Gozdarstvo v času in prostoru 
Slovenski gozdarji so se izkazali s prijateUskim 
sprejemom in gostoljubjem ter odličnimi strokovnimi 
in drugimi predstavitvami, ki so bosanske gozdarje 
prepričale o odličnosti vseh segmentov slovenskega 
gozdarstva, ki temelji na visoki strokovnosti ter gozdu, 
gozdnemu delavcu in lastniku gozda, prijaznemu rav-
nanju z gozdom in še posebej na visoki kakovosti in 
učinkovitosti gospodarjenja z državnimi gozdovi. Med 
drugim jih je posebej navduši lo odlično sodelovanje 
strokovnjakov Zavoda za gozdove Slovenije in goz-
darskih podjetij na terenu. O kakovosti in ohranjenosti 
naših gozdov pa so se seveda prepričali bosanski ko-
legi sami. 
Zani1nivosti 
Ekskurzija je tako do popolnosti dosegla zastav-
ljene cilje. Pridobljena spoznanja o dobrih pa tudi o 
nekaterih slabših straneh našega sedanjega gozdarstva 
jim bodo, ob spoznavanju izkušenj tudi drugih držav 
v tranziciji, lahko služila za uspešnejša pripravo nji-
hove gozdarske reforme, ob strokovni pomoči s strani 
našega projekta. V imenu projekta PHARE in njegove 
reforme gozdarske politike se tako iskreno zahval-
jujem vsem slovenskim gozdarskim institucijam in 
podjetjem, ki so omogočila ekskurzijo, posebej pa 
vsem strokovnim kolegom, ki so v njej sodelovali. 
mag. Franc Ferlin 
Naravni gozdovi kavrija v Novi Zelandiji 
februarja letos sern obiskala Novo Zelandijo. De-
žela je polna zanimivosti in narava je naravnost osup-
ljiva. Naravni gozdovi zavzemajo 24% celotne povr-
šine (27,2 mio ha), plantažni gozdovi 6 %, negozdne 
površine 19 %, kar 51 %pa si lastijo pašniki in obde-
lovalne površine. Na plantažah gojijo največ bora 
(Pinus radiata), in sicer 90,5 %, v manjši meri dugla-
zij o (Pseudotsuga menziiensi) in ostale eksotične dre-
vesne vrste<41 . 
Name kot študentka gozdarstva so med popoto-
vanjem naredili največji vtis naravni gozdovi kavrija. 
Kavri (Agathis australis (Lamb.) Steud.) spada v 
družino aravkarijevk (Araucariaceae) . To so zimze-
lena drevesa, ki naravno uspevajo le na južni polobli. 
V rodu Agathis je 20 vrst in le australis je prisoten na 
Novi Zelandiji. Uvrščamo ga med iglavce, čeprav nas 
na prvi pogled njegovi listi prepričujejo, daje listavec. 
Izdajajo ga kroglasti storži, ki tako kot pri naši jelki 
razpade jo na drevesu. Mlado drevo ima ozko stožčasto 
obliko, z vejami po vsej dolžini debla . S starostjo pri-
dobi višino, spodnje veje pa odpadajo. Sčasoma se 
zgornje veje razvijejo v masivno razprosbio krošnjo, 
ki izstopa nad vsemi drevesi in nadvlada gozdu. Drevo 
doseže višino od 30 do 50 m. Deblo je polnolesno, 
vendar s starostjo postane votlo, zato je starost drevesa 
težko določiti. Lubje se lušči v debelih luskah različnih 
velikosti, kar pomaga drevesu, da se znebi epifitov. 
Ka vri prevladuje v nižinskih predelih, navadno se 
razprostira od 300m n. v. pa do morja. Najdemo ga 
2 14 
tudi v višjih nadmorskih višinah (8 1Om), kjer pa so 
drevesa zaradi stalnega vetra majhna in zvita. 
Glavna značilnost kavrijaje, da ima dve rastni dobi 
na leto, spomladi in jeseni. To velja le za drevesa, ki 
rastejo v optimalnih razmerah, kar pomeni toplo in 
vlažno podnebje s 1.000-2.500 mm padavin letno in 
srednjo letno temperaturo 13-16°C. Zanimivo je tudi, 
da v tem delu ni snežnih padavin. 
Velik pomen predstavlja kavrijev les. Pred nase-
litvijo Evropejcev so ga starodavni prebivalci Nove 
Zelandije, Maori, uporabljali za gradnjo kanu jev. Ka vri 
je bil najpomembnejša dreves na vrsta v prvih l OO letih 
evropske naselitve. Les so pričeli močneje izkoriščati 
okoli leta 1820 in dosegli vrhunec leta 1905, ko so v 
enem letu posekali kar 29.600 m) kavrija. Do sredine 
dvajsetih let tega stoletja so večino lesa posekali ali 
požgali. Količina lesa je upadala, in leta 1976 dosegla 
pičlih 1.202 mJ. Uporaba lesa je biJa večnamenska, 
največ pa so ga uporabljali za gradnjo hiš, ladij, mos-
tov, izdelavo pohištva, ograj, sodov, železniških pra-
gov, rezbarij in drugo. Seveda so danes zelo omejili 
izkoriščanje odraslega gozda (starost gozda 400-1.000 
let). V prihodnosti naj bi se les odraslih dreves upo-
rabljal le v izjemnih okoliščinah in v manjših količinah 
za gradnjo maorskih kanujev, izdelavo pohištva, sko-
del, rezbarij in furnirja. 
Kot vsak iglavec tudi kavri izloča smolo. V pri-
meru, da se lubje poškoduje ali da se zlomi veja, se 
prične iz nastale rane izcejati smola, ki rano zalije in 
GozdV 58 (2000) 4 
s tem onemogoči pronicanje vode v drevo oz. gnilobo. 
Tako lahko nastane celo večja t. i. bula smole, ki pa se 
sčasoma na zraku strdi . Zaradi nenehnega luščenja 
lubja pa taka precej velika bula odpade v bližino dre-
vesa. Ta naravni proces je star že mil ij one let in poteka 
še danes . Kopal je skupno ime za razne fosilne in 
fosilno recentne smole, predvsem tiste, ki jih dajejo 
drevesa iz družin rožičevk, Trachylobium, Hymenaea 
in Agathis iz družine arukarijevk. Ločimo fosilni in 
recentni kopal. Fosilni kopal je od odmrlih dreves v 
zemlji, recentnega pa pridobivajo z zarezovanjem ži-
vih drevesnih debel. 
Maori so kopal uporabljali dolgo pred prihodom 
belcev. Služiljimjeza razsvetljavo in kuhanje, saj ima 
visoko kurilno moč. Izdelali so celo svetilke, s katerimi 
so zvečer privabljali ribe, da so jih tako lažje ujeli. 
Kopal so uporabljali tudi za žvečenje. Fosilni kopal 
so odkrili v tleh starodavnih gozdov. Kopanje le-tega 
je zacvetelo okoli leta 1850, ko gaje kopaJo kar 6.000-
7.000 delavcev. Leta 1905 so ga izkopali 10.000 ton 
in večino izvozili. Kopal so uporabili v industriji za 
izdelavo različnih izdelkov, kot so visoko kakovostni 
laki, barve, linolej, eksploziva, sveče in lepila(]). 
Naravni gozdovi kavrija sodijo med najstarejše na 
svetu in se razprostirajo na območju Northlanda, Auck-
landa in polotoka Coromandla. Med bivanjem v Novi 
Zelandiji sem si ogledala gozd Waipoua na zahodni 
obali Northlanda. Tu se kavriju pridružijo tudi druge 
drevesne vrste kot so rimu (Dacrydium cupressium), 
totara (Podocarpus totara) in Podocarpusferruginoi-
des . 
Kavrijeva veja s storžem Mlado drevo 
GozdV 58 (2000) 4 
Zanin1.ivosti 
Tane MahuLa- največji kavri na svetu 
Gozd obsega 12.851 ha in je od leta 1952 zašči­
ten(1). Glavni cilj v gozdu Waipoua je stopnjevanje 
njegove zaščitne, raziskovalne, rekreacijske in turis-
tične vloge. Menim, da jim to zelo dobro uspeva, saj 
je gozd urejen za ogled, skozenj vodi tudi lepa, 6 km 
dolga pot. 
Pohištvo in okrasni predmeti iz kakovostnega kavrijevega 
lesa (vse foto : Katja Muc) 
215 
'Aninuvosti 
Naraven gozd kavrija je v meni pustil pečat spoš-
tovanja vrednega gozda. Na prvi pogled ti gozd ne 
pusti posebnih občutkov. Njegova lepota in drugačnost 
te zdramita tisti trenutek, ko zakorakaš vanj. Najprej 
te oplazijo viseče liane in veje mnogovrstnih grmov. 
Začudiš se ob velikanskih, 5-1 O m visokih praprotih, 
vendar ti šele pogled na ogromna drevesa vzame sapo. 
Ko stojiš pred kavrijem s prsnim premerom 4,4 m, ti 
pogled nezavedno uhaja v višave. Valjasto deblo meri 
17,7 m do prve veje. Drevo ima zavidljivo kubaturo, 
in sicer 244 m3 . Ma ori so drevo poimenovali Tane 
Mah uta ali Gospodar gozda. Njegova starost je ocen-
jena na 1.250 let(S I. 
Nova Zelandija je zelo raznolika dežela na južni 
polobli. Polna je naravnih zanimivosti- naravni goz-
dovi, ptice, podzemni svet jam, vulkanski vrhovi-, ki 
si jih je vredno ogledati. Zaradi ohranjenih naravnih 
gozdov pa je še posebno privlačna za gozdarje. 
Za sodelovanje se zahvaljujem ge. Simone Donald-
san in ge. Ti ni Kermedy z gozdarskega inštituta v Roto-
rui , ki sta mi priskrbeli večino gradiva. 
Društvene vesti 
Viri 
l. BURNS, BR., LEATHWICK, JR .. Vegetaion Map of the 
Waipoua Forest Sancturay and Environs .- FR! Bulletin 143 . 
2. CLJFTON, N. C., 1994.New Zealand Timbers.- Wellington, 
GP Publications, 176 s. 
3. ECROYD. C.E .. Biological flora ofNew Zealand, 8. Agathis 
australis (D.Don) Lindi. (Araucoriaceae) Kauri.- New 
Zealand Journal of Botany. Vol 20-No. 2, s.l7-36. 
4. Ministry of Agriculutre and Forestty. NZ Forest lndustry Fact 
and Figures 99.- 1999, 22 s. 
5. PETA UNER. T., 1993 . Leksikon rastlinskih bogastev.-
Ljubljana, TZS, 684 s. 
6. R!LEY, M., . 1995. New Zealand Trees and Ferns.-
Paraparaumu. Viking Sevenseas Ltd., 57 s. 
7. http://\vww.goocities.com/-earlecj/ar/au/australis .html 
8. lntp ://www.hmu.auckland .ac .nz:SOO 1/gilchrist/matakohe/ 
index .html 
Katja Muc 
Kronika celjskega gozdarskega društva za leto 1999 
Leta 1999 je bilo v društvo včlanjenih 74 članov, 
od katerihjihje bilo na Zavodu za gozdove Slovenije, 
OE Celje, zaposlenih 42, na centralni enoti Zavoda 
eden, na Gozdnem gospodarstvu Celje 12, 11 je bilo 
upokojencev, trije so delali na gozdarskih zadrugah, 
štirje pa v privatnih firmah. 
Društvo so vodili naslednji organi: 
Izvršni odbor: Bojan Jurko - predsednik, Dušan 
Debenak- tajnik, Dani Šoster - blagajnik in člani: 
Sandi Gorenc, Srečko Bomšek, Rado Kokalj in Ivo 
Trošt. 
Nadzorni odbor: Vlado Vrtačnik- predsednik in 
.Jože Bovha ter Drago Durasevic kot člana . 
Plan aktivnosti, ki smo si ga zastavili na občnem 
zboru in na 3. seji 10 društva, smo skoraj v celoti 
uresničili . 
Pregled po mesecih: 
Januar: 
- 30. januarja 1999 smo na Rogli v peklenskem 
mrazu(- 17 stopinj) in vetru (70 km/h) organizirali 
društveno prvenstvo v veleslalomu. Na tekmovanje 
216 
smo povabili tudi člane Koroškega gozdarskega društ-
va. Tekmovalo je 18 članov našega društva in trije 
člani KGD. Razglasitev rezultatov je bila v gostišču 
Smogavc v Gorenju pri Zrečah. 
Zmagovalci po kategorijah: 
dekleta: Ida Oderlap- Kranjc 
mladinci : Robert Hostnik 
člani: Dušan Debenak 
veterani: Edi Rautar 
Februar: 
Članom društva, ki niso zaposleni na ZGS ali GG 
Celje, smo poslali obvestilo o planiranih aktivnostih 
in priložili položnice, s katerimi smo jim omogočili 
obročno odplačilo članarine. 
Marec: 
-Na kmetiji Krošlovih na Kraberku je bil12. marca 
1999 redni letni občni zbor društva. Navzočih je bilo 
39 članov društva. Občni zbor smo popestrili s pre-
davanjem mag. Darija Krajčičaz gozdarskega oddelka 
Biotehniške fakultete. Sprejeli smo plan aktivnosti za 
leto 1999, sprejeli sklep o preimenovanju društva v 
GozdV 58 (2000) 4