili sedaj veliko škodo. V 48 urah je padlo nad Ljubljano 88.7 mm dežja. Prav hudi nalivi so bili po noči in včeraj popoldne. Posledica teh nalivov je bila, da so potoki močno naraščali in je bila nevarnost, da s a izlijejo čez bregove po poljih in travnikih. Ljubljanice se je v zgornjem toku res nekoliko razlila čez bregove in je bila na Barju nevarnost pred večjo povodnijo, ko ne bi nocoj prenehalo deževati. Žatvornice v Gruberjevem prekopu pa so tudi takoj popolnoma odprli, da so se mogle vode naglo odtekati nizdol. Kljub močnim nalivom pa je stanje Ljubljani še dokaj povoljno ob izlivu v Savo. Tam, kar je drugače navadno, Ljubljanica ni prestopila bregov, Ljubljaničini pritoki so bili zvrhani. Tudi mnogi jarki na Barju so kazali, da se bodo napolnili do vrha z vodo, vendar je nevarnost za enkrat minila, da bi Barjani bili pod vodo, kakor druga leta. Močno je deževalo tudi po Notranjskem in drugih krajih, kjer so že nekoliko trpeli za pomanjkanjem vode, Za in proti uredbi o najnižjih mezdah Predlogi delodajalcev in delojemalcev si zelo nasprotujejo Ljubljana, 16. junija. 0 uredbi o minimalnih mezdah, ki jo je nedavno izdal ljubljanski ban dr. Natlačen, so je razvila med prizadetimi, t. j. med delodajalci ter delojemalci zanimiva razprava, da ne rečemo spor. Kakor znano, je z uredbo o minimalnih mezdah, ki jo je izdal ministrski svet za vso državo, dobil ban vsake banovine pooblastilo, da za razmero svoje banovine posebej vsak sam določi točno mejo, pod katero mezde navadnega, nekvalificiranega delavstva nikakor ne sinejo iti. Na podlagi tega pooblastila je ban dr. Natlačen izdal osnutek uredbe, s katerim je določil, na pod 2 din nihče izmed delavcev v dravski banovini ne sme prejemati na uro. O tem osnutku se je vršil na banovini že razgovor, ki so se ga udeležili po svojih predstavnikih tako delodajalci kakor delojemalci, predsedoval pa je posvetovanju sam ban. Stališče Delavske zbornice Na tem posvetovanju je zastopstvo delavcev ■ pojasnilo svoje enotno stališče in gledanje z ozirom na uredbo sploh. Zastopnik Delavske zbornice je v svojem poročilu poudaril, da uredba v resnici prinaša 10% delavstva zaščito in morda malenkostno izboljšanje, medtem ko uredba za drugih 90% ni brez nevarhosti. Mnogo ljudi je na delu, da to nevarnost delavstvu živo predoči. Treba pa je podčrtati, da prvotnih razširjevalcev takih občutkov ni iskati toliko in v prvi vrsti med delavstvom. Iz neštetih krajev dobiva Delavska zbornica poročila, da napovedujejo delodajalci svojemu delavstvu znižanje mezd, Češ, da so te mezde v primeri z normami, predvidene v uredbi o minimalnih mezdah, previsoke. Zato Delavska zbornica ne more dovolj poudariti, da so predložene mezde že za delavca samega nizke in prenizke in da bi poslale takoj nevzdržne, kakor hitro bi so pojavila močnejša tendenca po izravnavanju mezd na višini, kjer se mora po jasnem besedilu uredbo mezdna meja šele začeti, ne pa obenem tudi končati. Meja najnižjih mezd po predloženi uredbi je tako nizka, da jo bo treba marsikje izboljšati, ne sme pa nikakor iti niti za korak nižje. Delavsko organizacije so prepričane, da lahko z največjim zaupanjem računajo na podporo g. bana, ki mu uredba daje široka pooblastila, da more taka prizadevanja, če bi se pojavila, takoj zatreti. Zato Delavska zbornica želi, da bi se delali koraki v izvajanju uredbe počasi in previdno. Za začetek bi želeli ožjega obsega zakonsko določenih delavskih mezd, in sicer zato, da bi mogli koristno porabiti dragoceno skušnje, ki bi jih pri izvajanju uredbe dobili. To temoblj, ker vemo, kako težko jo doseči, da se bo predpisano tudi izvajalo. Prav imajo namreč tisti, ki poudarjajo potrebo živih dejanj za izvajanje zakonov tudi še potem, ko so zakoni uveljavljeni. Zato Delavska zbornica želi, da bi se zamisel oblastvenega določanja najnižjih mezd ne kompromitirala. Delavske organizacije mislijo, da gre pri tej uredbi za uveljavljenje velike nove socialno začitne zamisli. Najvažnejše jo pri tem vprašanje, kako izločiti iznaše gospodarske in socialne sredine neplačano ali le delno plačano delo. Predlogi za spremembo uredbe Posebej je nato mezdni poročevalec Delavske zbornice predložil nekatere spremembe, ki naj bi se vnesle v osnutek banove uredbe. Tako predvsem, da bi se omejilo število prebivalstva, ki naj bo merodajno za niezde v manjših krajih od dosedanjih 5000 na 2000 prebivalcev, kolikor ne bi bili taki kraji letoviški ali industrijski. Dalje spremembo, da naj se smatrajo kot industrijska podjetja vsa tista, ki zaposlujejo vsaj 15 delavcev, kakor to že jasno določa zakon o zaščiti delavcev. Dalje želi Delavska zbornica, da se v uredbi točno določi, da morajo biti mezde za kvalificirano delavstvo višje od mezd, določenih s to uredbo za nekvalificirano delavstvo. Sedanje besedilo, ki predvideva le, da se ne sme plačevati kvalificiranim delavcem inanj, kakor bodo po uredbi dobivali nekvalificirani delavci, bi utegnilo imeti za posledico, da se predvidene najnižje niezde uvedejo tudi 7,a kvalificirano delavstvo. Točno je treba tudi določati pojem >kvalificiran«. Posebno važne so spremembe, ld [ih je Delavska zbornica predložila glede stališča uredbe, da morejo podjetja, ki bi bila z izplačevanjem najnižjih mezd v svojem obstoju ogrožena, prositi bansko upravo, da se jim določijo izjemne najnižje mezde, nižje, kakor jih predvideva uredba. Predlog Delavske zbornice se glasi, naj bi se pri oceni ogroženega obstoja prvenstveno upoštevali le produkcijski stroški v zvezi s konkurenco inozemstva ali dfugib banovin ter da so k tej ocenitvi pritegnejo tudi zastopnike del, strokovnih organizacij. Delodajalci nočejo pokazati svojih kart Medtem, ko so delavci tako poudarili enotno skupno stališče, niso delodajalci na posvetovanju ničesar določnega izjavili, čeprav so poslali v boj zoper uredbo razne svoje govornike. Izvlekli so sicer iz uredbe neke točke, ki so jih po svoje obravnavali, niso pa zagrabili celotnega vprašanja in ne določili njih stališča do njega. Delavci so na posvetovanju dobili vlis, da delodajalci namenoma nočejo pokazati pravih kart, razgovore same pa, ki so jih predložili delavci, so hoteli zavleči neskončno daleč. Njih namen pa je bil onemogočen zgolj na krepko stališče g. bana, ki je izjavil, da se morajo vsa skupna posvetovanja med deloda- Novo najdišče premoga Slov. Konjice, 15. junija. Število obratujočih premogovnikov (2), najdišč, ki se raziskujejo (1) in število neobratujočih (2) nam spričuje, da je naša bližnja in daljna okolica bogata s premogom. Milijone ton tega priročnega bogastva je roka našega delavca izkopala ter ga odpravila v daljne kraje. Naši premogovniki, čeprav manjši, se odlikujejo predvsem zato, ker dajejo fini kovaški premog Vzrok, da ne dosežejo pravega razmaha, je v tem, ker so pač znani le v svoji okolici in zato nimajo večjih odjemalcev. Pred časom smo v našem listu poročali, da se raziskuje staro najdišče na Žečah, kjer je lastnik g. Korošec Martin že precej pripomogel k delom v bodočem premogokopu. Kmet Rebernak Mihael iz Gabrovnika pa je v svojem gozdu v istem kraju izsledil lep črni premog, in sicer nekaj korakov nad oplotniško cesto, ki moli iz zemlje kakor kamenje. Gotovo je, da so kosi premoga znamenje vetjih množin nahajajočih se v gozdu. Prav bi bilo, če bi se našel kdo, ki bi sledovom premoga posvetil pozornost. Ta najdbi z onn na Žečah nam izpričuje, da naša zemlja gotovo vsebui® bogastvo, o katerem nam jc le malo znano. jalci in delavci končati do 20. junija, ko bo o uredbi končno posvetovanje na banovini. Medtem je Delavska zbornica po svojem tajniku Uratniku stopila v stik z zvezo industrijcev, ki jo je zastopal tajnik dr. Golia. Pri tej priliki se je pokazalo, da so bili delodajalci pripravljeni sporazumeti se z delojemalci glede skupnega stališča, da se uredba sama po obsegu čimbolj zoži. Z drugimi besedami: delodajalci bi želeli, da bi se krog industrij, za katere naj bi uredba o najnižjih mezdah ne veljala, čimbolj razširil. Zveza industrijcev je izrekla celo mnenje, naj bi se izločile sploh vse one stroke, v ka- terih je mezdno razmerje že urejeno s kolektivno pogodbo. Na ta predlog pa Delavska zbornica ni pristala. Dalje sta predstavnika obeh prizadetih skupin proučila nekatere stroke, ki bi jih bilo drugače uvrstiti, kakor pa to predvideva sedanji osnutek uredbe, vendar glede tega ni priSlo do sporazuma. Zlasti bi delodajalci radi, da bi so uvedla posebna postavka po 2 din na uro za sledeče stroke: izdelovanje dežnikov, upognjenega pohištva, podpetnikov, kopit itd. Glede mezd samih ni bilo mogoče doseči sporazuma. Podtalna demagogija ...V to besedovanje za in proti uredbi o naj-nižjib mezdah, ki se krepko in udarno, pa vendar modro in stvarno nadaljuje med prizadetima strankama, delodajalci in delojemalci, je posegla tudi povsem neodgovorna podtalna agitacija, ki vsako Eriliko izkoristi v določene demagoške namene, ivši tajnik in predsednik Strokovno komisije, ki so ga socialisti sami potisnili iz svoje sredo zaradi nezrelega njegovega stališča, je napisal neko bro-šurico, ki je bila nato razširjena med delavstvo. V *?) knjižici silovito napada vse delavsko organizacije in trdi, da bi bile sprejemljive le mezde od 4 din naprej. Razumljivo, da je tak skok za hrbet delavstvu zelo razburil delavstvo po deželi. Na prvi pogled je jasno, da je ta strel preračunan zgolj^ zato, da napravi med delavstvom zmedo. Zato jc celo Delavska zbornica sama smatrala za potrebno, da zavrne tako neresno demagogijo. Zbrala je podatke o sedanjih najnižjih mezdah v poedinih strokah po izjavah delodajalcev, obenem je pa tudi zbrala podatke o povprečnih dejanskih mezdah v posameznih strokah. Kakšne so dosedanje mezde Iz teh podatkov vidimo, da so se povprečne mezde za moške delavce gibale v Sloveniji med 2.25 ter 5.70 din na uro, povprečno mezde za delavke pa med 1.65 ter 4.15 din na uro. Najnižje povprečne niezde dobivajo delavci pri graditvi cest in vodovodov, najvišje mezdo pa grafičarji in knjigovezi. Zenske dobivajo najnižje povprečno mezdo pri izdelovanju lesnih izdelkov, najvišje povprečne mezdo pa dosežejo zopet ženske v grafični in knjigoveški stroki. bočim so to povprečne mezde, znašajo dejanske najnižje dosedanje mezde za moške delavce 1.20 din na uro. Enaka najnižja mezda je tudi pri ženskah. Vendar pa velja ta mezda zgolj za moške in ženske izpod 18 let, dočini znaša najnižja mezda starejših delavcev in delavk večinoma od 1.50 do 3 din na uro. Na podlagi takih podatkov Delavska zbornica sama poudarja, da je urna mezda po 4.50 din, kakor je bila z neke strani predložena kot najnižja, v silni neskladnosti z dejanskim stanjem. Vsak strokovničar ve, da se sto odstotna povišanja niti v mezdnih gibanjih, niti v stavkah navadno ne do-sezajo. V tem primeru je torej popolnoma jasno, da bi ostala taka {»višanja zgolj na papirju. Nato Delavska zbornica dalje j)oudarja, da so delavske borbo neprimerno lažje, če je zakon in državna sila na strani delavstva; nasprotno pa so take borbe zelo težke, če delavstvo podporo države samo odbija, da stoji slednja ob strani, ali pa celo nastopa proti delavstvu. Končno Delavska zbornica poudarja, da je z uvedbo uredbe o najnižjah mezdah nastopil v razvoju delavskih socialnih razmer nov trenutek in tak položaj, ko je treba vso stvar presoditi brez sleherne demagogije. Ni mogoče, da bi postopala tako samo Delavska zbornica, organizacije pa bi se bale prevzemati odgovornost in povedati resnico. Kaj torej? Kakor vidimo, jc osnutek uredbo naletel na eni strani na hud odpor pri delodajalcih, na drugi Strani pa jo celo na strani delavstva položaj zelo nejasen, ker se zdi, da bo v borbi za in proti uredbi ostala Delavska zbornica sama in je večina delavskih strokovnih organizacij noče dovolj krepko podpirati. Zato je Delavska zbornica v sili predložila svojim organizacijam povsem nov načrt uredbe, ki bi se lažje dal spraviti v sklad s stališčem Zvezo industrijalcev. Ta načrt predvideva, naj bi so izdala začasno samo neka splošna uredba, ki naj bi zgolj določila, da morajo na ozemlju dravsko banovine biti razen posebej izvzetih primerov niezde nekvalificiranih delavcev višje od 2 din, mezdo kvalificiranih delavcev pa višjo od 3 din. Točnejša določitev in ureditev mezd po strokah se bo uredila s posebnimi uredbami pozneje. K temu načrtu se delavske organizacije niso še izjavile. Položaj je torej nejasen in napovedano končno posvetovanju na banovini bo vsekakor težavno. Romeo Irt Julijo po istimenskem nesmrtnem delu W. Shakespeara. V glavni vlogi: Norma Shearer in Leslle Howard. Predvaja lclno SLOGA od petka dalje. Kupčije s hišami in parcelami Ljubljana, 16. junija. Realitetni trg je letos znatno oživel, kar je znak, da je na razpolago več kapitala in da skušajo mnogi ljudje, ki imajo več prihrankov, spraviti denar v zemljišča in hiše. Zadnji čas pa je opažati pojav, ki kaže na gospodarske stiske našega okoliškega kmeta, osobito po naseljih, ki so bolj oddaljena od glavnih prometnih žil in kjer se mora kmet boriti za svoj obstanek. Mnogi posestniki zadnji čas razprodajajo svoja posestva ali pa odprodajajo parcele, da talko dobe gotovino, s katero se skušajo rešiti raznih bremen in dolgov. Tako je n. pr. neki kmet v maju prodal 16 večjih in manjših parcel v vrednosti od 1000 do 5000 Din. Takih primerov pa je zadnji čas prav veliko. Na drugi strani mali ljudje, ki so varčevali, kupujejo v bližini mesta parcele, da si zgrade mala stanovanja in skromne domove, kajti beg delovnih slojev iz mesta je očiten. Zemljiškoprometna komisilja je zaznamovala maja 132 kupnih pogodb za približno vrednost okoli 6,000.000 Din. Od teh pogodb odpade na mesto 28 pogodb, s katerimi so bile prodane razne stavbne parcele in hiše. Cene parcelam v mestu so različne, odvisne od lege in kakovosti, pa tudi od krajevne situacije, če je parcela v siredišču mesta ali ob velikih prometnih cestah. Najdražje je bila prodana neka parcela v kat. obč. Kapucinsko predmestje, namreč po 401 Din za m*. Splošno pa so se stavbne parcele prodajale od 30 do 115 Din za ms. Pa tudi v prvi polovici meseca junija je bilo zaznamovanih že več kupnih pogodb. Od posameznih kupčij naj navedemo le glavne in večje: Josip Fran Knaflič, novinar in posestnik, je prodal upokojenemu uradniku TPD Antonu Sa-damju in soprogi Nežiki hišo št. 35 v Zgor. Ga-meljnih z vrtom za 60.000 Din. — Jože Burger, posestnik iz Postojne, je kupil od bratov Kasteli-vec (Ivana, Stanka in Antona) hišo št 107 v Zgor. Šiški za 100.000 Din. — Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani, zastopana po predsedniku Franu Gorkiču, višjemu računskemu inšpektorju banske uprave, in po inž. Josipu Otahala, inšpektorju gradbene direkcije, je prodala stavbenikovi soprogi ge. Frančiški Mis-sonovi v Ljubljani pare. št. 261/2 k. o. Kapucinsko predmestje, v izmeri 73 m- za 29.565 Din. — Ravnatelj Zveze slovenskih zadrug Fran Trček v Ljubljani je kupil od Nade Jax, inž. Miloša Obereig-nerja in žel. uradnika St. Obereigneirja vilo št. 9 na cesti I. Podrožniikom za 170.000 Din. — Marija Bergantova je prodala Mari Estovi hišo št. 91 na Tyrševi cesti za 270.000 Din. — Užitniski preglednik Lovrenc Krofljič je prodal Ivanu Pintariču hišo št. 16 cesta IX. na Glincah za 85.000 Din. — Edgard Šalamon je prodal Aleksandru Goljevšče-ku, trgovskemu zastopniku v Celju, hišo št. 51 na Opekarski cesti za 140.000 Din. — Pongratz Oskar je prodal Mariji Maretičevi posestvo vi. št. 73 k. o. Poljansko predmestje za 350.000 Din. — Karlin Josip je prodal Nesti Golobovi posestvo vi. št, 1061 k. o. Vič za 123.000. Od tvrdke »Briider Reininghaus« pa je kupil Julij Zupan posestvo in hišo v Frankopansiki ulici vi. št. 225 k. o. Spodnja Šiška za 400.000 Din. — Banovinski računski inšpektor Josip Mavrič je prodal zascbnici Anežki Krivičevi posestvo vi. št. 550 k. o. Kapucinsko predmestje za 800.000 Din. Objava banske uprave Ljubljana, 16. junija. V zvezi z demonstracijami ob prihodu predsednika Petra Živkoviča v Ljubljano dne 5. junija t. 1. zvečer 60 nastale govorice, da je bila pri tej priliki raztrgana državna zastava, ki jo je skupina omla-dine JNS nosila po ulicah. Po vsestranski in podrobni uradni preiskavi je ugotovljeno naslednje: Skupina omladine JNS je tega dne zvečer pred ljubljanskim kolodvorom pri vhodu pričakovala Petra Živkoviča z državno- zastavo na čelu, ki so jo razvili po dolgem in povprek, da so došli vodje JNS pod njo stopili iz kolodvorskega poslopja na prostor pred kolodvorom. Zastava je bila čista in cela. Ko je ta skupina prispela na Kongresni trg, kjer je že čakala množica demonstrantov, so se proti državni zastavi iztegnile roke, kot da jo hočejo nosilcu izviti. Zaslišali so se klici iz skupine omladino JNS, ki je zastavo nosila: »Državno zastavo hočejo raztrgati!« Takoj za tem so se slišali klici iz iste skupine: »Saj to so naši, naši so!< Pomota se je pojasnila. Bili so sami oniladinci JNS med seboj. Tudi tu se zastavi ni zgodilo ničesar. To zastavo je ista skupina potem še nesla skozi Wolfovo, Prešernovo in Šelenburgovo ulico zopet nazaj na Kongresni trg. Med celim tem obhodom je zastava bila čista in cela. S Kongresnega trga jo skupina omladine JNS zastavo končno zanesla v poslopje Kazine, razvito po dolgem in povprek. Zastava je bila čista in cela do trenutka, ko je izginila v poslopje Kazine. Zaslišani so bili vsi policijski izvršni organi, nadzorni in podrejeni, v uniformi in civilu, ki so zastavo videli in jo spremljali, zasledujoč vsako njeno kretanje, zaradi kontrole pa tudi še nekaj neslužbenih prič, in vsi trde enodušno, da je bila zastava nedotaknjena vse dotlej, ko jo je skupina omladine JNS odnesla v poslopje Kazine. Poslej se ta zastava ni več pojavila na ulici. Ti pisarne kralj, banske uprave v Ljubljani dne 16. junija 1937. Rešena uganka pri Poštni hranilnici Ljubljana, 17. junija. »Jutro« se danes zo-pet zaletava v nas zaradi čudnih razmer v tukajšnji Poštni hranilnici, kakor da smo jih mi povzročili. Zahteva neka imena in točna dejstva. Naj bo »Jutro« prepričano, da so ta imena in dejstva na razpolago, pa naj nas nikar več ne sili, da bi jih objavili. Moraa ne bo prav niti »Jutru«, še manj pa prizadetim, če začnemo to stvar vrtati do korenine. Pač pa »Jutro« lahko mirno spi zaradi teh dogodkov. Znano mu je namreč prav tako dobro, kakor nam, da je še isti dan, ko je ponedeljski »Slovenec« objavil znano vest iz Poštne hranilnice, oziroma drugi dan po objavi, klical ravnatelj Pil posamezne uradnike nekega oddelka k sebi, jih spraševal, kaj so, pa so mu vsi promptno odgovarjali: »Sokol, kaj pa drugega!« Uganka je torej rešena. Pri Poštni hranilnici so uradniki vsi Sokoli in »Jutro« je lahko zadovoljno. Mi tudi! KORN Enodnevni izlet v Trst in popoldne iz Trsta z avtobusom v kopališče Gra-dež, mimogrede si ogledamo še Oglej. — Cena vožnji samo 155 dinarjev. Prijave sprejema do petka Izletna pisarna M. OKORN, LJUBLJANA, HOTEL »SLON« Ker ni dobila službe -skok v Dravo Maribor, 16. junija. Sinoči okoli 20. ure se je odigral ra dravski brvi pretresljiv dogodek. V najhujšem nalivu je prišlo na brv mlado dekle, zastrmelo v deroče in kalne dravske valove, nato pa, še predno so se pa-santi zavedli, preplezalo ograjo ter skočilo v reko. Ker je v tem času na brvi precej živahen promet, se je v hipu nabral na obeh straneh Drave kup ljudi. Nekateri, ki so bili najbolj duhaprisotni, so naglo odhiteli v gostilno »Male Benetke«, vedoč, da sta oba brata gostilničarja, Ernst in Maks Da-bringer, vedno pripravljena pomagati v takem slučaju. Res so dobili oba doma in naglo sta planila v čoln ter zaveslala proti sredini struge. Imela sta srečo, da sta res zapazila mladenko, ki se je s poslednjimi močmi držala na površju vode. Potegnila sta jo v čoln že onesveščeno ter jo zapeljala na breg, kjer jo je pregledal mestni zdravnik dr. Wankmiiller. Naglo so bili na mestu tudi reševalci s svojim avtomobilom ter so odpeljali premraženo dekle v bolnišnico. Tam je ostala čez noč, danes pa je bolnico zopet zapustita. Usoda mladega dekleta je tragična. 17 letna Ana Novak je letos dokončala v Mariboru trgovsko šolo. Ima mater, ki je usluž-bena nekje pri Jagodini v Srbiji ter je z največjim trudom spravila skupaj denar za šolanje hčerke. Ta se je samo veselila, da bo končala šole ter prišla v službo in tako rešila mater hudih skrbi in truda, ki ga je imela z njo dosedaj. Ko pa je končala šolo, je prišlo razočaranje. Kamor se je obrnila, povsod je našla zaprta vrata. Službe ni bifo jn vsa obupana se je podala k sorodnikom v Macelj pri Ptuju. Predvčerajšnjim je prišla v Maribor po syoje stvari, da bi se vrnila z njimi v Macelj. sc je z večernim vlakom ter ni mogla več v svoje" dosedanje stanovanje. Zaradi tega je sklenila, da bo prenočila v parku. Tam pa jo je po noči našel stražnik ter jo po svoji dolžnosti odvedel v policijski zapor. Sicer so jo včeraj zjutraj brez vsega izpustili, vendar si je dekle to silno vzelo k srcu. Čisto je obupala, tavala je ves dan okrog, zvečer pa je šla na dravsko brv, da bi poiskala smrt v kalni Dravi. Rešili so jo sicer smrti v vodi, bilo bi pa prav, da bi se našli dobri ljudje, ki bi ji poskr* beli službo, da jo rešijo še hujšega življenja... Lokomobila mu je odtrgala nogo Škofja Loka, 16. junija. Nocoj se je na Šimnicovi žagi v Bodalah pri Škofji Loki pripetila huda nesreča. Kurjač Hafner Janez, ki že dolgo opravlja delo na lokomobili, je postal žrtev usodne nesrečo. Ko je namreč hotel Hafner na lokomobilo natakniti jermen, da bi jo spravil v pogon, se mu jo pri tem jermen zapletel med noge. Pri tem ga je tako nerodno zgrabil jermen ter ga vrgel med kolesje lokomobile, da mu je levo nogo pod kolenom poj>olnoma odtrgalo. — Hafnerja so prepeljali z reševalnim avtomobilom v ljubljansko boluišnico. Nesreča v tovarni Bonačevi Domžale, 16. junija. Danes popoldne sa je v Bonačevi tovarni na Količevem pripetila hujša nesreča 22 letnemu delavcu Umer Ferdinandu. Umer je v tovarni zaposlen kol ključavničar, na delo se vozi iz dobske občine vsak dan v tovarno. Ko je danes imel opraviti pri nekem stroju, ga je stroj zgrabil ter mu popolnoma zmečkal desno roko v zapestju. Hitro so ga morali z reševalnim avtomobilom prepeljati v ljub* ljansko bolnišnico. Elektrifikacija Pesniške doline Maribor, 16. junija. Mariborsko elektriško podjetje je zgradilo daljnovod od Kamnice preko Kungote do Svečine, da je na ta način omogočilo elektrifikacijo novi banovinske gospodinjske šole. S tem je bil izvršen prvi korak za elektrifikacijo prostranega področja na naši severozapadni meji. Med prebivalstvom, ki .ga novi daljnovod pasira, je za elektrifikacijo veliko zanimanje. Žal pa nedostaje denarja. Potrebna h>. bila za te kraje dobra sadna letina, pa bi se na mah elektrificirale Zgornja in Spodnja Sv. Kungota, Sv. Jurij ob Pesnici in del Rošpoha. Največ zanimanja so pokazali dosedaj prebivalci Svečine, kjer je že pet zasebnikov dalo napeljati električno luč v svoje hiše. Elektrika tudi že razsvetljuje župno cerkev in šolo. Precejšnjo podjetnost so pokazali tudi Pesničani. Ti so si osnovali posebno zadrugo, ki je stopila v stike z mestnim elektriškim podjetjem. Za Pesnico je nerodno, ker daljnovod še ni tako daleč napeljan. Potreben bo odcep pri takozvani cesti na Kozjak od svečinskega daljnovoda. Izpeljan bo odcep ob Pesnici ter bo zavil pri pesniškem mostu ob državni cesti proti severu v smeri proti Št. liju. Sedaj se vršijo pogajanja in kalkulacije za napravo tega daljnovoda. Ker je dobra volja in podjetnost tako pri elektriškem podjetju, kakor pri Pesničanih, bo skoraj gotovo prišlo kmalu do uresničenja važnega načrta. Pat in Patachon v najnovejši veseli komediji Propalo nasledstvo Sodelujejo še: Lucie Englisch, Tibor v. Halmay, Rudolf Karl in Mady Rahl Premiera v petek 18. t. m. v kinu UNION Kulturni koledar Davorin Nemanič Dne 17. junija 1929 je umrl v Zagrebu šolnik in jezikoslovec Nemanič Davorin. Rodil se je dne 10. marca 1850 v Rosalnicah pri Metliki. Gimnazijo je študiral v Novem mestu in na Reki, klasično in slovansko filologijo pa na Dunaju. Služboval je v Gorici in Pazinu, od 1883—1900 pa je bil ravnatelj sarajevske gimnazije. Po 1900 pa nadzornik za srednje šole v Bosni in Hercegovini. V Pazinu se je zanimal za Čakavsko narečje. Napisal je Cakavisch-kroatische Studien (Accentlehre). študija še sicer ni popolna, ker ne loči kvalitet, vendar je pomenila za tisti čas napredek. Med Belokranjci je zbiral besede za slovenski slovar. Za znano delo Die Csterr.-ting. Monarchie in Wort und Bild je napisal članek o srbohrvaškem jeziku in njegovi zgodovini v Bosni in Hercegovini. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 17. junija: Adolf. Jutri, petek, 18. junija: Evfrem. Nočno službo imajo lekarno: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Drama: Cyrano de Bergcrac. Red Četrtek. Opera: Prodana nevestn. Premierski abonma. Kino Union: čarobni zvoki. Kino Sloga: Izdajalci. Kino Matica: Osamljena žena. * K I N TEL. 27-30 SLOGA Wllly Burgel, Llda Baarova Izdajalci DODATEK: Domač kulturni film: S kajakom po Bavaklh brzicah In cerkniškem jezeru. TEI. 21-24 MATICA Premiera! ANA STEK v velikem ljubavnem filmu Osamljena žena Režija: Fjodor Coep. - V glavni vJogl Henry vvolcoaon, Viola Keats, John Gatrlck. UNION Danes poslednjič! MARTA EOGERTH v velikem glasbenem Ulmu Čarobni zvoki Kronanje v Londonu — Tehnikolor Ulm v naravnih barvah. Najnovetsi iurnall: Poroka vojvode Wlndsorskega l.t.d., l.t.d. fc^&dstave danes ob 19-16 ln 21-15 url Kolesarji pozor! 27. junija izlet v Po- sjrijftrfhl postojnsko jamo s kolesi. Informacije in prijave 'do 24. junija v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45. 2000 kg trboveljskega premoga bo imel srečolov Rdečega križa v nedeljo na ljubljanskem eradu. To bodo štirje praktični dobitki po 500 kg. Ker bodo listki samo po en dinar, se bo lahko dobilo za 4 dinarje 2000 kg premoga. Bo pa še 300 drugih lepili dobitkov. Pridite v nedeljo na grad in poskusite 6rečo! Razpisane službe. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje štiri službena mesta, in sicer mesto direktorja gradbenega urada, službeno mesto inže-nirja-arhitekta pripravnika, kemika pripravnika in statistika pripravnika. Prošnje je vložiti do 28. junija 1937. Natančnejši pogoji so razvidni iz Službenega lista kos 48. Obravnavanje predlogov davčne uprave. Pred trgovskim davčnim odborom se bodo obravnavali ji davčne uprave za sledeče pridobitne stro- ke: dne 1. julija 1937 ob 8: agenturc-komisije, galanterije; 2. julija ob 8: trgov, z usnjeni, čevlji, čevlj. potrebščinami, vrtnarstvo, trgov, s semeni in deželnimi pridelki; 3. julija ob 8: trgov. 6 kislim zeljem in rejjo, suhe robe in kurivo, prevozniki in železnina. Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 17. do 24. junija 1937. Tri sklepne produkcije ljubljanskega državnega konservatorija bodo v dneh 21., 33. in ‘25. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Začetek vselej ob četrt na sedem zvečer. Podrobne sporndo vseh treh produkcij javimo v prihodnjih dneh. Spored bo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Kres na ljubljanskem gradu v nedeljo, 20. t. m. bo vabil na veselico Rdečega križa vse dobrosrčne ljudi, ki hočejo podpreti plemenito delo človekoljubno organizacije. Za splošno zabavo je najbolje preskrbljeno: vojaška godba (24 mož), godba poštarjev, liar-monikarji gospoda prof. HanČigaja, jestvine in pijače prvovrstne. Za 2 Din vstopnino dosti zabavo. Lfublfansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. četrtek, 17. junija: Cyrano do Bergcrac. Red Četrtek. Petek, 18. junija: Zaprlo. Sobota, 19. junija: Tisočak v telovniku. Premierski abonma. OPERA. Začetek ob 20. uri! Četrtek, 17. junija: Prodana nevesta. Premierski Najboljši jugoslovanski atleti v Lfubljani Dne 2., 3. in 4. julija bodo v Ljubljani pokazali svoje znanje najboljši jugoslovanski lahkoatleti. Zbral bo te mlade borce troboj med Ljubljano, Zagrebom in Belgradom. Prireditev bo za na6 naravnost nevrjelno širokopotezna. Do danes Jugoslavija od svojega obstoja še ni videla tako obširne interno državne lahkoatletske prireditve. Res 6mo imeli že medmestne, meddržavne in balkanske lahkoatletske prireditve, toda izključno v domači zasedbi nismo še nikdar postavili kvalitetno in kvantitetno močnega lahkoatletskega kadra v boj. Skrbna izbira po vseh centrih in provincah bo v treh najmočnejših reprezentancah ]>okazala resnično pravo moč nastopajočih rivalov. Ljubljana : Zagreb : Belgrad! To bo dogodek, ki ga ne bo hotel zamuditi noben slovenski športnik! 2e danes vlada za to prireditev tako f>o naših mestih kakor tudi v podeželju veliko zanimanje. Ta dan bo najbrž zbral na športnem prostoru večje množice občinstva kot jih je do danes kadarkoli zbrala pri nas kakšna nogometna tekma! In lahka atletika tako pozornost tudi v rcsuici zaslužil Telefonsko centralo povečujejo Ljubljana, 17. junija. Te dni so vendarle pričeli na ljubljanski glavni pošti podirati stene v drugem nadstropju, kjer bodo razširili telefonsko centralo. Stavbena dela je prevzelo podjetje Slokan, dočim bo vse potrebne aparate dobavila tvrdka Siemens. Dosedanja ljubljanska telefonska centrala je imela skupno 1.830 številk, zdaj bodo centralo povečali še za 1000 številk. S tako povečanim številom bo ljubljanska telefonska mizerija, ki je trajala dolga leta sem, za nekaj časa odpravljena. Toda ne še popolnoma. S pove-čano centralo bo postavljen šele temelj, zakaj istočasno bi bilo pot ebno po,Ljubljani položiti nove telefonske kable, za katere pa letos še ni bilo odobrenega nobenega kredita. Kdaj dobimo novo pošto? Seveda je vsa ta prezidava in dopolnilo telefonske centrale le začasna rešitev. Razmere pri naših ljubljanskih poštah so danes take, da je nujno potrebno že enkrat zgraditi v Ljubljani novo glavno pošto. Sedanja glavna pošta je bila zgrajena pred 40 leti za Ljubljano s 30.000 prebivalci, medtem ko se je Ljubljana zdaj najmanj podvojila, če ne potrojila. Dižava sama ima ogromno škodo s tem, da sc poštni promet v Ljubljani ne more tako razviti, kakor bi to narekovale potrebe. Veliko škodo pa ima seveda tudi ljubljansko trgovstvo, obrt in industrija, ki je z okorno in počasno dostavo pošte, zlasti brzojavk, dostikrat prikrajšana v svojih kupčijah. Saj se dostikrat zgodi, da pride n. pr, brzojavka v Ljubljano zvečer, pa je zaradi pomanjkanja ljudi dostavljena šele drugi dan dopoldne. Zamude presegajo časih 12 in tudi več ur. V sedanjem poslopju glavne pošte pa ni mogoče dela pospešiti, ker za nove ljudi kratko-malo ni prostora. Zato je treba zgraditi najprej streho, potem bo šele mogoče v hišo sprejeti nove ljudi in preurediti celotno poštno službo v Ljubljani. Tako se glase obvestila, ki smo jih prejeli iz naših gospodarsk:h krogov, ki se zadnji čas močno prizadevajo, da bi zgradba novega poštnega poslopja v Ljubljani postala že kmalu resnica. Pomanjkljiva dostava pošte Vprav sramotno je dejstvo, da smo glede P°*l" ne dostave kljub tako razširjeni Ljubljani po vojni nazadovali, namesto da bi napredovali obenem z ogromnim porastom trgovine, obrti in industrije v Ljubljani. Pred vojno smo imeli v Ljubljani trikratno dostavo pošte dnevno, zdaj dostavljajo poštarji v splošnem le po enkrat na dan, le najbližja okolica glavne pošte, osrčje stare Ljubljane ima še toliko sreče, da dobi pošto po dvakrat na dan. Saj pa ni čudno! Poštno dostavo v Ljubljani opravlja skupaj 34 pismonoš, potrebno pa bi jih bilo vsaj 50. Za nujno dostavo brzojavk in hitrih po- Športni junaki in njihove usode Tudi oni, ki stoje športnim dogodkom bolj ob strani, se ne morejo obraniti dnevnih športnih senzacij in nehote morajo poslušati bodisi v radiu ali pa morajo čitati z velikimi črkami pisana imena, ki so tisoč kilometrov daleč dosegli zopet nov iz-vanreden uspeh na jJolju telesnega udejstvovanja. To, kar se je dogodilo včeraj, vam časopis prinese danes zjutraj za zajtrk. Imena znamenitih športnikov dobe poseben prizvok in ostajajo v spominu današnji generaciji bolj kot pa oni znameniti možje, ki ustvarjajo neminljiva dela v politiki, znanosti in umetnosti. Pa tudi za junake zelenih polj, teka-lišč, plavalnih bazenov, ringa, dirkališč in vseh drugih področij športnega udejstvovanja velja pri-slovica: vse je zapisano pozabljenju. Da, celo olimpijski venec ovene in zveneče ime polagoma izgubi svoj zvok. Samo v spominu starejših športnih generacij zaživi za kratek hip ob pogovorih, kako je bilo nekdaj. Klasičen primer, kako minljiva je čast, ki jo daje svet in kako hitro se pozabljajo včerajšnje veličine. V vrtincu novih dogajanj ja usoda znamenitega finskega tekača Nurmija in najznamenitejše francoske igralke tenisa Suzanne Lenglen. Časti polna pot Nurmija, najboljšega tekača nekdanjih dni, ki je sploh kedaj živel, je itak poznana. V onih dneh je pisalo, da so njegovi rezultati bajni in da jih najbrže sploh ne bo mogel nihča izboljšati. Toda kljub vsemu so izboljšani danes že vsi njegovi rakordi, Nurmi sam pa je popolnoma skromno dal na razpolago svoje znanje finski mladini, ki jo pripravlja in trenira za nastope. Prav ista je usoda Suzanne Lenglen, one »božanske Suzane«, ki si je na wimbledonskih turnirjih dovolila, da jo je čakala angleška kraljica. Danes sc zanjo nihče ne zanima več. To je ana vrsta športnih zvezd, drugi so pa postali profesionali. Tudi teh imamo nešteto primerov, tako na primer sta znala najboljša umetna drsalca Sonja Henie in Karl Schaffer, oba znana svetovna prvaka v umetnem drsanju in olimpijska zmagovalca, svoje sposobnosti v športu drago vnovčiti. Obema in še mnogim drugim je postal šport, ki so ga nekoč gojili iz veselja, poklic, ki jim sijajno nese. Svojo karijero kot amaterji so zamenjali kot profesijonali s svojimi dobro plačanimi nastopi. Kdo pa pozna usodo vseh tistih slovanskih športnikov, ki so v teku teh let šli mimo naših oči. Bleščeče karijere ni napravil nihče. Nekateri teh so pač priSli malo ven iz slovenske zemlje, vendar tudi ti niso prišli daleč. Tekmovalce, za katere smo se navduševali, neko? kot otroci, je prikrilo pozabljenje in ti so morali napraviti prostora mlajšim, ki so jih zamenjali. Šport je pač ona panoga udejstvovanja, kjer ima mladina prednost. Le od časa do časa se zableste v junaški pozi oni pijo-nirji iz prvih dni našega športnega pokreta, ki so orali ledino pri nas. Danes smo jim za vse njihovo veliko delo hvaležni, ker vemo, da brez njih še danes ne bi imeli tega, kar imamo. Velika večina je ostala športu zvesta in dala na drug način za pro-speh našega športa Ti tihi delavci ne pridejo več na zelena polja, vendar danes niso manj koristni in manj potrebni kol so bili tedaj. Požar v Grajski vasi Braslovče, 15. junija. Nismo še pozabili toče in velikega neurja, ki je divjalo v sobota nad Savinjsko dolino, že je zopet bilo v ponedeljek soparno in nenavadno vroče, da so vsi nekam s strahom pričakovali, kaj jim prinese večer. In res: nebo se je prevleklo s temnimi, nič dobrega obetajočimi oblaki. Okrog 10 ure zvečer pa se je med močnim bliskanjem in strašnim grmenjem ulila ploha. Sredi te nevihte pa je nenadoma zažarelo nebo nad Grajsko vasjo pri Gomiljski in oglasil se je gasilski rog, ki je klical ljudi na pomoč. Strela je udarila v kozolec ki jc last Rizmal Valentina p. d Belan. Na kozolcu pa je ležal domači hlapec, ki .6i. je komaj rešil življenje. Pogorela sta dva voza, šiljk sploh ni ljudil Najbolj pa so prikrajšani meščani, ki so bili pred leti priključeni k Ljubljani. Pošte na Viču, v Mostah in v Šiški dobivajo pošto ne naravnost, marveč čez glavno pošto, kar povzroča dvojno delo in zamudo časa povrh. Trgovci in prebivalci v predmestjih sploh dobivajo pošto pozno dopoldne, nekateri najbolj oddaljeni kraji celo popoldne. Po večini dobivajo vsi pošto en dan pozneje kakor trgovci v osrčju mesta. Novo pošto na posta:o! Gospodarski krogi v Ljubljani se že vsa leta prizadevajo, da pridobe odločujoče ljudi za to, da bi sc novo glavno poštno poslopje zgradilo ob sedanjem glavnem kolodvoru. Na ta način bi odpadel ves zamuden prevoz vseh vreč iz vlakov na glavno pošto in nazaj. Saj napravijo poštni avtomobili samo za prevoz poštnih pošiljk iz kolodvora na glavno pošto in nazaj okrog 600 voženj mesečno. Te vožnje bi vse odpadle. Prihranki na času in gorivu bi bili veliki, Ljubljanska glavna pošta posreduje mesečno okroglo 16.000 pisemskih vreč, ki jih je vse treba po večini po dvakrat, mnoge pa celo po trikrat ali štirikrat preložiti. Z novim poštnim poslopjem ob kolodvoru bi vse to ogromno delo odpadlo. Začasna ureditev poštnih razmer Taka nova poštna palača ob kolodvoru bi seveda veljala lepe milijone, ki bi jih bilo težko dobiti vse naenkrat. Zato bo treba razširiti program za popolno ureditev poštnih razmer v Ljubljani na dodo 4 do 5 let. Poslanec Šemrov je v letošnji proračunski razpravi v parlamentu navajal, da bi bilo potrebno za preureditev blagajne in pisemskega oddelka na glavni pošti samo okroglo 285.000 dinarjev. Poštni minister je obljubil, da bo ta znesek dal, obljuba pa ni še postala dejanje. Sedanja popravila in preureditev telefonske centrale sicer kaže, da se bo vprašanje preureditve glavne pošte počasi vendarle premaknilo z mrtve točke, toda stvar ja zelo nujna in ne trpi odlašanja. Sedanje razmere pri blagajni glavne pošte so sramotne za Ljubljano. Niti najmanjša podeželska pošta nima tako zanikrnega prostora, kakor ga imamo priliko gledati v Ljubljani. In vendar prihaja k blagajni na glavno pošto dnevno mnogo čez 1000 ljudi. Večkrat vidimo v temnem, skritem hodniku pred blagajno procesijo ljudi, ki ne morejo priti na vrsto. Kako morejo poštni uslužbenci sploh vzdržati v takih prostorih in delati povrh težavno službo, je sploh vprašanje zase. Vzduh v teh prostorih je strašen žc za stranke, ki prihajajo in odidejo, kaj šele za uradništvo, ki mora tam vztrajati in delati ves dan. Takse ob spremembah rodbinskih ali krstnih imen Bolgrad, 16. jun. AA. Notranje ministrstvo je s posebno okrožnico opozorilo podrejena oblastva in preko njih interesente na spremembo pristojbin za stvari ,ki so nanašajo na osebni status in ki jih določa finančni zakon za leta 1937-38. V tffr. št. 58 taksnega zakona se spremeni znesek pristojbine 400 v 1000 din, s pripombo, da sme notranji minister v primerih, ki so vredni posebnega ozira, oprostiti vseh taks, ki so v zvezi z državljanstvom, tiste osebe, ki so Jugoslovani po krvi in jeziku, če stanujejo in so priseljeni v eni izmed občin kraljevine Jugoslavije, če ne plačajo več kakor 1000 din neposrednega državnega davka, ki se sumarno knjiži. Tarifna št. 53 taksnega zakona se ukine. Tarifna postavka št. 72 taksnega zakona se spremeni. Za spremembo imena, rodbinskega ali krstnega, se izterja od oseb, ki plačajo letnega državnega neposrednega davka, ki so sumarno knjiži, in sicer do 1000 din davka 100 din pristojbine, več ko 1000 din do 5000 din davka 500 din takse, več ko 5000 do 10.000 din davka 1000 din pristojbino, več ko 10.000 din davka 5000 din pristojbine. Za spremembo nenarodnega rodbinskega imena v narodno ime se plača pristojbina 100 din, ne glede na to, koliko davka plača oseba. Za istočasno spremembo rodbinskega in krstnega imena se plača večji znesek po tar. št. 72. Sprememba rodbinskega imena pri spremembi verske pripadnosti v skladu z obstoječim zakonom ni podvržena taksi po tar. št. 72. Pristojbina iz tar. št. 58 se pobira od osebe, ki se sprejme za državljana kraljevine Jugoslavije, takrat, kadar ta oseba doseže svoje pravice, in sicer po taksi, ki takrat velja. Za obrazce spričevala o pridobitvi (prirodje-nju) ali o odpustu se ne pobira več od strank pristojbina 5 din. Pravočasno vlaganje prošenj za kolektivne potne liste Vsa društva, klubi in druge ustanove ter korporacije, ki nameravajo prirejati jx>tovanja in izlete s kolektivnimi potnimi listi, ee opozarjajo, da morajo vlagati prošnjo za odobritev potovanja v inozemstvo s kolektivnim potnim listom najpozneje 3 tedne pred začetkom nameravanega potovanja. Prošnje je vlagati pri pristojnih prvostopnih obla-stvih, t. j. v Ljubljani pri upravi policije, v Celju in Mariboru pri predetojnišlvu policije, na Jesenicah pri policijskem komisarijatu, drugod pa pri pristojnih sreskih načelstvih. Prošnje, ki ne bodo vložene v navedenem roku in pri pristojnem obla-slvu, se bodo zavračale. Kraljevska banska uprava dravske banovine. Vlom v Smučarsko kočo v Dragi Neznani vlomilec je vlomil v torek med 7. in 8. zjutraj v smučarsko kočo v Dragi. Vlom je izvršil med časom, ko je odšel oskrbnik S. Pogačar v pol lire oddaljeno Begunje |)0 opravkih. Vlomilec je odnesel 200 Din, nekaj salame, vina in druge predmete. Prebrskal je tudi vso obleko po omarah, nadeja joč sc, da bo našel kaj več gotovine. Vlomilcu so morale biti prilike v koči znane in tudi vedeti je moral, da bo oskrbnik odsoten. Orožništvo vlom preiskuje in ima dve oeabi na sumu. vse gospodarsko orodje, zaloga lesa in mnogo slame (škop) pripravljene za pokrivanje gospodarskega poslopja. Na kraj nesreče sta takoj prihiteli, gasilska četa iz Grajske vasi in tovarniški gasilci iz Sv. Pavla pri Preboldu ki so požar kmalu omejili, Posebna nevarnost je bila za zraven stoječa poslopja, ki so lesena in krita s slamo. Lastnik trpi precej škode, posebno, ker ie imel nremičninc le malenkostno zavarovane. Od tu in tam Koncertno turnejo po dalmatinskih kopališčih ho priredila zagrebška filharmonija v juliju. Že lani je priredila nekaj jX)dobiiega in je povsod najlepšo uspela. Koncerti bodo j>od milim nebom. Turneja bi se začela na Sušaku, končala pa v Kotorju. Spotoma bi naredila tudi ovinek in priredila koncert v italijanski Opatiji. Iluda avtomobilska nesreča so je včeraj pripetila zagrebškemu trgovcu Zvonku Masanu v bližini mesta. M asa n je šofiral svoj avtomobil, v katerem se je poleg njega nahajala tudi njegova žena, njegov brat in en prijatelj. Na novi cesti, ki se gradi med Zagrebom in Sesvetami, pa je avtomobil na gramozu zdrknil v stran, se zaletel najprej v betonski steber, od tam pa odbil v drevo. Avtomobil se je razbil, Masa n pa si je razbil prednji del glave in odnesel težke notranje poškodbe. Nič manj se ni poškodovala njegova žena, ki si je povrh tega pretresla še možgane. Ostala dva sta se tudi močno poškodovala, vendar ne tako nevarno, kakor Masan in njegova žena. Kazprava proti družbi ponarejevalcev denarja so jo včeraj začela v Zagrebu. Družbi je načeloval brezposelni krojaški pomočnik Franjo Ogrizok iz Brežic. Tovarišev pa jo imel pet. Pred sodišče pa so kot soobtoženco pripeljali še tri druge, za katere pravi obtožnica, da so bili posredni pomagači . ponarejevalcev. Vlomilca, ki jc s svojo družbo izvršil okrog trideset večjih vlomov v Zagrebu in okolici, eo prijeli. Antun Šanrak je bil nevaren človek, ki je bil vedno tudi oborožen. Ko so na policiji zvedeli, da se sjict nahaja v Zagrebu, so poslali nadenj kar pet detektivov. Silno previdni so morali biti, da so vlomilca iznenadili v stanovanju, da se ni mogel niti najmanj braniti. Pri preiskavi je priznal vse svoje grehe. Škode je naredil za okrog 120.000 Din. Težak zločin se jo dogodil v bližini Križevcev. Brezposelni delavec Milan Gašparič je stopa) ponoči proti Koprivnici ob železniški progi. Nenadno mu pride nasproti neznanec ter ga prosi za vžigalico. Gašparič je ni imel, nakar mu je neznanec zabrusil psovko v obraz. Gašparič mu je jezen odgovoril enako, tedaj je pa neznanec potegnil nož in ga zadrl Gaspariču v prsa tik poti srcem. Ves krvav se je Gašparič privlekel do železniške čuvajnice, odkoder so telefonirali po zdravnika. Šele opoldne pa so ga spravili v bolnišnico. Mnogo upanja, da bi ee rešil, ni. Železniško postajo v Zenici bodo razširili. Odkar so povečali tamkajšnje železarne, je narastel tudi izvoz železnih izdelkov. Baje se vsak dan odpelje iz Zenice do 150 vagonov izdelkov. Komisija železniškega ministrstva je žo odobrila nakup zemljišča ter bodo postajo v nekaj mesecih že dogradili. V zadnjih dnvli jo bilo tudi po posameznih krajih v Bosni več krajevnih neviht in ualivov. Tudi pri postaji Ovčar Banje je divjal naliv. Hudourniki eo bili tako silni, da 60 preplavili progo in nanesli ogromne množine kamenja. Zaradi tega bi se kmalu zgodila železniška nesreča. Proti mestu, kjer je bila proga zasuta, je prihajal potniški vlak z običajno hitrostjo. Ker je proga nepregledna, bi prav gotovo prišlo do nesreče, če ne bi progovni čuvaj zaslutil nevarnosti in v življenjski nevarnosti prebrodil vodo ter zaustavil vlak ravno o pravem času. Decembra lani je bil v vasi Lipovcu pri Podravski Slatini izvršen grozen umor, ki eo ga pa šele sedaj pojasnili. Kmetica Savka Bosanac je javila nekega dne orožnikom, da njenega moža že šest dni ni z lova domov. Orožniki so takoj začeli iskati pogrešanega moža, pa ga niso našli. Pojavili so se glasovi, da sta Alekso ubila dva brata Nikla iz sosednje vasi. Prijeli so jih, pa jima niso mogli ničesar dokazati. Šele pred nekaj dnevi eo orožniki na obronku gozda našli v blatu zakopano človeško truplo, ki je bilo brez glave. Spoznali eo v njem Alek60. Ko so ženo pripeljali pred truplo, ee je začela sumljivo vesti. Prijeli so jo z obema hčerkama. Seveda je vse tajila in govoričila, da ee je z možem sijajno razumela. Z njo vred eta tako pripovedovali tudi hčerki. Toda preiskava je čim dalje bolj ob-teževala ženo, da je končno evoj zločin priznala. Mož je bil pijanec in nasilnež. Vse je zaigral na kartah. Zato ga Jc ubila in neela ponoči zakopat v gozd. Ker niso mogli izvršiti vloma, so zažgali hišo. Trgovec v Kuli Gjena Pekvalec jc Sel lovit ribe, doma pa je pustil ženo in dva otroka. Priliko so porabili vlomilci in sredi noči vlomili v trgovino, ki se je nahajala nekoliko oddaljena od stanovanja. Raztrgali so blagajno in našli 20 jurjev. Tedaj pa so zaslišali zunaj nek razgovor. Pobegnili so, ker pa niso uspeli, so se kmalu vrnili nazaj in trgovino zažgali. Ko so prihiteli gasilci, je bilo že vse v plamenih. Požar je povzročil škode za več kot slo tisoč dinarjev. Enega zločinskih vlomilcev so že prijeli. Družinska tragedija sc je odigrala v Bajmoku pri Somboru. Trgovec K os ta Vučurevič je bil znan okrutnež, ki je za vsako malenkost pretepal svojo ženo in otroke. Tudi tokrat se je brez vsakega povoda lotil žene, nazadnje pa premlatil še svoje otroke. Sredi noči jih je vse skupaj pognal na cesto. Žena je z otroki odšla k svojemu bratu Dušanu Kuntiču. Ta je odšel takoj h trgovcu in ga vprašal, zakaj tako grdo ravna s svojo družino. Trgovec pa je Kuntiču surovo odgovoril, nato pa potegnil revolver in ga dvakrat ustrelil, v želodec in prsa. Ko je to storil, se je sam prijavil orožnikom. Zaradi volikih nalivov so zlasti manjše reko v Severni Srbiji narastle in naredile veliko Škode. Kolubara je odnesla več lesenih mostov, mlinov ter dva mosta v samem Valjevu. Eden od teh mostov je bil kamenit. Še več škode pa je naredila kmetovalcem, ki jim je preplavila polja na široko in nanesla debele plasti peska. Privilegirana agrarna banka bo v kratkem spet začela dajati kmetom menična posojila na kratke roke, najdalje pa za eno leto. Izdajanje posojil je bulo zadnji čas prekinjeno. Mnogim kmetom, zlasti pa srbskim bo pomagano, saj bodo prišli spet do kreditov. Zanimiva razstava slik. Melodij Lepavec, rojen v Makedoniji (južna Srbija), je prispel v Ljubljano, da priredi skupno s Srečkom Mago-Iičem in 18-lelno Jožico Bregarjevo razstavo slik v Jakopičevem paviljonu. Namen te razstave je, da si>ozna slovonski narod njegove rodne kraje. Ob tej priliki pa bo slikal tudi pri nas najlepše bisere slovensko domovine ter jih razstavljal po Makedoniji, da bo tako tudi njegov narod 6j>oznal lepo našo domovino. Otvoritev razstave bo v nedeljo 20. junija t. 1. ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo pod pokroviteljstvom g. generalštabnega brigadnega generala g. Lazarja Toniča, komandanta dravske divizijske oblasti. Razstavo najtopleje priporočamo. Francoski književnik o našem kralju £ »Echo de Pan'6« priobčuje na prvi strani članek, posvečen Nj. Vel. kralju Petru 11. članek je okrašen s sliko Nj. V. kralja Petra II. in Nj. Vis. kr. namestnika Pavla. Napisal ga je znani književnik Charles Oulmont pod naslovom »Vladarjeva vzgoja«. Mladi jugoslovanski kralj je podrejen strogi disciplini, ki 6tremi k lepemu in dobremu. Članek se glasi: Prvič, ko mi je Nj. kr. Vis namestnik Pavle izkazal čast, da me je sprejel v avdijenci v 6vojem starem dvorcu na Dedinju, ie blagovolil govoriti o vzgoji mladega kralja. Dejal je: »Predvsem je najvažnejše trdno zdravje. In zato je potrebna špar-tan6ka vzgoja. Nj. Vel. kraljica Marija in jaz izvajava ta bistveni cilj dosledno. Olede umstvene vzgo-e pa predvsem študiramo mladega kralja, preden so stopil za pisalno mizo, kjer ga čaka resno delo. Študiramo ga, opazujemo in proučujemo njegovo radovednost in to, kaj ima najrajši.« Nj. kr. Vis. namestnik Pavle pa ni hotel govoriti o dobri volji in prijaznosti, s katero opravlja to nežno človeško delo. Po marsejski tragediji, ko je Nj. Vel. kralj Peter II. začel delati za pisalno mizo pokojnega kralja Aleksandra I., ker je deček čez noč postal mož dvanajstih let, čustven in naklonjen vsemu, kar je dobro in pravično, je Nj. kr. Vis. namestnik Pavle postal njegov drugi oče. Opazoval 6em življenje mladega kralja z globokim spoštovanjem, pa tudi z radovednostjo. Kaj ni mar važno videti, kako 6e leta 1937 pripravlja voditelj, in kakšne so smernice, pod katerimi se pripravlja? Pogosto 6mo slišali: Mladi princi so zelo srečni, njihovi učitelji ravnajo z njimi z veliko popustljivostjo, njihovo življenje je pa obdano s površnimi protokolskimi ceremonijami. Hotel bi pa vedeti, kdo izmed vas bi se mogel pohvaliti, da ima tako strogo vzgojo kakor Nj. Vel. kralj Peter II. Ko sem imel letošnjo pomlad priložnost govoriti z guvernerjem Nj. Vel. kralja senatorjem živa-novičem o kralju-učencu, 6em mogel ugotoviti, da ni noben jugoslovanski ne francoski dijak podvržen tako natančni, tako disciplinirani vzgoji. Gre za moralno, umstveno in telesno disciplino in za disciplino čustev. Življenje kralja Petra II. je urejeno kakor ura, kjer je vsaka minuta izpolnjena z lepim in dobrim. Celo ure igranja so deli te discipline. Deček-kralj ni še noben dan opustil, da ne bi okrasil sliko svojega očeta s cvetjem; ta slika kakor bi bdela nad življenjem mladega kralja in ga vodila pri nadaljnjem delu. Kako je pokojni kralj sanjal o tem, da bo sam spremljal razvoj svojega prvorojenca! Kralj, ki je v svojem prefinjenem okusu šel tako daleč, da je želel, da se njegov 6in uči srbohrvaščine iz starinskih knjig, nabavljenih iz vseh krajev kraljevine, ne pa iz modernih knjig. Pozabiti ne 6memo, kaj mi je pravil bivši guverner kralja Aleksandra, poznejši maršal dvora: Moj učenec je ljubil predvsem knjige in umetnost, nad vse pa godbo. Znal je brez not zaigrati arije, ki jih je slišal na kakem koncertu. Toda nekega dne je občutil, čeprav mu nisem rekel niti besedice, da je nastopil trenutek, ko se mora učiti za svoj poklic — in glasbenik je postal vojak. Od takrat ni imel več zadosti časa, da bi sedel za svoj priljubljeni klavir. Naučiti se svojega poklica! To je res beseda, ki jo velja ponavljati. Posebno tisti, ki 6e ne zavedajo, kako težka in točna stvar je poklic. In prav zaradi tega poklica je mladi kralj podvržen skoraj matematični delitvi časa, kajti znati mora V6e tisto, kar znajo njegovi najbolj nadarjeni tovariši, zraven pa še tisto, kar mora znati samo on, da bo mogel vladati. Posebno to mora znati!' Koliko 6tvari je tu, koliko predmetov! Ko mi je minister dvora govoril o tem, sem se spomnil besed kraljevega guvernerja, da ga kraljev 6pomin spravlja kar v zmedo, 6pomin v letih, ko se običajno v takšnem obsegu še ne kaže. Nikjer niti 6ledu raztresenosti. Evo primera: Pogosto se spuščam v neko vreto igre, ker se mi zdi učinkovita, toda mladi kralj pade le prav redko v moje pasti. Gre za tekste v srbohrvaščini ali francoščini; v te tekste napravim razne napake, pravopisne ali v sintaksi, mladi kralj jih pa ima popraviti. Da ga vidite, kako sladko 6e smeje, kadar je zasledil katero izmed mojih hudih napak! In pravi: »Saj to je preveč lahko!« »Evo druge, ki jo bo težje najti.« Kadar je govora o tem, da se pomiri s 6vojimi tovariši (s tistimi, ki jih romunski prestolonaslednik imenuje tovariše), je ganljivo omeniti željo mladega kralja, da se z njim ravna tako kakor z drugimi tovariši. Posebno je treba podčrtati skrb mladega kralja, ki jo ima do svojih siromašnih podanikov. Nekega dne je rekel, da potrebuje denarja; ko so ga vprašali, v kakšne namene mu bo, je pa odgovoril: »Potrebujem ga, da ga bom mogel dati.« Te besede so velike, prav tako kakor srce, ki je tako izrazilo 6vojo željo. Če kdaj Nj. Vel. kraljica skrajša kakšno avdijeneo z besedami: »Oprostite, Nj. Vel. kralj me čaka,« — morate vedeti, da se mladi vladar zaveda, da prihodnjič njegovi želji ne bi bilo ustreženo, če bi v takšnih okoliščinah želel govoriti s svojo materjo zaradi premalo važne stvari. Disciplina na vsakem koraku in točnost, ki koraka vštric z disciplino. Razen tega je treba poudariti globoki smisel mladega kralja za vzgojo. Tako se je mladi kralj Peter II. nekoč zavzel za svojega mlajšega brata, ki je nekaj rekel svojemu telovadnemu profesorju: »Poglej,« je rekel mlajši princ telovadnemu profesorju, »kako umazane so moje roke.« Mladi kralj se je pa zavzel zanj in je rekel profesorju: »Moral bi bil vljudno reči «poglejte», toda gospod profesor, morate mu oprostiti, ker je še mlad.« Kralj ni nikdar mlad, ker ne more nikoli pozabiti svojih dolžnosti. Kralj je državni poglavar in zato ni mlad, kakor 60 drugi mladi, in nima pravice zlorabljati mladost, kakor bi mogli drugi to storiti. Razmišljati velja o tem lej^ein nauku. Plačevanje mostnine v zastavljalnici Zahteva časa je spet zahetvala v Ameriki neko posebnost. Topot pri pobiranju mostnine. Pri nekem mo6tu, ki očividno ni bilo drugod za njegovo popravilo kredita, so vpeljali mostnino, kakor še marsikje drugod. Toda proti temu, če kdo le ne plača mostnine, pa kljub temu hoče čez most bodisi peš, z vozom ali avtomobilom, pri nas pač ni60 iznašli druge pomoči, da čuvaj pri mostu enostavno dotič-nega ne pusti na drugo 6tran, ali če mu slučajno uide, da ga naznani in mu tako preskrbi primerno kazen. V Ameriki pa 60 našli še drugo. Vpeljali so drug način jx>biranja mostnine. Postavili so poleg čuvajnice zastavljalnico, v katero lahko avtomobilist, ki nima slučajno ali drugače denarja s seboj, zastavi kak predmet, čigar vrednost mora biti najmanj tako velika, kakor znaša mostnina. Ta mostnina sicer ni velika, vendar pa se je pogosto zgodilo, da avtomobilisti niso imeli niti toliko denarja s seboj, da bi jo poravnali. Vsak, kdor v tej zastavljalnici kaj zastavi, se mora obvezati, da bo zastavljen predmet vsaj v treh mesecih odkupil z dolžno mostnino. V nasprotnem primeru zastavljeni predmet zapade in njegov dosedanji lastnik nima več pravice do njega. Kmalu se je pokazalo, da ta zamisel ni bila tako napačna. Tudi lastniki avtomobilov niso imeli nikakega pomisleka proti temu. Dosedaj 6e še ni V Ameriki so izumili električno pripravo, s pomočjo katere menda takoj ugotove, če obtoženec pri zasliševanju laže ali ne. Priprava meri obdolženčevo notranje razpoloženje, kadar se ta zagovarja. nikdar zgodilo — tako pravijo — da zastavljenega predmeta njegov lastnik ne bi V6aj v treh mesecih spet odkupil nazaj. Saj je ta odkupnina le nizka mcstnina. Ti zastavljeni predmeti pa so najrazličnejše vrste: ure, ročne torbice, plesni čevlji, večerna ženska obleka, radio aparati, zlate škatlice s pudrom itd. Najdragocenejši predmet, ki je bil dosedaj na tej čuvajnici zastavljen, je bila briljantna ogrlica, ki jo je morala tam pustiti neka visoka gospa, ker ni imela s seboj denarja. Ni čudno, če je uradnika, ki je tedaj imel službo v zastavljalnici, kar malo prevzela skušnjava, ko mu je jiadla v roke ta sijajna ogrlica. Pa je bil že čez tri dni rešen teh skrbi, ko je omenjena gospa odkupila nazaj svojo dragocenost. Čudoviti tiskarski stroj Marsikdo se bo gotovo še spomnil, kako je bilo takrat, ko so še vse časopise tiskali na roko in seveda tudi tako stavili črke. Danes po veliki večini ni več tako, vsaj v tistih tiskarnah ne, kjer se tiskajo dnevniki. Tehnika je tudi tu toliko napredovala, da je marsikateri ročni stavec izgubil delo, ker ga je bolj hitro mesto njega začel opravljati stroj. Stroji, ki jih je tehnika izumila za tiskarne, so menda najbolj popolni od vseh. Kako se skoraj neverjetno sliši, da so v neki londonski tiskarni dobili zadnje čase takšen stroj, ki more hitreje tiskati, kakor pa strelja najmodernejša strojnica v angleški vojski. Takšna strojnica more oddati v eni uri 30.000 strelov, to se pravi, 500 v eni minuti, dočim more najnovejši tiskarski stroj natisniti v eni uri 50.000 izvodov časopisa, ali 830 v eni minuti. Ni čuda, da časopisi tako bombardirajo na vse 6trani. Zanimive oporoke Eno zadnjih vprašanj, s katerimi se je pred nedavnim bavila londonska sodnija, je to, ali je veljaven testament, na katerem je mesto |x>dpisa onega, ki je izrazil svojo poslednjo voljo, samo odtis njegovega palca. Bilo je dovolj pomislekov oroti in za, nazadnje pa je zmagalo le naziranje tistih, ki pripisujejo palčnemu odtisu na testamentu prav takšen pomen in vrednost, kakor pravemu lastnoročnemu podpisu. Večina testamentov je prav navadnih, kakršnih 6mo pač navajeni tudi pri nas. Neredko pa se primeri tudi, da ima ta ali oni čisto svojevrstno obliko. Tako je nek bogataš izrazil svojo poslednjo voljo kar na fotografiji nekega dekleta, kateremu je zapustil svoje premoženje Na fotografijo je samo zapisal: »Zapuščam ti vse.« Neki Londončan si je dovolil testament tetovirati na svoj hrbet. Testamenti pa so med 6eboj zelo različni tudi po obsežnosti. Dosedaj velja za najobširnejšega oni, ki ga je napisala neka bogata ženska in ki ne obsega nič manj kot 1066 strani. Prešteli so tudi be6ede. Bilo jih je 95.940. Ti zajm-ščinski papirji obsegajo štiri velike usnjate zvezke. Od vseh zanimivosti, ki so bile zapisane v tem te- LJUBEZEN, KI UBIJA To je bilo najbolj opaziti glede glasbe. Oče je rad videl, da je mati zvečer, ko smo bili sami, igrala kaj na klavir. Odkar je ler-mond začel zahajati v hišo tako pogosto, je igrala vedno samo tiste pesmi, ki so ugajale njemu. Družba, s katero je občevala prej moja mati, je bila popolnoma drugačna kakor očetova, ki je zdaj živela v njej. Prej je bila vajena najboljših krogov, v katere je oče le redkokdaj zašel. Njegova družba je bila skromnejša. Da se materi ni tožilo po prejšnji, je bilo vzrok samo to, ker je pri novih prijateljih, ki so bili skromnejši od prvih, šele prihajala njena velika lepota do popolne veljave. Termond ji je s svojo navzočnostjo vzbujal spomine na preteklost in na družbo, ki se je včasih v njej gibala. Oče je videl, kako se mati dolgočasi v svojem salonu. Polagoma je prav v vsaki stvari, vsakem dejanju opažal skriti vpliv Tcr-iriondov. Molčal je kljub vsemu. V njem sta se borili ljubosumnost in bojazen, ki ga je navdajala pred ženo. Čim bolj je bil nesrečen, tem bolj je postajal občutljiv. A svojih bolečin in skrbi ni znal in ni mogel pokazati njej, ki jih je zakrivila. Nekatere ljudi navdaja trpljenje s pogumom in jih dela močne, drugim pa vza- me še zadnje sile in še tisto malo odločnosti, kar so je imeli v sreči. Moj oče je bil že tak, Vedno in vedno se je izpraševal: »Kaj naj storim?« Čim bolj je iskal in razmišljal, tem manj je vedel, pri čem je. Saj bi zahteval, naj mu ona vse pojasni, kako in kaj. Toda videl je, da ji ne more pravzaprav nič pravega in določnega očitati. Če pa človek samo sumi in sluti, pač ne more iz sumničenj in šumenj sestaviti obtožbe. V -naslednjih pismih je govoril, da nič več ne dvomi o tem ali ga žena ljubi in ali mu je zvesta. Morda ni bil sam pri sebi do dna prepričan o tem. kar je trdil v pismih. A kljub temu je prosil teto, naj zaradi tega njegovega sumničenja prav nič manj ne ljubi in spoštuje njegove žene. Prosil jo je, naj ji nikar ne pravi o dvomih, ki so ga mučili in ki se jih je sramoval, kadar se je spomnil nanje. Očita) si je svoje lastne napake. Dolžil je samega sebe, da ni bil dovolj nežen do žene in da je ni znal ljubiti, tako kakor bi bilo prav. To so bila žalostna razodetja iz dna njegove duše! Opisoval je prizore, ki so se dogajali, kadar sta zvečer bila z ženo sama v salonu. Ona je sedela pri mizi in brala ob svetiljki. Kaj je brala? Brala je roman, ki ji ga je prinesel Termond. Brala je in zraven vsa raztresena brskala po laseh z zlatim nožem za papir, ki ji ga je podaril za rojstni dan — Termond. Vse je bilo Termondovo. Oče je ob takih prilikah odložil list, ki ga je. držal v rokah. Iskal je besedi, da bi ji povedal, kake niuke ga navdajajo pri pogledu na vse to, da bi povedal vse to temu ljubemu bitju, ki mu je bilo tako daleč in že tako tuje, a ga je vendar še vedno tako silno ljubil, To ni bilo lahko, zakaj oče ni bil robat človek, ki bi brez treznega pomisleka vzrojil in zavpil nad ženo: »Ljubosumen sem« in kratkomalo zaprl vrata človeku, ki je bil kriv vsega njegovega trpljenja. Oče ni bil tak. Zato je rajši trpel, ko da bi storil kaj takega. Imel je dovolj moči in se je znal tako premagati, da je Termondu kazal hladen obraz, da je z njim govoril le najpotrebnejše reči, da mu je stiskal roko s hladno vljudnostjo, ki ustvarja prepade med pravimi prijatelji. Ni hotel, da bi prišlo med njim in med Termondom do kakega razburljivega prizora, ker je vedel, da bo za tem prizorom prišel prav tako buren ali pa še hujši prizor z lastno ženo. Zato se je do Termonda držal, kar se je le dalo rezervirano in ga dražil z drobnim zbadanjem. Zato je Termond začel zahajati k nam tiste čase, ko je bil moj oče v svoji pisarni pri delu. Vse to je očetovo trpljenje še pomnožilo, rekel bi, podesetorilo. Vedel je, da se žena in tisti človek, ki je bil zaradi njega ljubosumen, sestajata, da se lepo pogovarjata na njegovem lastnem domu, j>n pa se mora prav tiste ure ubadati z najpustejšim delom pod soncem. In vse dela samo zato, da bi imela ta žena, kar Striženje ovac z električnim strojem. stamenfu, je menda ena najbolj čudnih ta, da je omenjena ženska, ki je testament napisala, želela, naj bi nikdar nihče ne napisal na njen nagrobni spomenik, koliko je bila stara. Zakaj je ta ženska na ta način mirnejše legla v grob, ni znano. Posebnost, s katero se odlikujejo Skoti, se zrcali tudi v njihovih testamentih. Nek škotski trgovec je zapustil svoji ženi veliko vsoto denarja 6amo pod tem pogojem, če bo hodila vsak dan na njegov grob, oblečena v črno in se tam pomudila vsak dan najmanj jdoI ure. To naj bi bila kazen zanjo, ker je prej nekoč povzročila, da se je začel večni prepir med obema zakoncema. Tudi ta je potem najbrž lažje počival v miru... Brat Otona Habsburškega maturiral Na Dunaju se je mudil ie dni Karl Ludvik, mlajši brat Otona Habsburškega, kjer je polagal izpit čez osmi gimnazijski razred in za tein maturo. Ta izpit je napravil z odličnim uspehom. Rojen je bil 10. marca 1918, torej takrat, ko je bila Avstrija že na tleli. Zato pozna svojo domovino le toliko, kolikor mu je o njej pripovedovala nje-gva mati Žita. Vendar pravijo, da si je o njej ustvaril precej pravilno sliko, če se sme sklepati po tern, s kakšnimi občutki je stopil sedaj na kraj, kjer mu je bila tekla zibelka. Njegov oče, cesar Karl, je umrl tedaj, ko je bil Ludvik komaj štiri leta 6tar. Po njegovi smrti je sin prišel s svojo materjo Žito v Španijo, kjer je živel najprej v El Pardu v okolici Madrida. Njegovo bivališče se je potem 6talno me-, njavalo. Nekaj časa je prebil v Lequeiiiou, San Sebastjanu, pa spet v Lequeitiou, nakar je končno našel 6voj novi dom v Belgiji. Gimnazijo je študiral v Bruslju v Belgiji, poleg tega pa je imel tudi vedno dovolj zasebnih učiteljev, nekako tako, kakor imajo n. pr. pri nas dijaki svoje inštruktorje, če j nn pouk v šoli ne zadostuje. Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, 77. junija: 1‘2 Iz oporcfc (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Opoldanski koncert (Radijski orkester) — 14 Vreme, borza — 19 Oas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Verdi: Traviata. fantazija (plošče) — 20.10 Slovenščina za Slovence (*?. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Orgelski koncert, izvaja Ivan Rupnik, stolni regens chori v Skop-Iju — 21.15 Pesmice drobne o nežnih stvareh nekaj za srčko in nekaj za smeh (Jožek in Ježek) — 22 Cas, vrede, poročila, spored — 22.15 Podoknice in uspavanke (plošče). Konec ob 23. Drugi programi Četrtek, 17. junija: Belgrad: 13.50 Pianino — 20.30 il.M Orkestralni koncert - Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 21 Opera dTedora« — Rim-llari: 21 Igra — 22.15 Vijolinski in planinski koncert — Praga: 19.25 Salonski kvartet — 20.05 Cefika operna glasba — 21.10 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Pester koncert — 21.05 Plesna glasba — 22 Griogov vefer — Berlin: 20.10 Plesna glasba — Koniusberg: 20.10 Vojaška goiiba _ Vratislava: 20.10 Valčki — Frankfurt: 20.10 Smetanova opera »Prodana nevesta« — Stuttgart: 20.15 Schumannov koncert — M (makovo: 19 Operetna glasba ------ fie- romilnster: 20 Opera «Lucia Lammermoor«. sc da kraljevsko razkošje. Ona, ki ga ne bo nikdar, nikdar ljubila, čeprav je nosila njegovo ime, čeprav je mislil, da mu je zvesta. Zadnje očetovo pismo se je končalo z besedami, ki dovolj kažejo, kako je bilo mojemu ubogemu očetu ob vsem tem hudo v srcu: »Tako žalostno je čutiti, da si v lastni hiši odveč, da imaš ženo, ki je po vseh božjih in človeških postavah tvoja, ki ti daje vse, kar je njena dolžnost. Vse, samo srca ne. Srce pripada morda nekomu drugemu. Morda se ona niti tega ne zaveda, a je vendarle res. Vidiš, včasih doživljam strašne ure, ko si govorim, da sem majhen človek, da sem bojazljivec, da me žena ne mara, da ima nekoga drugega in da se oba norčujeta iz mojega neumnega zaupinja in iz moje slepe ljubezni... Nikar ne bodi huda name, draga sestra. To so grde in zoprne misli, preganjam jih, kar le morem in se zato zatekam k tebi. Za tebe vsaj vem, da sem ti vse na svetu.« To pismo je napisal prvo soboto v juniju leta 1864. Naslednji četrtek, čez kake štiri dni, je človek, ki je pisal to pismo, šel na sestanek, kjer ga je doletela zavratna smrt. Ta smrt je dala njegovi vdovi priliko in možnost, da se poroči s pokojnikovim zahrbtnim prijateljem. V meni je začela vstajati strašna misel. Položil sem očetovo pismo nazaj na peč in stisnil glavo'med roke. Zmeda strašnih slik se je začela poditi po moji glavi. Čutil semt kako se me je polaščala vročica. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 MeseSna naročnina 13 Dia ca inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva olica S/TIL Telefon 2994 la 2996, Uprava* Kopitarjeva U. ielefoa 2331 Za JogoaloKaagko tiskarna s JLdabliaau K. Ce& Izdaiatelij Ivan fiakovea 0xeduUw Joža Ko&iček.