fošlno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna številka 25 stotink. Izhaja: vsafto sredo popoldne in soboto zjutraj. Stane za celo leto 15 L. < doI leta 8 L. «¦ čctrt leta 4 L. Zu inozemstvo celo lcto 35 L. Na naročila brez d)- poslane raročnine sv ne momno ozirati. Odgovcni urednik: Polde Kemperle. St. 58 V Gorki, v sredo 22. julija * 325. uto vm. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. 0glast S" računaio po dogo- voru in se plačajo v nd- prej. List izdaia kon- sorcii »GORIŠKE STRAZt;< Tisk Zadružne tiskarne v Gorki, Riva Piazzut- ta št. IS. Uprava in urcdništvo: ulica Mamcli štev. 5, — (prei Scuole). — v Cudna načelnost. Občinske volitve v Idriji je videtn- ska preiektura preložila, ker ie kršv. socUdistično delavstvo nastopilo sa- mostojiu) tcr odklonih kompromis, hi hi bil ptinesel v obcinski zastop po- leg slovenskili libendcev tudi italijan- ske fašiste. Tržašku »Edinost" ie ni- di nezuslišanega postopania nušili delavcev strašno ogorcena in se prav liuto zaganja v na so politivno orga- nizucijo. Da bo miša javnost spoztuda resni- co, hočemo povedati o idriiskih vo- litvah odkrito besedo in posvetiti pri tcj priliki hrez par dona v poliiiko edinjaške stranke. I Ko so se Idriji bližale volitve, jc tamkajšnji podprefekt Alacevich po- klicul k scbi zastopnike vseh neho- nwmstwnih strank in jih pregovarjal, naj stvorijo enotcn volilni blok. Pri- ytisfc'd je mt vse načine, da hi Sloven - ci vzeli v svojo listo tndi dva zastop- ni/ca italijanske fašistovske stranke Prepričeval, silil in obljuhljal je na vse pretege in obdetoval sploh z vse- mi kulihri obe slovenski stranki. Da hi se resili sitnega oblastnika. so krsc. sociulistični delay ci predlagali, naj o hompromisni I isti odloca ljudsivo sa- nn: na javnem volivnem shodu, kar je brio enoglasno spreieto. Kako bo narod v ogromni večini odločil. je bilo za vsakega razsodncga cloyefui, jasno ko bell dan. Ljudstvo pokopalo komproinis. Trzaška stranka je poshda sicer v Idrijo posehnega oficielnega zastop- niku branit kompromis z ¦italijanski- mi fašisti, toda ni nie pomagalo. Ko je imelo prili do glasovanja. so voliv- ei kratkomalo izpraznili dvorano in kompromisna lista je bila tako po vo- Iji lindstva pokopana. Nastal je nov položaj. Nasi delavci so sklenili. da nasto- pijo s samostojno veeinsko listo, cdi- njaška narodmt stranka ie bila pa mnenja, da je treba vztrajati proti vo- Iji lindstva pri kompromisu s- fušisti! Gospodje narodni edinjaši. tukaj se nase poti tcmeljito loci jo. »Edinosts. zagovarja zvezo z italijanskimi fa- s'isti, »Ooriška Straža« je ni in je ne bo nikdar in pod nobenim po go jem. Naša stranka je načelna. liodi ravno pot in ni voljna prödati niko- mur svojega progranui in sv<)jega znaeaja. Prvo naeelo nase je, da naj Ijud- stvo samo odloča o svoji usodi, Ijud- stvo naj svobodno in neodvisno raz- polaga s svojo voljo. To je naeelo Ijndske demokracije, na hater em slo- ni vse naše javno delovanic. V Idriji ste vi hoteli volivcem vsi- liti svojo voljo z vrha dol. hoteli ste inutstvn nkazovati in komandirati; mi se hot demokraticna stranka na tako pot nismo hoteli podati. Med nasimi in vašimi naeeli je to- re jostro in globoko nasprotje, ki se iw da premostiti. Slovenska občina v slovenske roke Drugo naeelo naše organizacije je to, da morajo biti slovenske občine v slovenskih rokah. Le povejte nam, gospodje edinjaši, zukaj hi morala sedeti v idrijskem obeinskem svetn dva i tali i an ska fa- šista? Povejte nam sami en nameten in preprieevalen razlog! AH nismo' mi Slovenci enakopravni italijanski driuvljani, hi volijo v ohcino svo- bodno, kogar hoeejo? AH ne nlaenjc- luo državi ravnotako davkov kakor Italijani? AH ne hodijo naši fantje ravnotako k vojakom kakor ostali državljani Italije? Kuj smo mi morda podložniki nizje vrste! Ne! Nikdar in nikoli ne homo odstopili od svojih zakonitih pravic in svobošein! V lepe razmere In zxdazili. ho hi nrepiistili vsaki skupiniei Italijanov, ki S" slueajno priseJi v slovensko ob- eino, nekako predpravico do lastne- ga zastopa v obeinskem svetn! Ko hi prostovoljno priznali. tako predpravico italijanski fašistovski na- selhini v Idriji, hi Idriji sledile po vr- sti vse drnge obcine na slovenskem ozemljn. Naše „nezasliŠano postopanje". Povejte nam, gospodje narodni e- dinjaši, zakaj hi ne smell zuhtevati ju- iri svoje last no zastopnike tndi itali- janski fašisti v Tolminn! Zakaj ne tndi oni v Boven, v Kobaridn, v Aj- dovšeini, v Vipavi, v Postojni in v | Sežani? Naj le »Edinost« žalnje no propa- dlem kompromisu v Idriji! Mi vemo, kaj delamo in cemu se borimo. AH hočete morda, da se spremeni nasa dežela v drugo Koroško, kjer so v slovenskih vasch sedeli v obeinskem zastopu Nemei tudi tarn, kier je bila v vast le ena priseljena tjemska dru- žina? Ne maramo druge Koroške! Če ta- ko divje žalujete po propalcm kom- promisu, vas lepo yabimo. da se kar umo zdruzite z idrijskimi fasisti in se domenite na podprefektitri za skupni nastop pri volitvah. Vladna pomoc vain gotovo ne izostane. Poskusite in morda boste celo zma- gali, mi vas pa ne bomo prev nie za- vidali. 0 idrijskih vclitvah homo se go- vorili. Kaj se gods po svetü? V Jugoslaviji je >prišLa na k-rmllo nova vlada. Pred'sddinik je zopet Ni- kola Pašič, kii je zctiscdel v viadi vsa ministrska mesta razen štirih s svo- jiini piPistaši. Štiri mfoiistroke sedeže jc prepustil radicevecm. Imaino torej niidiikaliio-radičcvsiko vlado. Radič izpuščen na svobodo. Prvi sklep nove vlade jio bii, d,a >e izpusti Radio iz zaipora in se ustavi proti njemu kazensko postopanje. Ko jö preiskovalni sodlnik pnečital Radi- en odd ok in mu javil, dai jc prost, je bivši rcpublikanski voditeli vzkliknil iz cele dnše: »Hvala Bogn. narodu in kral.ju!« Isti dan je bilo izpusoeno na svobodo tndi vod&tvo Hrvatske kniečke stiranke. Opro^ščeni vodltelji so sj nato sestali in so se daiii foto- Jirafiriati na javni nlici v Zagrebu. Ta fotorafija je gotovo zRpdovinskega jioimena: zalkaj Ijudje, 'ki so na njej naslikani, so se odpovödlaiHi vsemu pro.^ramu in vsem idealom hrvatske- ,ua naroldia, da bi rešili scbe iz ječe. Njihova osebna svoboda jc edina idej- na pod'laga za vstop v vil'ado. Da je to resnicno in so se radi- čevci popolnonui odnckli svo-jim na- črto-nT, dok.'izujejo izjav-e. ki jih je podal Radio v bclgrajskem dnevniku »Pol i tiki«. Repubiika je bila le slepilo. Vsem je se zna.no, kako ie Radič nai veličastnih zborovaniih nepre- glednim ninožicam hrvatsikih kiniietov oznanjeval repuWliko in rjnl kiikor lev ' proti monar'liiji. »Hvaljen Jczus! 7a- vcla repnblika!« je bil njegov običajni pozdrav na vseh političnih shad'ih. In ko se je zaidnjič zbralo nad 100.000 hrvatskih kmetov v Zagrebn. ie mr- .i»-olcl Markov tr^ samih s vet ill pra- porov s podobauni svetiii'kov in pre- svetim Srcam. .Lezusovim, i)od kateri- mi si čital zlate napise: »^ivela re- pnbiiica!« Štefam Radič je zanesel re- pnhlikansko propaffa!ndo v široke pla- sti, da je gorelo po vsem Hrvats!kem. Ker ni hotcla SLoveikska Ijndska stran- ka slediti njegovi republikamski «onji, je imenoval Slovicnce za nazadnjaški narod. Danes i>a priznava Radio sani, da je o nepii'bliki govoričil ic rad'i lepse- j?a. »Samo z rcpiiblikaniziuoni^< — pravi Radio — »je biJo moKooe pobiti v teh krajih liaibsbiirffovsoino. in pre- preoiti sirjenie koinnniznia. Vi zn;ite siiini, kaiko je bilo tedaj pri nas. V riinozicah jie vladala morala poraže- nih. Na eni strani tiabsbur^oivscina, ¦ na dnrgi boljševizem. „Politika je gibanje". Tu ie bila potrebna brza ponioč in niočan »šlager« (kričavo sresk)). Ce hi to ne bilo iižffallo lindstva, bi si bil moral izmisliti nokai drugega. | 7daj je sicer vsejedno in z uspehom i ^ moreino biti zadovoljni.^ Raidiič govori tudi o zajcdničarjih (idfr.ia Trumbiča skupina) in pravi: »Ko sem jih silil, naj postanejo re- pnblikanci, ne Hadi repnblike. ampak radii edinstvene hrvatske fronte, oni lMiijprej niso hoteli, a ko so prešli med republikance, hoeejo siedai. ostati re- publikanci. Jaz sem jhn že tedaj go- voril. da homo prešli vsi in,od monair- liiste. Zajcdničarji so takii, da K.anior jih postaviš, tarn hoccjo stati. A poli- tika ni stajanje, temveč Ribainie.-< Res, lepe nazore im,a Radio o po- lifik'i. Ko je govoril hrvatskemn ljud- stvn o repnbli'ki, ni n.iti veroval v svoje ¦lastue besede, teniveč trovonil, Cesar ni mislil. Oovoril je proti svo- jernu prepričanju, oznanj-ail je nere- snico in zavestno zmajal ves hrvatski lMiTodi. Zdaj divji repubiikanec, nato moinanhist, sedaj zai saimcnstoino hr- vatsko dlržavo, nato za centralizem, danes proglaša Paišiča za pos:lavarja nasilnikov in korupcionistov, jutri ga povzdiguje v deveta nebesa in ga sla- vi krxt junaka. PoMtika je res gibainje, toda kam dela Radio, je neprestano skalkanje z levie na desno. iz enega konca v nasprotni itd. Dči bi šestmi- ljon'siki hrvatski narod skakal obc- nem z Radičem sem ter tja, je trojno nemogoče. „Morda postanemo skrajni centralist!". Kako je na primer mogoče, dlai bi hrvatsko Ijudstvoi zaupailo stranki, ki je zahtevala prod) letoin še samiostoj- no drzavo, a se daitiies posta.vlja čez noo na stran centraliznia! Zcijedni- čairji — pravi Radio — so hoteli, »da stavimo nekaitere pogoje za sodekwa- nje z radikali, a to je glupo'st. Ako hooemo sodelovatir ne smenio priti s pogoii, ker sc zaoncmö sicqr kar spo- oetka kregati. Ako je treba. da izgla- dimo in raz'siriino avtoinoiinijo. bomo naredili to sporazumno z rad-ikaili. Morda niti ne bomo marali več avto- nomije. morda postanemo skrajni centralist — kaj znamo.« Kaj naj si mislijo o tch ir/iavah hr- vatski kmietje! Stopiti je treba v vla- do brez pogojev, to se pravi brez naj- iiianise lastne zahteve in spi'ejeti vse pogoje in vies vladn>i program na- sprotinikov. Radičevski poslanci protestirajo,. Da je to gola resniea, dokazuje tudi izjava nove vlade v parlam2nt.11, Mi- nister Ojuričič jo je prečitiiil in po- udaril v njej, dai sta nadükutna in ra- dioevska istranka popohumta edini glede uroditve države in da hooeta dicloma izvesti Lientralistično vidbv- dansko ustavo. Nai seji lirvaškega kimečkega kluba je pri si 0 radi via due izjaive do burn Hi pni'zorov. Radioevski poislaniüo Urvio je protcstiral proti vladni deklaraciji, oeš da je skozi in skozi centraliistio- 11a. Proti deklaraciji so iiaistooili tndi poslanci Jagatič, Bač, Kukeli in Tra- fanovio ter zag.nozili, da izstopijo iz stranke. Poilitika je sicer gibainje, to- diai ljudje vendlar ne razumeio, zakaj jc Radiio nrej zahteval kar lastuo dr- zaivo in skooiil sedaj kar do v-ratlu v centralizem. Mogooe bomo razširili avtonomijo, mogočc postamenno pa skrajni centra'listi! Ali Radič res še danes ne ve, kaj je doibro: centrali- zem -jli aivtonomija? Čemai jie pa 5 let pobijal centmlizem in positavil v svoj program skrajno avtonoinijo ali fe- deral izic/ni? Men da je stortl tudi to le radi lepšega in navduševal na rod zai ideje, v katens ni sam prav nio vonoval? Prav težko je, da bi ljudstvo sploh še zaupalo besedam stranke. ki spre- minja orno v bel(j, in o kaiteri nikdai ne veš, kedaj govori resnico in kedaj ne, o 'katieri nisi nikdlar gotov. kaj je njeno pneprioanje in njen program. Jih bomo po malem snedli. Potvrhu ima pa. se Radio pogum, dajafti drugiin jugosTovanskim politi- kom nasvete, jih karati in na vse strani ponoevaiti. »S Korošcem je tež- ko« — je rekel. »On ničesar ne ra- zume, pa hooe spraviti vse pod svojo knto, pod svoj talasr. Njcgovo stiranko hočemo malo po^ malo pojesti.« Tako govori Radio o svoj em včerajSnjiein zaveznikn in njegovi sttranki. Snedteil bo seve Slovensko ljudlsko stranko prav gotovo, zakaj politiono zreli Sloviend koma\i čakajo, da bi smeli skakati z Radičem iz kota v kot, iz republikanstvai v monarhizein, iz av- tonomije v centralizem, sai drugega jim 11 ič vec tie manjkai kot tK>. O dr.ju Žerjavu pravi Radio, dla je »najslabši in naj'bolj pokvar.ieni po- litik, samo dia v Belgradu ne ra»ziiime- jo siLovenski in se zato ne brigajo za slovenskie sleparije. »Morda ie to ta- ko ker ie boletien.« Taiko lete namki na levo in desno. mož napada s porno močio druge, a ne vidi samega sebe in svotfih uapak, s katerimi je ral|e. Hrvatje si morajo ustvariti la«trio viero. Pravi, da lxjdo še mnogi rt>do- vi pre^Iii predno bo do tega prišlo, a sedanja hrvatska generaciia mora izpolniti vsaj en predpogoi in ta je, da s.e Hrvatje osvobodijo Riina. Prvi korak pa uapravijo, oe prestopijo v starokatO'lisko cerkev, ki nai bi po- stala nekaka narodna cerkev. Narod- na hrvatska cerkev bi se potem te- kom oaisa spojil» s srbsko pravoslav- no üerkvijo. »Zato je sieveda treba ¦itMiogo dcla, ker ni dovolj, da jie zato izobrazeristvo, ampak morajo to s]>rejeti tudi uiase.« Ob ko'ncu svojih Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA< verskih izvajanj pravi Radič, da Nemci niso zato edini, ker niso vsi protestantje. Poi našem bo Radio ravnotako ustvaril Hrvatom lastno vero. kakor jim, je ustvaril; last no brvatsko repu- bliko. Po svo.ii želczni in neupogljivi na- ' čelnosti jc iiaravnosit ustvaneai za verskega praroka in poglavarja nave ccrkve. Neresna RadTičeva izva.ian.ia bodo iiiTcla niorda vendar dohre uspehe: zbudila bodb hrvatske katoiMčane in jili podboidlla, da si iistva.riio lastno veliko p-oilitično stranko. DNEVNE VESTI. Petindvajsetletnico lnasništva obhajajo (tones na Sv. go- ri naslednji gospodje: Batič Valentin, župnik Podbrdomi, Ivan Framke, žiipnik v Čcpovanu, Otiilii Mcdvciš, vikarij na Ponikvah, Josip Milanič, kurat v Medani, Valentin Pirec, zup- nik'na Sent vi ski gori, Peter Šorli, profesor vcronanka v Ljubliani iTi P, Romuald, O. V. M. Skronwiiin delav- cem; Naše iskrerae častitke, Bog Vas oh rani še mnoga leta! Osebne vesti. Proimoviral je doktorjcm pr'ava na univerzi v Padovi naš rojak g. Stan- ko Sue. Prijatclji in somisiieniki inn iskreno castitamo'. Doktoriern zidravilstva ie toil pro- mo viran preteklo sofooto na graski univerzi naš rojak g. Franc Marušič iz Sol kau a. Castitamo. Na bolonjski univerzi je promo vi- ral doktorjem. prtiva g. Joško Jakon- čič. Iskreno castitamo! Dijaška Matica v Trstu. Vktganje prosc'm. Dijaška Matica v Tnstu naznanja, da sprtejema proiänje za šoisko leto 1925-26. do vštevsi 31. aivgusta t. 1. Vse prošnje brez izjeme morajo biti spisanc na obrazcu, katierega je iz- cUiilo drnštvo in ki se doibi pri vseh di- jaiških driušitvih Julijske Kraiine in v uradu Dijaško Matice v Trstu, Via Fabio Filzi 10-1. Kdbr zeW obrazec naravnost od urada D. M. nai pošljc natainčen naslov in naj priloži znamiko 60 cent. Opozarja se, da se boidb upo- stevaile le prošnje onih di.iakov, ki bo- do nabnali kaj elanov za D. M. Pri- stopnice za nove člaine dobiio v ura- dii I). M. in pri vseh dijaških društvih. D. M. pripominja obenein, dla so di- jiki, iki so dovrsiili 17. leto saimi člani. V nasprotnom sluča.iu. so člani starši. Vsa.ki prošnji, v ka;teri morajo biti navedeni razlogi, iz katerih se pnosi podpora, niorajo biti priloženi sledeči doknmenti: 1. ubožtvi list; 2. doka«, da prosilec obiskuje solo; 3. ako ni začetnik, dokaz, da je prejšnii lietnik z uspehom dovr&il; pri visokosolcih, dct' je poiložil predpisane izpite oziro- mn kolokvije; 4. domovimski list (po- trdliTo o drzavljanstvii). V prošnji nio- ra biti navedieno vse, kar nai tvori podlajjo za njeno pravilno rjšitev. >;< * * Visokošolski zbor I). M .(zbon vseh v dru&tvu včlanjenih visokošolcev) sß bo vrSil due 23. avgusta; t. 1. v Tr- stu z olbicajniun diievnim redbrn. Gla- so'va-hio in volilno pravico iinajo viso- košoilci, ki so se vpisali v D. M. do 1. januarja t. 1. in ki so v rediu s člana- rino. Porcijunkula ])ri Mairiji v Logn pri Vipavi due 1. in 2. avffusta 1925. /. av.mista. Ob 3. uri popoldne pri- četek spovedovamja. Zvečen ob Ave Mariji pete1 litanije Matere božje z blatfoslovom. Po bkijioslovu >se ne bo več spovedovailo. 2. avgusta. Spoved'ovanje se prio'ie oh 5. ziutraj. Ob 6. uri prva sv. niaša. Ob 7. uri idJnuga sv. maša. Ob" 8. uri trctja sv. ina.'sa. Ob 10. uri pridiga in sv. maša. Po sv. maisi litaniie vseli svetnikov in blagovslov kot sklep porcijunkulske pobožnosti. iPo drugih cerkvah v vipavski de- kaniji ne bo mogoče do- domiiselne stranke zahtevale \n iz- vedle preloin z Rinioin, bi nastafcii re- sna vladna k.Hi'za, ker bi niočna kato- li?ka ljudlska stranka ny sodelovaJa več v vladi. Tcga so sie zb;>li uvidev- nejši politični krogi in niso odpokli- cali češkega poslanikai v Vatikamu. Tako se bo najbrže ta ostri spot, ki so ga izzvali svobodomiselci, za enkrat odstraimil1. Iz dežele bodočnosti. Rusijo nain slikajo vcdiuo kot de- želo, kjer je vse krizem neurejeno. Resnica lx> pa le malo drugačna. To dokaziije ža to, d*a vs^ države ihitijo sklepati s to »nevanio« Rusiio trgo- vinske pogodibu Te dni so Norvežani sklcnili v Moskvi pogodbo. da bodo v Rusiji kupili \rsii žito, kolikor ie ra- bijo' za sc. „Sveta vojska." Abd-el-Krirn, znaini vodia severno- iafriških vstasev, je proiglasil sveto vojno' vseh mphamedanskili piemen profci tujceni Francozom. Uporniki do'bivajo- visdnoi več čet in zmagujejo' na -vseh koncih; oipreuil.i'eni so twdli z i.ajbolj modernimi bojninii pnprava- mi, celo brezžičnc brzojave imajo v svojih jarkih. Francozi že bolj malo verujejo v svojo zmago. Vprašanje je, koliko časa bo francoski kmct dajal franke in svojc sinove za> K^ni-talisti- čno voijno p^djetje v Afriki. Po lastnem hrbtu udrihajo. V nedeljo se je zgodilo nekaj, če- sar se ni snop učakal. V Napolju iz- liaja fašistovski list »L'idea fascista« (fašistovska misel), ki ie bil toliko inožat, d»a je nastopil proti nckim ne- rednostim v fašistovsk.eim pristani- škem sindikatu. Zato jo jc pa skupil. Razjarjeni črnosraijčniki iz sindikata so udrii v tisknrno in razbiiali. Žalostna smrt daleč od doma. Poleg veselih, mlaidbstno objestnih fantovskih pozdravov od voiakov do- bivamo od njih tudi žalostne novice. Naš naročnik .iz Oenoiye nam zopet sporoča o enem takeiti slučaiu. Smrt je ugrabila daleč proč odi do- ma dva fanta v cvetu let. Štrliklja Jo- žefa iz Ponikev pri sv Luciii in Vi- diča Alojzija iz Podraffe pri Vipavi. V pondel.iek j.e stal na straži pri smodnišnici Vidič Alojz od 3—5 urc. Ob tcj urj ga jc prišcl nadomestit njegov tovariš Štnikelj z desetnikom. Pri prevzetnu straižc jc Vidič na cle- setnikovo povelje jenuil naboje iz pu- ške. Pri tem se pa nenadoma izproži Vildiičeva puška in strel zadene Štrn- kljn naravnost. v čelo; po vzdihih ob- leži mrtev v mlaki krvi. Ves prepa- den zgrabi Vidič puško. se oddalii par korakov, ]>oči in mlaidti fant obleži zadet v de&no in levo stran prsi. Iz strahu vsled svojega čina. ko je po l esreči umoril tovariša, si ie še sam vzel življenje. Krvava žaloigra ie tra- iala p:ir sekund. Takoj potein so prišli na kraj ne- sreče zdravniki z resilnwn vozom. Seved'a ni več bilo pomoči. Koniisija je dognala, da se je umor Stnvklja izvršil le slučajno. Pogreb obeh nesrečnih tovarišev se je vršil 14. t. m. Vojaška in mestiia oblastva so se udeležila pogreba. Na grobu je govorii polkovni poveljnik. Težko se bodo vračali tovariši v do- inače krajc brez Lo.izeta in Jožeta. NedOiinača zemlja kri.ie v sebi njuni krsti. Fantje so ob slovesii peü: »Oh, zdaj gremo, nazaj nas več n.e bo .. .- To je v el jail o njima ... Kako je z zdravniŠko pomočjo pri goriški bolniški blagajni? Mihael I3ensa ddlavec iz Solkana si je pokvariL pri delu oko. §el je k zdravniški prei&kavi goriäke blagajne. On Adlerstein, ki ga1 je preiskal, ni našel nič nevarn/jga. Bensa se je pa moiral obrniti do zasebnega zdravni- ka, ker ga oiko ni nehalo boleti. Šele pozneje so tudi pri bolniški blagajni uvidbli, da je bolezen resna. in so g:i poslalii k okulistu v Zagrad. Ali ino- ra biti res na tak način ureiena zdrav- niška ponioč, da se bolniki sprva od- pravljajo s tolažbo, d'a si morajo na- to sami iskati poinoči in dto iih sele ob zadujem koncu pošiljaio na nad- lcžno pot v Zagrad? Tako skrbe za zdravie pri «»-nriški hniniški bkigajni! Dclavcc. G. Emil Komel! Za »Čiikom na pal'cU ste se lotili prati zamorca še Vi. Razen Vas se pa vsi odborniki Pevskega in glashe- neifa društva v (jnriei zavedajo, da danes druslvo ne premorc moža, ki bi bil sposoben ga dvigniti. lato se le dalje časa pogajajo isti gospodje, ki Vas v obraz hvalijo, z drugim qlasbe- nikom, ki naj prevzame vodsivo Va- šega zbora. Da Vam moid kritika ni vsec. je nmljivo, a na zedost v svoji sodbi nisem osamljen. Poklieem Vam v spomin samo kritiko ga. Sreeka Knmaria, sedanjega dirigenta Olasbe- ne Matice v Ljnbliani. Pnzdrav! Dokiorič. Shod „Skalnice". * Shod drnstva Skalnica bo v ne- deljo dn-e 26. t. m. ob 4. pop. v cerkvi I sv. Ivana. Vabiino na obilno u-dlele- /bo. Predsedstvo. Žalostna pesem o žalostni duši. (Ha grob l g. Mihlavžu Seüeju, 127. B. 19Z5) KraljestvO' orla .ie- v visava'h. Le v višavah se dobro počuti, le taim gor more razvijati svoje sile in veličast- vo. In z obcii'dlovanjemr in tihim hrc- peiienjem v sreu zrejo nani vsi, ki ta- vajo globoko pod njim. Naj mil pa zla sreča onemögoci ]x>- let, naj mu o,hrome* krila, na] ga ne- sreča prikuje na dolino; kdo mu, vrne več ponos in veselje srea? Bistro oko, ki mu rieutesno zre v razkošno domovino višin, nebotičnih gora in neba, mu od vročih solza postaja bolj in bolj' kalno in sree, ix)lno pekočega gor ja in neutešenega hrepenenja, mu zaimira cxl d!ne do dne. V bridki one- moglosti öiiti bliža.iočo se smrt, da poveša glavo kot podkošena cvetka in božje usniiljenje ga sledniič reši teilesnega trpljenja in srčnih muk. Prijatelj Miklavž! Ali nisi bil l'i ko ta orel? Qlej, nebo Te je obdarilo s plemenitim sreem in vejikimi zmoz- notstmi uma, tako, da so Tvoji vrst- nikj in znanci s pozornostjo in prizna- vam.ieni zrli Vate, — v mladega orla — in, kakor kmet od blagoslovljenega polja, pričakovali od Tebe tisočerega sa'diu. Prepričani smo bili. da boš z visokim poletom, z neuinornim delo- vanjem in ljubezuijo obogatil in ople- nrjiiitil naiš narodni dorn. Pričakova- li smo z vseni zaupanjein in srčno ra- dostjo, da sie dvigneš med ])rvake našega Ijubega, ubogega naroda, med. njegove preroke in vodnike. Oh, ka- ko siino, süno jih potriebuiemo< mož, polnih eiste Ijubezni, mož dela, po- žrtvovalnih, nesebičnih ... veliko, ve- liko...! Tudi Ti si eutil v sebi ta vzvišeni poklic, a tudi moč in voljo. da dose- žcš svoj visoki smoter. In veselo, na- vdušeno si se dvignil za sveiim ci- lj.em pod visoko. žarko soince... To- ¦ da, gor.ie! V najlepši uri ie treščilo Vate in neozdravljiva.padavica Ti je otrovala zivee, da si onemogel v glo- boki tugi povesil ohrornela kn'a . . Kaj si trpel tedaj in od tedai, vesta Ie Ti in pa Bog, neomejeni gosp>dar vseh naših poti. Kako Te ie moralo to boleti! In to tem bolj, ker si da'1, za d'nein živo čutil, kako Ti bolno, otrovuino telo tesneje in tesneie v/e in vklcpa tudi moči dulia. kako Ti s telesom vred peša bolj in bo 1 i tudi bi- strost uma, spomin in volia ... Predragi! Ne veš, kako smo Te v Tvoji globoki tugi vsi pomilovali ter se Te često, često spominiali pred Bogom! Ne veš, kako smo zäte bili v skrbi in se v zli sliiliiji vedino bali, da nas zdaj zdaj neniilo zadene 1-cst o kaki nesreči, —• o nagli smrt'! 0, tudi Tebi jc bilo tako, čeprav si pred svojci, pred nami skrival rano, za- krival bojazen ter si se trudil z ijnict- nim, prisiljenim dobrini razpwo;*u- njem olinuijcvati našo dobro voljo ... In končno je res bila tista nesreena ura, ki smo se je vsi bali •— s Tebo.i vred. A nikomur nisi niti zinil o nji? o tLsti uri, o snirti, čeprav si živo Cutil že tedne prej, da se Ti naglo tliža, da Te niahoma. pokosi, mahoma. v po- polni nezavesti... Nikomur nisi uo- voril o tem, ker nisi hotel nikogar ža- lostiti, vznemirjati z grozno vestjo. A prav zato si sam tem bolj trpel s to strašno tajno v sreu! In pa ta niučna vprašanja, ki so Ti noč in dan begala dušo, a so ostala vedno brez odgovo- ra: »Ked-aj ~ kje — kako pride, kar mora priti in jc že blizu menc? — Cez dan, po noči —- v spauju — na poti — inorda celo v cerkvi, med govorom - ined sv. opravilam? In vendar Ti ni dalo, da bi pustil svoje dra^e neopozor.ieme! Kako st rasno Ti je moralo objemaiti dušo, ko si še celih 14 dni pred usodno uro sedel k mizi in napisal bratu Cirilu pismo, kaj čutiš v sebi, — - da Te kma- lu, k Te je prisel ljubljeni brat kro- pit in da je ob njih z vsemi i>redm- gimi, prcljubimi svojci prelival vroče solze nad toliko Tvojo liubeznijo in še bolj nad Tvojiin velikim mučeni- stvom ... Kako velik, obupen boj si bojeval sain s sabo, zlastt zadn.ie ted'ne življe- nja! Ko si zrl smrti v oči, Ti ie stopi- la v dušo nova moč in z owsano, a /idaj orjaško, jekleno voljo si te tru- dil, ukoriti si v krem'pljMi strašne pa- davice trepetajoče živce... In kako strašen boj si bil s svojim, že v smrt- nem o'biemu drhtecim tclesoin risti usodni večer, tisto grozno noč, ko si stopal v oni strmi obloški breg proti uomu! Oh, kako dlolga je bila tista, sicer pol urice kratka pot! Prijatelj, kolikokrat Ti y: klecnilo drhteče ko- leno1 v dolgih, dolgih, nad vise mucnih dveh urali hoje! Kolikokrat si se pač zgaidil pod veliko težo težkega kri- ža svojega oncmoglega telesa! ... Privlekel si se sledn.iiCK.lb1 doma, — pač s trdnirn sklepom, da s,e razode- neš svoji dlobri sestri, da vzame« vsaj od nje toJi težko slovo... In ona Te »OORIŠKA STRA2A« Stran 3. Zrelostni izpiti KV toJaninske učiteljisčnikc začno v Vidniu 28. t. m. in t raja jo pot cm do 1. avgusta. Raz-deliitev v posameznc skupinc je pripuščena ravnatieüstvu v Folium u, kamor naj se vsak obrne. Nujno potrebno je, da vsak napravi Prošnjo na kolekovani poli za 2 liri na naslov vklieniske rzp rase value ko- misijc potom ravnateljstva v Tolmi- nu za o prost it ev od ta:kse. Na splošno sodeč ni treba nikakega stralni, kcr toliko kot znajo drugi že izprašani, zainorejo tudfi toJnninski. Sta dve pro- fesorici, drugi so moški. Zato le ko- rajžno v Viülcin nie liudega ne bo. Idrijske novice. Občinske voiitve. Prej.oli smo iz Idrije dva dopisa gledc obdnskih volitev in iu oba ne- •spremcnjenai objavljamo. ker hocc'ino, naj pride vsako rrpnen.ie do svobodne- ga izraza. Stalisčc urcdništva je izraženo v iivodniku. VoUtve preklkanc!! Zaradi spletk s strani goriških siru- jarjev so olxHnske volitve v Ld'riji pre- kiicane, tako se g-lasi dob.esedno br- zojavka tr/aške »Edlinostii« št. 168. z dnc-m 18. ju'lija t. 1. Da se maJo bolj natančno pomenimo o celi stvari tudi nii volivci goriških strujarjev, poro- caino javnosti šledeče: Kompromis nied tržaško in goriško »Edinostjo« ie bil sklenjen med odlbori brez vod- nosti ljndisitva. Ko je Ijudstvo zvede- lo za ta akt, je z vso ogorčenostjo komypro'inis obsojalo in izjavljalo. dla i'ajsi voli komuniste kakor kompro- ¦niisno listo. Navajalo je pri tem raz- loge, katerc je potridil frudfl nedel.iski shod: široka masr. se upo&teva le, kadar jo rabiš, drugače pa, gledajo z vrba doli. Ha bo koinpronnisma feta bolj de- inokratična, je goriška »Edinost« I>r<)sila trža.šiko, naj zamenia nekaj <>seb v svojem dblu 'liste, kar pa se ni zgodiio. Lista je ostafla zatorej ljudstvu nieisimpatičirai. Bati se jc bilo, da dtobi komunistična sitra;nka 200 dk) •^00 glasov več. Ko se je zvedel kom- promis, je nastal razdor v vrstah ta- k® zvunih strujarjev. Razlaga, o ]x>- trebi kompromisa je bila nemogoea, ker so vi.šje stoječi stanovi uižje vcdno in vztrajno jgnorirali. Tržaški 'fldinjaši« so zalhtevali, da klonoino Pred njiini, dasi &mo števifoioi nepri- nierno močnejši kot oni. Q kakom vplivii posianca Besednjaka in dirja Ritežnika ni govora, ker se onadva dobro zaivcdnta, dh mi idbmačini do- hro poiznarno idrijske razmere in ve- ino brez njijn navodiil, kai nam je sto- j riti. Voditelji naše s^traipike niso nikakii ' diktatorji kakor oni pri tržaški »Kdi- nosti« in če bi tndi bili, imamo toliko sajniosfcojnosti, da bi jili kratkomalo zavrnili. Gospodie! Odstrunite tisto ograjo, ki loči po šmiru smrdeče od onih, ki smrde po parfumu! Z ozi- Toni na že v začetkn navedleno br- zojaivko v »Edinosti« priponiinjam samo to, dti je nekdo vcč dni zapo- jedbma prödCaisno zaipnščail dnino (šiht) z izjavo1, da zapušča iairno, ker ima opraviti na tukajšnji kr. podpre- fekturi. To dejstvo jc znano dßlav- stvu v splošno. (jospixije bijcte se za narod in v teni bojn pozabljate na večino naroda in to je delavstvo.... Sc o občinskih volitvah. Občiroske volitve bi se morale v ne- djljo 19. 7. vršiti, a so bile v petek 17. t. ni. odgodcne na neidbločen čiis. Naj tu sledi kratko in stvarnoi poročilo. Volilci - ko'iTiunisti so se zacetköina izrekl'i, .dfei se bodo potegovali le za inamj&ino, volili bodo sainio 4 odbor- nike. Večini je ostalo 16 zastopuikov. Sk'licali so k podprefekturi na pogo- vor oktale 3 sitranke, to je napredno. ljndsko in italijansko, in sicer od vsakc po S voliilce. Nasvetiovaili so, naij se privzameta v volilno listo vsaj 2 Italijana, nradnika, čcš, to J)O poka- za.loi, kaiko se dobro raziwneimo in osobito na zgoraj bo to n.uodno vpli-' valo. Nekateri so bili s torn pröd'logom zadlovoljni ,četudi le za svojo osebo, vsi so se pa izrekli, naj o tem dolioči javni voli'lni shod. Ta se ie vršil v neidleljo 12. t. m. v gledišcu. a do skle- pa ni prišlo, ker je Ijudstvo pred glaisovaiijefm zapusti'lo dvorano. Pre- vladalo je pač lirncnje, da nc gr.e d'e- lat'ii razločka med ps>dlk>zniki. saj simo tako vsi Italiiani, ki plaöujicinio enai- ke davke v dienarju in tudi krvni da- \ek. Kako se pa z nami dela, je zna- no. Vzeli so najtn sole. Koliko nas je sta'lo realčno poslopje, ki lx> drugo leto prazno!! Rni sodbiiji sie ne more- riio zgovoriti, saj ne obvladamo toliko italijanscine, da bi zadostno rnogl.i zastopati svoje zadeve. Pred par leti so na jaivni cesti pri belern dnevti na- pa'dlli m'irne rudarjc, jih raniIi do krvi, a se dotičnim ni nie zgod'iio. Ko bi se od naše strani kaj taikega zagre- šik), bi sedeli 'leta in teta v ieči. Mi jim laihko odpustimo, a pozabiti tega ne morenio. Vtis je bil ta. idb nc more sedaj nobena, slovens'ka stranka vo- liti fašistov, ker bi s tem krivice odo- bravali, sicer pa se nraidtniištvoi tako nienjuje, da malokateri leto dni tu ostane. Naprodna in ljuds-kai stra.nka sta sk.l'enili iti skirpno na voiišče: vsak a naj izbere 8 odbornikov iz svoje sre- de. Upi'lo sc je ternn nekai volilcev, češ saj nočejo naprednjaki skunnega delovauja;. Ko smo se pred rneseci na I skupnem shodn pogovarjali. kam se ' Idlrija priklopi. so oni glasoval-i za Trst, mi pa za Oorico. Bili so v manj- šini. Zaihtevali so drug shod, češ: nisino še dovOlj infoirniirani, tudi naši pri- staši niso vsi obveščoni. Vcdeli smo, da bodo sedaj agitiraili in zbrali vse moštvo na krov. Mi smo iim vseeno ugodiili. Na drugem sestainku so bili zoipet v m-anjšini In ko smo pristopili k Oorici, so oni odstopili in šlt k Tr- žačanom. S težavo se je zato1 sedaj vplivalo na nase prista&c, nctj seohra- ni skupni nastop. Ljudstvu tuldli ni ugajala lista napnednih odbornikov. Med 8 sta bilai samo dva mdarja, drugi obrtniki, gostilnicarii itd1. Vrtnili smo Jim listo s prošnjo1, naj pornislijo, da je velika večina voHilccv rudarjev, naj si vsaj štiri — toraj polovico iz- her'ejo. A vrnila se je lista nesiprem.s- njena. Zato se je reklo, naj gre pa vsaka stranka isaima zai se. Katcra zmaga, naj hua tudi večino v mest- nem za'stopu. Potrdilo nais je v tem še bolj to, ker so kommnisti nacnkratt iz- javili, da postavijo 8 odbornikov iz svoje si;ede, tedaj bo večini ostalo le 12 odbornikov. Vsc strank* so se bile izrekle, da voiliijo županom Kafro'lia Trevnai, pri- staša naše stranke. Kako večino naj ima župan, d,a se more v vsakem slu- čaju nanjo zanesti? Ko bi se pnivzela 2 fašista, bi bila to že polovica odbo- ra s komunisti. Ostadih 10 bi -s-c de- lilo se- na dve stranki. Toraj bi župa.n imd za seboi le 4 zalnesljive odborni- kc. V kako mučnem položaiu bi bil /upan, ako bi kterikrait sklepali kaj izvengospodarskega? Ome.ni;mo le slucaj, ko li be rail n a gospodha v mast- nem zastopu ni hotela pouka v vero- naiikii na obrtni in trgovski šdi. Saj so bili verouk res vstavili in 17 let ni bilo veirouka na tem tečaju. Ko bi prišk> zopet kaij enakega na dnevni rcfdl tedaj bi komunisti glasovaii pro-, ti, italijanski fasisti tudi, kor v kra- Ijestvn veroiuka tako ni in liberalci bi najbrž zopet osta;li pri svoii stari po- litiki. Opravičcno je torej, če se je sklenilo. naj gre vsaka stmnka samiia zas.j na volilmo liojišče. Tako bo imeil vsaj bodoči župan zanesljivo večino» za s,ebo'j. Zakaj so sedaj odgodili volitve. ne vemo. Morda zato, ker ni noben fa- šist sprejet za. kaudidata? Ako je to res, po'tem ne monemio govoriji o svo- hodnih volitvah. Ali so pa memili, da bo komunisticna manjšina imela vec g'lasov kakor ziruigajoča: stranka ve- čine? To bi ne bilo nič po'sebnega, saj se za večino |X)gamjajo 3 stranke, a v postavi ni dioločeino, da rnora ve- č in ska stranka imeti absolutno ve- čino. Prebivulstvo Idrijv! Vsakemu so idlrijske razmere do- bro zuame, zato lalrko vüd'i in čuti \'saktdb, zakaj se je naredil prjelom ined tržaško in goriško organizacijo. Ce j-j: bil prelom kriv, da so volitve v ohčinski zastop ukinjene, noisi krivdo »Trst«. Mi smo mnenja, da preilom kompwmisa ni kriv ukinjenja; občin- skili v(>litev, ternveč vlada, katera se vmešava v notranje zadeve posaimez- nih strank ter s tem moti in ornejuje svobodo občinskiih voilitev. Tako, go- spodje. za' enk rat dovolj. Kaj je novega na deželi? Livek. line 26. t. m. bo naše Prosvetno društvo ])onavljalo priredlitev. ki 'Sfc je vrlsila prvič due 5. t m.; iedro pri- rediitve je lepa ljuidlska igra »Domcn«, kos življcnja vzet iz sredine našega nairoda. Oelo ima lepo, pliemeTiito misel, je iiinietniske vredno-sti. Ne v |X)litični, ampak strokovni list bi spa- iliaJo, cc bi lioteJi imenoma navajati, kako so' reisilii posainezni svoie vloge. Ne bi'lobi pa pnaiv, če ne^bi bi'la na torn nie'stu izrečena neutmdljivi rnarljivo- sti vseh igralcev, zlasti glavnih vlog in gos])odu režiserju vsa pohvala in priznanjc za častni naistop! Vse g-naje je pa vrcdna lahkbmišljenost nekafce- rih clan lo v, zlasti članic. ki se dla jo zvabiti Clemen torn dvoimiljive vredno- sti, ki bi vsako dobro stvar raidli obrL nili na slabo, na svoj mlin. Taki člani in članice pozabljajo, kaj jia prvi na- men in cilj društva! K obiini"udeležbi v nedeljo, dfrie 26. t. m. vljudno vabi odbor! Dobrovo. Brici, v nedeljo. dtne 26. t. m. ob 4. uri pop. pride na Dobro'vo »Deseti brat« z vso svojo d'ruscino: Krjav- ljcm. Kvasom. Dolefom itd. itd1. Tabo- riil bo na divorišču doibrovskega gradu. Batuje. V nedeljo je pri nas »žegnanje«. Isti dan bo tudi šolska mladina pri- redila podl vodstvom svojega vod'ite- lia g. Lojzeta Bratuža šolsko vese- lico. Valuta. Dne 21. julija si dobil : za 100 franc, frankov 126.75 do 127.50 Lir za 100 belg. frankov 124 50 do 126.- Lir za 100 švic. frankov 521.— do 525.— Lir za 100 češ.-slov. kron 79.50 do 80'- Lir za 1 zlato marko 5.40 do 5.55 Lir za 100 dinarjev 47.20 do 47.45 Lir za 1 sterling 131. do 131.25 Lir za 1 dolar 2685 do '27.- Lir Novci po 20 frankov 104.— do 108.— Lir za 100 avst. kron 0.0375 do 0.0395 Lir je čula iz svoje sobice, da si doišel in HL&nila je, dfci hočeš, kot r>o navadi. posedeti v prijetnem hladu na klopiei 'n tnid.na je za&nnla, nioleč Zate in voščeč Ti v dluhu lahko noč... Ti pa si v tem bojeval v svo.ii duSi morda I najtežji svoj boj: »Naj bi Li povedal 'jubljeni sestri, da se bliža ...?« Stre- scl si se ob tej grozni misli in strah ]r} Ijubezen sta Ti na novo vlila v dlišo silno voljo do živl.ienja: »liočem, mo- r<'im živeti — še, še,...!« In vstal si, nustil na klopiei knjigo in skoraj pol- no s'tcklenico mašnega vina >z odbithn vratom';:) in odšiel, — četrt ure daleč, lDo temi in strmini do: plitvega tol- niunčka v gorskeni potoku. da sc (>Kop]ješ, da v studeni vodi iimiris tre- ncfajoöe telo, da zajnneš iz nje moč novega življenja... Naišel si smrt... Naše] si mir ... ,' Predragi Miklavž! Nikar mi ne J^itaj, da sem Tc hotel predstaviti 'jubnn rojakom kot bojazljivcn, ki se Je v poganskem trepetu bail smrti! Ne! Oleda-m Ti v dušo in ve^m, dta si ^ junak - mučcnik, to pa nad pol- ^nigo desetletje, pač od tedai, ko si začutii v sebi kal smrti. Z Bogom si *) Vino je bil kupil v riudajiržni v Kostilini g. Simona KeimperSa, a se je °čividno steklenici med' potjo pri pad- c" odbil vrart. i.mcl svoje račune sklenjene. toliko bolj za'dnje case, ko si vedel. da ne bo vec dolgo traja'lo in stopiš predenj, od katerega si pričakoval milostne sodbc ... A koliko ?.atajevania, pre- I magovanja Ti je bilo treba' v bolesti, ko si vidfel pred sabo strte vse prole- pe, načrte, ki si jih gojill od' mWih nog! In z veliko bogovdanostjo si daroval Bogu, kot nekdai vdiki očak si na» Izaka, vse to, kar si čutil: in videl pokopanega v sepi... »Tvoia volja naj se zgodi!« — In vemdlar, človek si bil. nosil si v sebi dušo, pol no živcga hrepenenja in ognjenc ljubdzni do ži- vljenja, do preljnbih svojeev, do Iju- bljenega: naroda; in domovine! Vse, vse bi bil rad d'al, žrtvoval tei posve- oeni, vzvišeni ljubezni, — a kako malo si ji mogel v resnici nudliti!... In zda.i veš, dragi Miklavž. da še ljubi Bog v svoji nesfkomčni' dobroti sprejel Tvojo veliko voljo in da1 zaleže Tvoja nesebična, gorcča liubezen ' pred Njim za vsa dela, ki si se jiji na- menil izvršiti v dolgem življenju. Ves Tvoj križevi pot življenja je vpijoča in i>lo'dovita molitev in dlaritev Bogu za časne in večne dbbrine naroda in vsega in vseh, ki so Ti bili najljubši. B.il si orel, ki hreipeni v višave go- rä in neba. Ohromela so Ti krila, da se nisi, mogel vspetji v vlšave svoj ill zelia in idcalov, eški bo množil Oosipod. Ti setve vendar bouš vesel: Ne misli nase biagi motž; i Ti za druge delal boš. za drugc bos oral, sejal; — če drug pa tu bo snoipje bral. vse zrnje to> pa Tebi Bog'Spravi tamna nebi. 5. Gregorčič. Stran 4 >(JÜRISKA STRAŽA« ZAHVALA. Štejem si v dolžniast, se iavno za- hvaliti zdravniku dr.ju Pinu Taglia- fcüno in asistentoina zdtraivnikoma dr.jema Aldu Dtica in Disio Vie zai kafcero- koli zidavo. NatanČnejša pojasniia se vdobi.io v obč. nradn v $tand:režu. Štandrež pri Gorici, 17. julija /925. Zupan: Anton Resčič. Obč. taijnik: Josip Filej. Sfolpne ure najmodernejšega sistcma ki se navijajo vsa- kih S dni imam v zalogi Franjo Štolfa, urar Komen nu Krasu ZOBOZDKAYNIK Dr. L. MERMOLJA špeeijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira w gorici na Travniku 5 II. od 9. do 12. in od 3, dO 5, Zobotehniški ambulatorij Brezigar Rudolf Via Mameli 5 I. Gorica ordinira: od 9-12. in od 2-5. Delo zajamčeno. Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan p r i G o r i c i se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajamčen. Novo lesno sklaclišče t. TIVAN - GORICA VIA MATTIOLl 5-7 poleg Piazza Bertolini (prej Fieno) Raznovrstni les za stavbenike in mizarje iz koroškib in jugoslovanskih produkcij Prevzamem naročila za kompletne vagone Cene nizke **W Prav gotovo je, da najboljše originalne ŠIVALNE STROJE in DVOKOLESA iz najboljših nemških tovaren dobite le pri dobro znani tvrtki: FRANC SAUNIG - GORICA VIA CARDUCCI 25, (prej Gosposka ulica) tPred nakupom oglejte si veliko izbiro ali pa zahtevajte cenik. ,,M undlos^ š i v a 1 ni stroji „Göricke^ dvoholesa, moforini „Finn" belgijske puške se vdobe le pri Josiptt Kersevaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 MehQnicnü üclaunico, Piazza Cayour stev. S. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERD9 32 - - (hiša Oenir. Posoj.) Veiilia zaloga češHcga jilctna iz znane touarns Hegench:irt I Raymann, vssbo- vrstno blogo za poroCsnce hahor tudi veiiHa izbiro mošhega in žcnskeg? suhna. Biago solidno! Cene zmerne! PODRUŽN3CA LjubljansHB ftreditne banke u Borici Corso VercJI „Trgovski Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva S. HS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vlogc in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4°/0 (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje.------- Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. Le^žfščci za krogle (cuscinetti a sfere) iz delavnic v VIHar Perosa. Edino za- stopslvo z zalogo za gorlšRo ozemlje: Pauel Uolpi, GORICH, Corso Uitforlo Emannele BII. St. 58 garage „Fl HT". Neobjavljen dokument iz politične prošlosti Primorske. Tretja skupiiia obsega Kras. poli- tični okraj Sežana in občini Devin in I>()iberd(>b, skupaj 29.847 prebivavcev /..^olj Slovencev. Ta skupina iina po naravi pač svoj cdnotni .tcospodarski značaj, v trgovini pa se naslanja in naklanja proti Trstu, Tržiču in (10- rici in nima enega snsdisca. Fokne- žena grofovina Goriška - Oradiščan- ska se torej po narodopisnem, zeui- ljepisnein in gospodarskein razmerju deli na: Furlansko nižino s 64.980 prebivavci, Brda, Soško in Vipavsko doiino in Gorico s 125.487 prebivavci in Kra« s 29.847 prebivavci. Po tern zemljepisnem in jjospodar- skeni razmerju zastopana je krono- vina povsem neprimcrno, nedosledno po 11 poslancili itaiiianske narodnosti in po It) slovenskih, ki iifiiajo varovati gospodarskie koristi 155.334 nr.j.bivav» stva proti oni 64.980 namesto, dla li zastopalo prvo število 15 poslancev in drugO' 7. Vodovje Furlanske niziue nima vodnili sil. Sti*uga glavne re^ke Soče ie ravnoležna z okolnimi vasimi in reka se mora jeziti, da ne preplavlja o-kolice. Prodna tla nima-jo prirodlnih ZL.kladov. Blatno niorsko obre/Je in niočvirno pribrežje do 150 km'" ni ugodno morje — plovstvu in trgovini. Kakor ta osredotočila se ie tudi ve- čja obrt ob sevierni narodtnostni mteji ob Krasu in Rrdili poleg progc južne zeleznice. Mizarska obrt v Marianu se ni rodila do ma, amq^ak ie umetno zanesena i>o poinoči vlade. Furianija nima obrtne prihodnosti. ker je po ])rirodi vstvarjena le za poljedelstvo. Kar je tvornic, so se ustanovile izko- riščaje ceni delavski material, kolon® in obubožane poljedelce. Neko'liko bode uplivala na razvoj obrti furUni- ska železnica, a nima innogo poniena kot krajevua železnica, ker so obče- valna sredstva po plami nižini irak lahka in cena in ni minogo' sr.ednjih posestnikov, ni večje obrti. Ta /elez- nica ima svoj pomon le v zvezi s kia- l.ieviuo Italijo in Trstom, je le prevoz- nica in ne bo oplojaila furlanskili tal. Slovenske pokrajine nasprot.no iiria- jo v izobilju vodnili sil, Vipava s Hu- bljem, Sk^ča z Idrijo, Bačo, Tolminko in Koritnico. Vipavska dolina im^i na,d 200 kin2 in Brdti nad 100 km2 po hriboviti in zemljepisni legi odmeiuc- nega za rejo uajfinejšega vina. sadja, zgodnje zelenjave in rovine. za veliko trgovino. Kras iina v nabrežinskcm skaiovju zaklad in že sedivi znaša lctni promiet re,zanega kamna okoli 2,000.000 gld. V Idrijski dolini pri Stopniku leži dnigo sikladovie grad- benega kamena še neizkoTiščano. (jo- rovje sploh ni še preiskano. Na Tr- novski planoti posodtuje erar nad 60 km" črnega gozdu. Srednja Soška dolina in Idrijski breg ob Italijanski meji ima okoli 100 km2 sveta boljše vrste za sadjerejo. Tolminske. Kana:l- ske in Cerkljauske pi an i rue in planote do 2000 km2 vstvarjene so za živino- rejo; pridelano maslo je posebno do- bre vrste in že znano daleč ix) sosed- nili kronovinah. V Miniu ob Vipavi in v Solkanu ob Soči se je udoniačila usniarska in mizarska obrt, v Renčah zidarska, v Biljah opekarne vecje mere. Vsc slo- vensko prcbivalstvo je nadarieno za vsako obrt. To kazejo posftbno sarno- uki - kovači in nožarji v zapuščenem Lokovcu. Vipavska; dolina ie preliod odl zahoda na vzhod, od italijanske meie na notranjsko planoto ori Po- stojni; soška dolina od juga do seve- rn čez Predel ua Koroško. Po pritoku Bači se da napraviti na severovzhod ugodniu zveza z Bohinjem. Sanii va- žni trgovski dohodi notranjcga Av- strijskcga dio severne Italije, ki se stekajo ob izhodu Soče in Vipave v Furlansko nižino ob mestu Gorica. l^o tej prirodni legi, po svojem po- vršju — nad 'AU cele kronovine, — |)o čilosti preibivalstva, po prirodnili zakladiJi ima edino le slovenski del kronoviii'j trgovsko-obrtiio in sploh gospodarsko bodočnost s svoiim sre- diščem, mestorn Gorica1. Resi jie ves ta del zanemarjen od vekov. njega središče iztrgano, d'a služi drugim na- nienom. Na prvi pogled se vidi, da je dižavna in deželma uprava skrbela enodusno le za razvoj furlanske m- žinc, italijanskega plemena. Tuda za Gorico skrbelo se je le toliko, ker je itdijanska. Varovahi se ie kot ita- lijanski kulturni otok med ¦severnim, tieukim siovenskim kmetoni. Pravi prirodni mimen mestu Gorice ni bit nikdar pred očmi in Ha dandanes Go- rica tudi nv izpoUuije. (Dalje.)