Štev. 3.                           V Ljubljani, 1. sušca 1911.                        Leto XII.
*->                                                                                                                          '     ^
Medved Marko.
Qlej, mamka je tvoja odšia na gor€                  Zdaj pleSeš pred nami — hopsasa —
po (adico na$o na pašo,                                      da radosti polno je lice,
lepo se je skrila na vrhu gorč,                          in v polhovko strifku Poličku letč
ukrala je Čadico naio.                                           kot bele snežinke petice.
Oj, /Aarko, ti fakaS v votlini pa sam,                Ti pleSeS zdaj, Marko . .. fl tvoje ofi
a nof že krog tebe mrafi se —                         so solzne in tiho prosefe;
ne vidiS, kdo tiho zdaj k tebi gre v vas?        mi ploskamo, tebi se smejemo,
Potuhni se, Marko, pa skrij se!                         saj srce natn polno je sreče.
M\ mamka prinesla ti (adice v dar,                    Pa tebe, oj, Marko, ne vpraSa nihče,
naš o?ka so tebe ukrali;                                      fe srce se morda ti joče,
za štiri cekine, za kufmo nov6                           fe k mamki dalef na sive gorč
so stričku Poliifku te dali.                                    zdaj hrepeni srce ti vrofe.
Res, strifek Polifek kaj umen je mož:             f\b, mamka je dalef in dale? gorč,
kako ti igra dudeldajel                                         verig te nih?e ve? ne reši —
Oj, Marko, le lepo poslušaj ga zdaj                  do smrti boS ful dudeldaje samo:
in pleSi, kar pleSeS najrajel                                 Le pleši, naš Marko, le pleSi! . . .
Lepo se zavrti, pa ne godrnjaj 1                          Da mamka ni tvoja Sla ^ade nam krast,
Za hrbtom, glej, strifek bif dviga!                     paf zdaj bi v tujini ne hiral:
In v nosu ta prstan, oj, prstan bleščef             svoboden bi plesal po rodnih gorah,
k veselemu plesu te vfiga.                                  a veter bi pesmi ii sviral . . .
Jos. Vandot. 3