18. številka Ljubljana, v soboto 23. januvarja. XIX. leto, 1886 Izhaja vsak dan Kvetier* izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti preje'nan za avstrij ako-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub lj ano brez pošiljanja na dom /.a ae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuaa sa p* 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanil" jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa KirhUa hiši. ..Gledališka stolba". Upravni št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Vabilo na naroebo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo la novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časm ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. ii pol leta........6 „ 50 „ u četrt leta........3 „ 30 „ u jeden mesec....... I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ N jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo ,,Slov. zaroda**. Govor poslanca dr. F. Dominkuša v dež. zboru štajerskem. Kakor znano, stavil je naučni odsek deželnega zbora resolucijo, ki meri na ponemčenje Spodnjega Štajerja. Proti tej resoluciji so se oglasili vsi slovenski poslanci in govoril je starosta slovenskih poslancev g. dr. Ferdo Dominkuš v deželnem zboru v Gradci dne 13. januvarja blizu tako-le: Resolucija naučnega odseka zahteva po zmislu, naj bi se v vseh Blovenskih ljudskih šolah nemški jezik tako poučeval, kakor to javno življenje, jed-nota dežele, cesarstva in armade zahteva. Moram reči, da mi cilj, kateri hoče odsek pri pouku nemščine v slovenskih šolah doseči, ni dosti jasen, ker o tem, koliko je slovenskemu ljudstvu na Štajer-jerskem v nemščini treba, in v kateri meri to jed-nota dežele, cesarstva in armade zahteva, bodo nazori jako različni. Glede važnosti razlogov učnega odseka za celo našo državljansko življenje, 'ni dvomiti, da odsek kot cilj popolno priučenje nemškemu jeziku v slovenskih ljudskih šolah zahteva. Hočemo zdaj preiskavati, če se da ta daljni cilj zvezati s pravo nalogo ljudske šole, in če to res zahteva korist dežele in države. Prav obžalujem, da nemam takih besed, ki bi mi dale upanje, one može v Vašej sredini prepričati, ki samo zaradi tega, ker naših razmer ne poznajo ali o njih prav ne sodijo, imajo zdaj namen, naše ljudstvo v svojih najsvetejših pravicah odškodovati. Nas ne vodijo malosrčnost ali narodni predsodki, ampak opravičeni, vsakdanjemu življenju odvzeti razlogi, da se zahtevanju obširnejega pouka v nemščini na slovenskih ljudskih šolah, kakor je zdaj, z vso vstrajnostjo zoperstavljamo. Naravna in v postavi izgovorjena naloga ljudske šole je, otroke naravno-kršansko odgojevati, duševne zmožnosti razvijati, jih z znanostjo in zvedenostjo za nadaljni razvitek v življenji oskrbeti in tako napraviti podlago za vzgojite v krepkih ljudij in članov človeškega društva. Ta naloga obsega otlgojitev in pouk, torej ne samo priučenje znanostij, ampak tudi razvitek bla-gnsrčnosti in značaja. Če se hoče ta naloga doseči, morajo pravilne razmere v šoli biti. K tem prištevamo redno obiskovanje šole, pripravno omejene šolske okraje, dobro urejene šolske prostore, zmožne značajne učitelje, kot poučni jezik materni jezik otrok in kot etičenmoment odgoje, skrbna vzgoja otrokove narodnosti. Vspešen razvitek duševnih zmožnosti]' potom druzeg« jezika, kakor ga otroci govore in umejo, sploh ni mogoč. Nemci in vsi drugi narodi na tem kot jedino pravem pedagogičnem stališči nasproti svojim otrokom stojijo in se po pravici branijo, kak drug tuj jezik v ljudske šole upeljati. Naj mi bode dovoljeno, prečkati nekaj stavkov iz pedagogičnih pisem slovečega nemškega pedagoga Miroslava Dittessa, ki predmet tega vprašanja tako jasno razklada, da se boljše misliti ne more. Je le nekaj vrstic, ki se glas<5: „Mi Nemci hočemo svoje otroke nemški odgojiti, ne da bi Čehom, Poljakom, Slovencem itd. njihove vzeli, zahtevamo pa tudi, da se nam naši ne potujijo. To zahteva naravna čut, katera je vsakemu n e p o p ač um u človeku sveta; to pa tudi zahteva zreli obsegajoči um. Ker le na močnih in zdravih tleh narodnosti se more pravo človeštvo razvijati, kateremu je mogoče, oddaljenemu od vsake puhlosti, po jasnih zapovedih nravnega čuta narode spraviti in zjediniti. Zarad tega je vsaka prava odgoja v prvi vrsti narodna in mora to biti, da se polagoma k uzorom vesolj nega človeštva povzdigne. To je razvitek odgoje v pravilnih razmerah." Učilnice v nemških pokrajinah to svojo nalogo dosezajo, ker so jim podane vse te pravilne razmere, ker si veče število učiteljev delo razdeli in ker se od učencev ne zahteva priučenje drugemu deželnemu jeziku. Drugače je na slovenskem Štajerskem! Tukaj imamo večinoma le jednorazrednice, dosti od teh z neugodnimi šolskimi okraji; obiskovanje je zaradi tega v nekaterih krajih pa tudi zaradi velikega siromaštva prebivalcev neredno, skrčujoč uspeb pouka. K tem za se neugodnim razmeram pride zahtevanje priučenja drugemu deželnemu jeziku. Kdor razmere take učilnice pozna, v kateri pri dnevnem pouku učenci treh, oziroma petih, pri poluodnevnem pouku pa osmih Šolskih tečajev v jedni sobi skupaj sedijo, jeden učitelj 130 do 140 učencev nadzorovati in poučevati mora, temu bode mogoče oceniti veliko nalogo, katera se stavi učiteljem in učencem. Koristi priučenja nemškemu jeziku ne bode nihče preziral, posebno za tiste učence, ki so poklicani in katerim je mogoče, se bolje izobraziti, svoj delokrog razširiti. Po izgovoru strokovnjakov pa, in sicer takih, ki nepristransko sodijo, tudi nemških, je celo nemogoćevljudskih šolah pred-pisani uspeh v pouku doseči in zraven tega še nemški jezik priučiti. Na vsak način moral bi se pouk v tujem jeziku na naravni poti razvijati, namreč še le na višji stopinji pouka začeti in materini jezik kot poučni jezik rabiti. Kako pozornost je treba v zmislu odgoje obračati na vzdrževanje lastne otrokove narodnosti, sem že povedal. Kako se pa v tem oziru godi na Spodnjem Štajerskem V Šolske oblasti zmatrajo priučenje nemškega jezika kot glavni namen ljudske šole, po postavi odmerjeni glavni namen pa kot postranski namen. Šolski nadzorniki stavijo, deloma da se prikupijo deželnemu šolskemu svetu, deloma pa tudi, da ustrezajo nemškemu šulfereinu glede nemškega LISTEK. Ivan Zbogar. Zgodovinsk roman. (Spisal Charles Nodier, poslovenil Jos. Kržišnik.) v. (Dalje.) Dokler se konji oddihujo od dolgega napora, — ker naložili so jim obilne tovore in vozili so po opolzlih in strmih potih — nasloni se stari sesti-janski gostilničar na durca kočije gospe Albertove ter jo zaprosi v imeni krščanske ljubezni, naj bi vsprijela do Montefalkone ubožnega, utrujenega potnika, kateri je že opešal. Bil je mlad redovnik iz armenskega samostana na beneških Lagunah, vračajoč se z misijona. Njegova poštena in nežna podoba je živo zanimala. Takšne prošnje bi gospa Albertova in nje sestra ne bili nikoli zavrnoli, naj bi ju priganjali v to še t ako tehtoviti razlogi. Dverca se odpro in Armenec, oprt ob dobrega starčka, kateri ju je bil z njim seznanil, dvigne se, mrmraj e se zahvaljujoč, z naporom v kočijo ter sede na namenjeno mu mesto. Njegova bela in kakor mlade deklice nežna roka nasloni se slučajno na roko gospe Albertove; a brzo jo odtegne; in uvi-devši, da so na vozi malo da ne same ženske, potisne Širokokrajni svoj klobuk čez obraz. Skoro potem začno se z nova pomikati naprej. Noč je že do cela otemnela. Mej Sesti j ano in Devinom pokriva zemljo dro-ban in gibičen pesek, valeč se z vseh stranij pod kolesa: kočija se zaporedoma vanj udira ter dviguje, ter zdi se, da se giblje in ziblje, kakor na valovih. To slepilo je še večala pri varljivej in ma-milnej svetlobi večernih zvezd bleščeča barva srebro-likega peščevja in v nedoločno širino šireče se obzorje, kažoče očem nekako sliko prostranega morja. Zdelo se je, kakor bi konji preletali z gorskimi vodami poplavljeno nrostorje. Tonica, sedeča v jednem kotu kočije, otvorila je okence ter se naslajala s to iluzijo, dihajoč sveži a rezki nočni vzduh. Le zelo počasi mogli so se pomikati konji po teh nu-priložnih tleh, in čutil se je vsak zvunanji pregib. Tonici, katera se je jako lehko vznepokojevala, zdelo se je uže večkrat, da vidi, kako se krado senc nenavadne oblike po prostori, širečem se pred I njo; vzmočena pridržavala je sapo, da bi razbrala, če ne spremlja tega premikanja kakov hrup, kar bi moralo biti vsekako, če se v resnici kaj gaja ter je ne slepi samo oko. Kar zapoje kočijaž, čuv-stvujoč morebiti kaj podobnega ali boječ se, da ne bi zadremal, dalmatinsko pesem, nekako romanco, katera ni brez čarote, Če se je uho privadilo, ali je osupne, radi svojega neobičajnega in divjega načina ako jo čujc prvi pot, zavija se tako čudno, da jo znajo peti samo stanovniki te dežele. A nje napev je jako preprost, ker je sestavljen samo iz jednega, brez konca ponavljajočega se motiva, kakor je navada pri prvobitnih narodih, ter iz dveh ali treh zvukov, v istem redi vračajočih se; ne-razumevna je kakovost zvukov sama, katera se čudno prominja. To je postopno in burno posnemanje najrezkejSega hrupa, najostrejših vsklikov in osobito onih, kakeršne prebivalcu opuščenih krajev vdihavajo sredi nočij šum vetra, piš neviht, tuljenje oplašenih živalij, on spoj tožeb, kateri se čujo iz samotnih gozdov o pričetki viharja, ko zadobode vsaka stvarca v prirodi glas, da vzdihuje, celo veja, katero je veter zlomil, a no po vse utrgal od rodnega jej drevesa, da se skripljoč maje, drže so še jezika neverjetna zahtevanja. Navadno se tudi le uspeh pouka v tem predmetu kot mera za uvrstitev uspeha v pouku vsprejme. Ako je slovenski učitelj mož, ki se okoliščinam uklanja in nemški stranki pristopi, se mu bode takoj posrečilo, si zadovoljnost svojih predstojnikov pridobiti, drugače se mu pa godi, če je odkritosrčen značajnež, ki ljubezni do svojega naroda ne zataji ali se celo za narodni raz vitek poganja. Saj neki nadzornik na Spodnjem Štajerskem učiteljem, ki hočejo kako boljšo službo imeti in se njemu predstavijo, čisto odkritosrčno razodeva : „Narodni mi ne smete biti", ali pa: „ Slovenec tega mesta ne dobi, to Vam povem." V jednem slučaji se je in sicer pri zrelostnem izpitu resno karalo, da slovenski pripravniki mej seboj v materinem jeziku občujejo. Glede uspeha v pouku nemškega jezika na slovenskih ljudskih šolah je najtežje zadovoljiti gospode okrajne glavarje. Nekateri teh gospodov imeli bi najrajši namesto slovenskih, popolnem nemške šole. Pedago-gični moment odgoje otrok na narodni podlagi, za to nam v državnem temeljnem zakonu zagotovljeno pravico, je tem gospodom Slovencem nasproti le prazen zrak. Slovenska ljudska šola njim ni druzega, ko priprava za priučen je nemškemu jeziku in z vsemi sredstvi delajo na to, materni jezik kot poučni jezik skrčiti in na njegovo mesto postaviti nemški jezik. Da pod takimi razmerami odgoja v šoli na slovenskem Štajerskem ne gre naprej in ne more naprej, jo jasno. (Konec prih.) Deželni zbor kranjski. (XIII. seja dne 13. januarja 1886.) (Dalje.) Poslanec Kersnik pravi, da z Vestenekovo šolsko novelo je bilo seveda le predlagano, da se učiteljem na •jednorazrednicah tudi dovolijo funkcijske doklade in v konečnem poročilu je tedanji poročevalec trdil, da bode treba dati i tem učiteljem primerne remuneracije. Da narodna stranka danes stoji na stališči, katero je zavzemala prejšnja nemška večina, pač ne zasluži graje, ker hoče olajšati, kolikor to dopušča slabo materijalno stanje deželnih financ, res prekčrno stanje ljudskih učiteljev. Ljudski učitelj je v prvi vrsti poklican razširjati omiko v šoli, a tudi izven šole. Teška pa je njegova naloga! Kdor drugi ima sveto dolžnost, ljubezen do branja slovenske knjige širiti mej narodom, ko učitelj, in ako to stori, potem je služil le kulturnemu namenu, kajti pospeševal je po razširjenji dobrih slovenskih knjig mej ljudstvom omiko, in to je njegova najblažja dolžnost. Zaradi tega pa se ne sme učiteljem predbacivati, da nosijo seme razpora v šolo. Oni nosijo le seme izobraženosti in omike mej odrasle in cepijo isto v srce nežnih otrok in zato blago in domoljubno delovanje zaslužijo ljudski učitelji na Kranjskem presrčno zahvalo in priznanje deželnega zbora. (Živahna pohvala.) Poslanec baron Schwegel je v svojem govoru tudi grajal delovanje okrajnih šolskih svetov. Ako je hotel baron Schwegel doposlati to grajo narodni večini, se je pač o napisu zmotil. Ravno stranka, h kateroj spada baron Schwe- gel, sedanja manjšina, bila je ista, ki je takorekoč v zadnjem trenutku svojega življenja kot večina se podvizala, hitro odposlati zastopnike v okrajno šolske svete. In tako je poslala denašnja nemška manjšina v neki okrajni šolski svet dva gospoda, ne zaradi tega, da bi bila v šolskih stvareh posebno izvedena, nego le, ker sta odločna pristaša nemške manjšine. A naglašati je treba gotovo istino, da ta dva pristaša nemške manjšine, katera sta bila po nemški manjšini povzdignena v tako izvrstne ve-ščake o šolskih zadevah, se doslej, tedaj več nego tiri leta, nestaudeležila nitijedue seje c. kr. okrajnega šolskega sveta, v kateri sta bila izvoljena in se kakor je videti tudi drugi dve leti, vsaj po njih dosedanjem postopanji soditi, niti jedne seje udeležila ne bodeta. (Velika veselost.) Govornik pravi, da bode z velikim veseljem glasoval za predloge finančnega odseka, z ozirom na to, da je njih namen, pospeševati omiko in izobrazbo. Narodna stranka kranjskega deželnega zbora plačuje danes za menico, katero je ponujala nemška sedanja manjšina ljudskim učiteljem, valute, a za to glasuje govornik, kakor vsa narodna stranka, velikim veseljem. (Živahna pohvala.) Poročevalec finančnega odseka poslanec profesor Šuklje v daljšem govoru zagovarja po istem stavljene nasvete. Čudi se, da hoče baron Scwegel, kakor je razvidno iz njegovega govora, le pogojno glasovati za nasvete finančnega odseka. Punctum saliens predloženega postavnega načrta je ta, da naj se učiteljem, ki so voditelji ljudskih šol, vendar vsaj nekoliko odškoduje mnogo njih delo za mnoga pisarniška dela. Isto je nameravala i prejšnja nemška večina 1. 1878, samo da tega ni izvršila. Le ob-ljubovala je, dala pa nič, dasi je tedanji poročevalec trdil, ne da mu bil kdo ugovarjal, da pristaje učiteljem za toliko pisarenja, katero imajo v šolskih stvareh, vendarle nekaka odškodnina. To imajo tudi učitelji po vsi Avstriji, razven Gornje Avstrijske, a v tej deželi učitelji na tako odškodnino kaj lahko pozabijo, kajti tam so itak izvrstno plačani. Pač neosnovano je bahati, Bog zna kako veliki prijatelji šole da so gospodje nasprotne strani, na drugi strani pa se protiviti vsaki i najmanjši denarni pod pori za učitelje. Kar se tiče opazk zastran c. kr. okrajnih šolskih svetov, pravi profesor Šuklje, da naj iste le nemška večina sama zase hrani, kajti ona je iste tako sestavila, kakoršni so sedaj in kakeršni bodo še ostali, dokler njim Čas poteče, narodna stranka pa nema za sedanje okrajne šolske svete nobene odgovornosti. Konečao priporoča nasvete finančnega odseka, kateri se pri glasovanji vsprejmo tudi v tretjem branji. (Dalj« prih.) Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) III. Gosp. zbor. svetnik Mihael Pakič bere odsekovo poročilo o zborničnem proračunu za leto 1886. Poleg tega določile so se potrebščine z 4473 gld., ki so se od onih v letu 1885 za 94 gld. 50 kr. pomnožile, in sicer po največ radi tega, ker se je za obrtne napredovalne šole in pa za pisarniške potrebščine več preračunilo. Dosedanji nakladni odstotek popolnoma zaleže za potrebščine, odsek predlaga tore: Zbornica naj vsprejme proračun ter naj ga po c kr. deželni vladi poda v potrjenje Nj. vzvišenosti trgovinskemu ministru. Zbornica je potrdila vse proračunske postavke z jedino spremeno, da je v jedno točko spojila točki „plača" in „nagrade tajniku." To pa proračuna ni nikakor povišalo, in se je vsprejel potem odsekov predlog. IV. Zbornični tajnik poroča o zadružnih pravilih cesarjev in brivcev, omenjajoč na drobno vse nedostatke, ki naj bi se čim prej odpravili. Vsled tega bi se morala pravila nekaj prena-rediti, nekaj popolniti, tako, da bi se zlagala z normalnimi pravili, ki jih je izdalo vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo, kajti § 25 zadružnih pravil je protiglasen § 128 obrtne novele, kakor tudi še več druzih točk. Poročevalec torej predlaga: zbornica naj v zmislu odsekovega poročila izreče c. kr. deželni vladi željo, naj bi odredila, da se zadružna pravila cesarjev in brivcev po zakonu prenarede in popolnijo* Predlog je bil vsprejet. V. Gosp. zbor. svetnik Ivan Baumgartner bere v imenu I. in II. odseka sledečo prošnjo: „Visoko c. kr. ministerstvo za trgovino! Ima-joč trgovinske in obrtne zbornice po zakonu z dne 29 junija 1868 tudi namen, da iz svoje inicijative dajejo na vedo visokim oblastvom lastna zaznanja, usoja si nuj udane j še podpisana trgovinska in obrtna zbornica izreči svoje mnenje o načrtu zakona zadevajoč zavarovanje delavcev proti nezgodam ter podati nasvete v visoko naklonjeno oceno. Ako je zmatrati načrt tega zakona le kot pri-četek onih naprav, s katerimi naj bi se uredila in zboljšala razmerja delavcev, pritrjuje mu najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica z veseljem, ker je po nje neusiljivi misli postala neizogibna ter neodložna naloga visoki vladi, kakor tudi vsem pri* zadetim krogom, da teže pripraviti delavce v pra-vilnejše razmerje z gospodarji, nego je to dosedaj bilo, in pa dati jim pristojen družben stan, tola-žilno Čut in mirno zavest, da bi mogli v slučaji nezgode, ki jim je prouzročila nezmožnost ali še celo smrt, upati pomoči pred gladom in silo za-se in za svoje družine. Toda s tem načrtom zakona se, po mnenji najudanejče podpisane zbornice, ne doseže svrhe, da bi se čisto odpravila nezadovoljnost delavcev in da bi se popolnem preprečile sedanje družbene težnje, kajti zavarovanje proti nezgodam, omejeno le na jeden del delavcev in obrtnih uradnikov naših mnogovrstnih obrtnih strok, mora vzbuditi pravično nevoljo v vseh od zavarovanja izključenih. Ravno tako ne more zadovoljiti zavarovanje samo proti nezgodam, ne da bi bilo zjedinjeuo s to napravo tudi zavarovanje za preskrbljenje v starosti, kajti taka nepopolna zavarovalna naprava bi utegnila zapeljati v delu osivelega delavca, ki čuti, da se mu vedno bolj bliža nezmožnost za delo, da si sam napravi nezgodo, da bi bil deležen dobrot zavarovanja proti HV Dalje v prilogi. "^O? nekoliko za skorjo. Sedaj se razlegne poln in so-noren glas brez ovire okolo, sedaj bi se mislilo, da odmeva pod špiljo, a včasih ga dvigne vzduh nad oblake, ker se napolni z neko čaroto, kakeršne še niso imele nikoli človeške melodije. Toda pozemelj-sko petje ni toliko čisto, mirno in pripravno, zazibati dušo v pokoj, kakor mislimo o angelskem, naj se mu tudi kolikor možno približa ; nasprotno, ono se glasi ozbilno človeškemu srcu, ker raja misli, polne burnih spominov, strastnih čuvstev, nepokoj-stva in žalobe; ali ona budi, mika ter vabi pozor-livost, in ta se ne more obraniti nje gospostva. Spomina zlonosnih in sladkih zvukov morskih božanstev, zamikajoeih potnike in privabljajočih njih ladije na neizbežne čeri. Živo domišljijo imejoč inostranec, kateri je, sedeč na dalmatinskih obalah slišal samo jedenkrat mlado dekle, pevajočo svojo večerno pesen ter izročajočo vetrovom svoje zvuke, katerih bi ne mogla zaznamenati nobena umetal-nost, katerih ne bode nikoli posnemalo nobeno glasbilo, katerih ne more opisati nobena beseda, mogel je umeti čudo o Odisejevih sirenah, ter je smehljaje se opravičeval Uliksovo preziranje. Tonico so radi nagiba, občega vsem slabotnim dušam, radovoljno preskakujočih prirodne mejo, ker jim j« treba pokroviteljstva in osobito ljubezni (kar je njim morebiti isto), Tonico so naslajali bolj nego nikogar tajinstvene in skrivnostne stvari, nudeče živenju raznoličja in duhu nov svet. Ona ni verjela, da bi bivala v istini ona bajeslovna bitja, o katerih toliko pripovedujo vraže dežele, v katerej se je rodila, in dežele, v katerej; se je udomačila; o mračnih velikanih, vladajočih po visokih gorah, koder se vide včasih sedeči v kakem oblaki, imejoči rame z ogromnim deblom oborožene; o silfah, lehnejših nego sapa ter imejočih svoje dvorce (palače) v čaši kake male cvetke; o nočnih duhovih, čuvajočih skrite zaklade in blodečih v njih okolici, da odganjajo tate, ostavljaje na svojem poti migajoč plamen, kateri se dviga, niža, ugasne a se znova porodi, izgine, a se z nova pojavi: a ljubila je takšna slepila in dalmatinsko petje, katero je pogosto z veseljem poslušala, obudilo jej je v isti hip vse. Zatorej je posluša z živim in nemočenim zanimanjem; kar se kočija nenavadno zgane ter kakor bi trenol, ustavi, zelo se majoč. To jo vzdrami iz nje sanjarjenja. Konji se za korak zdrzno nazaj, dalmatinska pesen zamre v kočijaževih ustih. — Vozovi, pred nami se vozeči, ušli so nam naprej, pravi on, dočim je redovnik ustopal k nam. in cesto so, če se ne motim, zaseli ter zaprli razbojniki. — Kaj govori? vsklikne gospa Albertova, pla-novša k durcam. — Da smo ustavljeni, deje Tonica, stisnovši se nazaj v kot kočije in trepečoč od strahu. — Ustavljeni! ponavljajo gospa Albertova in sopotniki. — Ustavljeni! umorjeni! izgubljeni! nadaljuje kočijaž: oni so, Ivana Zbogarja četa je; in tu je prokleti grad Devinski, nam vsem bodoči grad. — Za svetega Nikolaja Dobrovniške; a ! vsklikne armenski redovnik krepko in strahovito, prej bi se nam razpočila zemlja pod nogami. Izgovorivši te besede, zakadi se sredi razbojnikov. V istem trenotji začuje se divji laik, kateri je prestrašil Tonico v Farnedi in tisoč gro obudnih glasov zarjove, ponavljaje ga. Durca so so zaprla za redovnikom; zavesa v njih je spuščena, konji stoje nepremično, smrtna tišina vladu na vozi, od zvunaj se je slišal samo zamolkel glas, udaljajoč se bolj in bolj; kar svisne bič, svisne v drugo, konji se zaženo v nagel dir, nestrpljivi, kakor bi jih bil ta opomin očaral. Ostanoveli so stoj rav, I..odar dobite druge potnike. iiju prih.) Priloga „Slovenskemn Narodu" it 18. 23. jannvarja 1886. nezgodam in bi rešil b tem sebe in svojo družino potrebe in bede. Razmišljajoč vse take slučaje, zmatra najuda-nejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica Bplošno zavarovanje delavcev in nižih uradnikov proti nezgodam, onemoglostim ter nezmožnostim za delo tudi vsled visoke starosti, za jedino pravo pre-skrbljenje njihovega dobrega in za jedino poroštvo proti razširjevanju onih družbenih tokov, ki se delavcev vedno bolj polastujejo in ki prete kakor kuga, da jim zamorijo zdravo čut za spolnjevanje dolžnosti, pošteno prizadevanje in veselje za delo. Ako se da razumnemu in poštenemu delavcu priliko, da preskrbuje sebi ali svoji družini nujne potrebščine za slučaj bolezni, onemoglosti ali vsled osta-relosti prouzročene nezmožnosti za delo, zgodi se s tem vse, česar si le želeti more. čuti se s tem varnega pred beraško palico, povzdigne se mu nravno čuvstvo, v družbi se čisla kot nekaki boljši član in se mu mora sploh vzbuditi spoznanje, da more, spoštovaje delo, le na ta način spolnovati dolžnosti proti svoji družini, gospodarju in proti družbi. (Daljo prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. januvarja. Naiient minister dr. pl. Gautsh obiskal je Prago. Ogledal je tamošnje srednjo šole, klinike obeh vseučilišč in se prepričal o nekaterih nedo-statkih prostorov. Povprašal je posamezne profesorje, kaj mislijo, da bi bilo potrebno, in jim obetal, da se bode po možnosti oziral na njih Želje. Vnanje države. Nekateri ruski listi prinesli so dopise iz Sofije in iz Plovdiva, v katerih trdijo, da Bolgari žele da bi ruska vojska zasela Bolgarijo in Vzhodno Rumelijo. Te vesti so jako iznenadile vse bolgarsko prebivalstvo. Poslednji tabori v obeh deželah in sklenene adrese, katere so se izročile zastopnikom velevlastij, svedočijo, da narod baš nasprotno želi. — Pogajanja mej Bolgarijo in Turčijo zadele so na novo ovire. Rusiia neče drugače priznati zjedinenja, kakor da se povekša ruski upliv v Bolgariji. V Carigradu so pa baš nasprotnih mislij. Po mnenji turških državnikov bi ruski upliv v Bolgariji škodoval vrhovnim pravam sultanovim in se tedaj branijo priznavati zjedinenje, dokler bodo Bolgari pri vsa-kej priložnosti se ozirali na želje Rusije. Bolgarski minister vnanjih zadev in Gadban efendi odšla sta v Carigrad, da se bodo tam nadaljevala pogajanja. Kakor se iz naslednjega pogovora z dopisnikom ,St. James Gazette" razvidi, se je arlBftki kralj postavil popolnem na stališče onih poljskih Šovinistov, kateri Rusov ne zmatrajo za Slovane, ampak za Tatarje. Milan je rekel proti dopisniku, da je Sričakoval, ko je Salisburrv prišel na krmilo, da ode prav razumel položaj ter spoznal, da je Srbija ona vlast na Balkanu, ki je res Angliji prijazna. Bolgarija ni druzega, kakor ruska provincija. Povečanje Bolgarije pomenja razširjenje ruskega upliva, ki bode s časom osvojil si Makedonijo in polastil se nazadnje Carigrada. On (Mdan) je osobni prijatelj kneza Aleksandra, ker .se ve, da je osobni sovražnik Rusov, politično je pa nasprotnik knezu ker poslednji mora plesati, kakor mu Rusi godejo. Moral se je podvreči carju, četudi ga jo bil tako ponižal. Na Balkanu sta dva moža. katera zmatra Rusija za škodljiva, knez Aleksander in on. Knez Aleksander bil je prisiljen, tako postopati, kakor je, on (Milan) je pa spoznal, da Srbija ne more sama stati in se je oprl na Avstrijo. Napačno je, če se uštevajo tudi Bolgari, ko se govori o kakej vzajemnosti vseh slovanskih plemen. Pristni Slovani so Poljaki, Čehi, Hrvatje, Črnogorci, in Srbi, vzhodno od Srbije ni nobenega pravega Slovana več. Bolgari so tatarsko pleme. Srbska vojska ni bila zmagana. Priplenila je 10 topov, zgubila pa ni nobenega topa in nobenega voza. Srbi niso zgubili nad tri tisoč mrtvih, ujetih in ranjenih. Poslednjih je bilo samo 300, dočim so bili Srbi ujeli več tisoč Bolgarov. Srbi bili so le jeden del vojske mobilizovali, mogli bi pa v boj postaviti od 300.000 do 400.000 mož. Na vprašanje, ali veruje, da bi ne zopet začela vojna, zmajal je z ramama in rekel, da najbrž še Bismarck ne ve, kaj bode spomladi. — Oficijozni list ruske vlade „Norda piše, da se Evropa prizadeva ustanoviti mir najprej de fakto, po tem ga bode pa de jure utrdila; Srbija je pa sklicala rezerviste, vedno zmišljuje nove pritožbe proti Bolgarom in obnavlja svoje zahteve, da bi se obnovil status quo ante. Morda hoče Srbije s tem mirovnim prizadevanjem Evrope nasprotujočim postopanjem politično olajšati svoje poraze in pomanjšati njih utis na narod ? Morda pa srbski državniki še upajo zmagati, ako skupno z Grško začno vojno? Toda v Belemgradu bi ne smeli pozabiti, da bi Turki se uprli, ako bi Grška začela boj. Turčija bila bi naravni zaveznik Bolgarije. Kar bi Srbija pridobila z grško pomočjo, bi pa s turškim nasprotstvom zgubila. In tako postopanje Srbija bilo bi le nadaljevanje napačne politike, katera le škoduje svojim smotrom in koristim. j Ta politika je pospešila toliko sovraženo zjedinjenje j Bolgarov z vzajemnim vojevanjem Bolgarov in Ru-! melijcev in njih zmagami, s katerimi so odbili ne-j opravičen napad, in pogladila pot sporazumljenju mej sulfanom in njegovim vazalom. Vse to je tako jasno, da bi morali videti na dvoru kralja Mdana. Ali pa naj tako tolmačimo vojevito mišljenje v Belemgradu, da hoče srbski vladar napraviti kako ' zmešnjavo na celem evropskem kontinentu, pri čemer upa kaj Srbija dobiti? V tem slučaji bi se velevlasti zlasti tricarske vlasti, ne obotavljale razrušiti vse iluzije srbske vlade. Turški veleposlanik na Dunaji dobil je od ministra vnanjih zadev noto, v katerej Turčija omenja, da je dolgo trpela rušenje njenih prav in je še le tedaj začela mobilizovati, ko so jo k temu prigovarjale velevlasti. Turčija bi rada takoj zopet de-mobilizovala, ker jo mobilizacija silno mnogo stane, ako se le odpravijo uzroki mobilizacije. Turčija je prepričana, da vlasti m ni prav, da je vse v orožji, j kar more Turčiji biti nevarno, in da bodo skrbele, \ da se to premeni. Turški veleposlanik je v avstro-j ogerskem ministerstvu prebral to noto in pustil jeden I prepis. Angleški ministerski sovet je sklenil, da ne bode odpravil mesta irskega podkralja. Naslednik Carnarvonov bode pomorski minister lord Ha-milton. Lord Hamilton je rojen Irec in jako odločen nasprotnik irske narodne stranke. Njegov oče lord Abercorn bil je tudi nekaj časa irski podkralj in Hamilton mu je tedaj bil pomočnik, zategadelj pozna dotične posle. Vladi se zaradi tega zdi sposoben za to mesto ter je jako energičen ter bode tlačil irsko narodno stranko in zatiral nje teženja. — V spodnji zbornici se vrši adresna debata. Gladstone je ča-stital vladi, da je tako uspešno rešila afgansko mejno vprašanje in se nadeja, da se bodo vedno bolj utrdile prijateljske razmere mej Anglijo in Ru sijo. Ker se tiče vzhodno-rumelijskega vprašanja, se on nadeja, da se bodo ohranile pravice sultanove, pa se bode h kratu kolikor se da storilo za blagostanje vzhodnorumelijskega prebivalstva. O Egiptu in Birmi neče govoriti. Kar se tiče Irske, mora vlada predložiti dotične zakone; potem bode on že izrekel svoje mnenje Nadalje kritizuje oni odstavek prestolnega govora, ki govori o Irskej in zahteva daljša pojasnila v tem oziru. Ne zadostuje, da se govori v potrebi, da se ohrani unija, marveč je treba več storiti. Hicks Beach pravi, da ga veseli, da se je Gladstone izjavil za celokupnost države. Irci pa imajo pravico povedati svoje mnenje zastran Irske. Ako opoziciji ne ugaja napovedana politika, naj napove kak dostavek k adresi. Ako večina ne odobrava vladne politike, naj pove to v interesu dežele; ako pa želi, da ostane sedanja vlada, jo pa mora podpirati. Parnell pravi, da on misli, da je v principu Irska opravičena zahtevati avtonomijo o podrobno-■ stih se bodo pa že sporazumeli. Glavna stvar je pa i agrarno vprašanje. Churchill pravi, da vlada ne i more Irskej dovoliti posebnega parlamenta. Iz na-J vedenih govorov se razvidi, da se Angleški politiki j ne mislijo dosti ozirati na irske želje, j 20. tega meseca imeli so zopet posvetovanje egiptovski podkralj, angleški komisar sir Dru-| mond VVolff in tu-ški komisar Muktar paša. Posvetovali so se o reorganizaciji egiptovske vojske. Spoznali so potrebo, da se osnujeta dva egiptovska ba-talijona, ki bosta zamenila angleško posadko v Su-akimu. Muktar bode izdelal splošni načrt za reorganizacijo egiptovske vojske. Sir Druraond Wollf je poudarjal, da je v prvi vrsti treba skrbeti, da Egi-pet dobi dobre Častnike. V Kajiri se nadejajo, da se bode Anglija odrekla onim 40.000 funtom, katere bi imel plačati Egipet za troške okupacije. Dopisi. Is Savinjske doline 22. jan. (Kako se jezikovna jednak op ravnost pod Taaffe-jevo vlado praktično izvaja,) kaže mej drugimi i sledeča razsodba: Na opetovano zahtevanje kraj nega šolskega sveta v Braslovčah, naj se mu vsi čiharni ukazi od strani okrajnega šolskega sveta Vranskega izdajejo v slovenskem jeziku, izdal je poslednji razsodbo od 26. novembra 1884., br. 198, katera naklada krajnemu šolskemu svetu dolžnost, da mora vsprejemati in meritorično reševati, vse od okrajnega šolskega sveta v nemškem jeziku dohajajoče mu razpise, bodisi, da se objavljajo s taistimi ukazi c. kr. deželnega šolskega sveta, ali pa naredbe, ki izhajajo iz lastne inicijative okrajnega šolskega sveta. — Zoper to razsodbo uložil se je priziv na c k. deželni šolski svet v Gradci — zahtevajoč uničenje naznačene prvostopne razsodbe ter primoranje okrajnega šolskega sveta Vranskega k temu, da občuje s krajnim šolskim svetom Braslovškim v vseh stvareh izključljivo v slovenskem jeziku. Pri utemeljevanji priziva se je poudarjalo v/lasti, da vsi člani krajnega šolskega sveta, razen veron a učnega učitelja, nadučitelja in krajnega šolskega nadzornika ne umejo prav nič nemški, ampak da umejo le slovenski kot materni jezik; da nobena postava ne določuje, da bi morali udje krajnega šolskega sveta umeti nemške ukaze višjih oblaste V, marveč da član XIX. državnih osnovnih postav priznava jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenji. Ako člani krajnega šolskega sveta ne umejo nemški, pa jim tega znanja tudi nobena postava ne nalaga, smelo bi se že po naravnem pravu — ako nam v resnici nedostaje pozitivnih zakonov — zahtevati, da občuje višje oblastvo s podrejenim mu oblastvom v taistem jeziku, kateri je temu znan, inače se oblastva sama mej seboj ne razumejo in kaj je temu posledica, nego da se uradovanje nehati mora. Sicer so pa oblastva ustvarjena radi ljudstva, a ne ljudstvo radi oblaste v; v tej doslednosti za-popadena je tudi dolžnost višjih ob laste v, znati in rabiti jezik, s katerim se doseže sporazumljenje z nižjim oblastvom in ljudstvom. Tako utemeljeni priziv pa je visoki c. kr. deželni šolski svet v Gradci z razsodbo od 13. avgusta 1885 broj 3249 zavrgel z utemeljevanjem, da se od jedne strani morajo krajni šolski sveti brezpogojno zmatrati dolžnimi, vsprejemati in meritorično reševati vse od okrajnega šolskega sveta došle jim spise, to pa z ozirom na postavno določeno razmerje sploh, po katerem so krajni šolski sveti podrejeni okrajnim šolskim svetom, osobito pa, da se odvrne inače neizogibljivo motenje v uradnem občevanji mej okrajnim in krajnim šolskim svetom ; od druge strani pp, da se mora zahtevanje, naj se okrajni šolski svet v občevanji s krajnim šolskim svetom poslužuje izključljivo slovenskega jezika - značiti kot postavno popolnem neutemeljeno, ker se iz nobenega postavnega predpisa ne more izvajati dolžnost okrajnega šolskega sveta, posluževati se slovenskega jezika v uradnem poslovanji s podrejenim krajnim šolskim svetom. Ta razsodba torej označuje, kako se Slovencem meri, kako se zgolj v slovenskih okrajih južno-! štajerskih tolmači narodna ravnopravnost Slovencev. O tej originalnoj razsodbi i njeni plitvi argumentaciji, bilo bi mnogo pisati, a ker je kritikovati, kedar gre za slovensko reč, opasno, naj si čestiti bralec sam napravi komentar. Prosim pa čestite gospode slovenske poslance, naj si tudi navedeno razsodbo zapamtijo in delujejo na odličnem mestu ! v to, da nam takošne razsodbe v bodoče izostajajo, da nam za vsako trohico narodne ravnopravnosti ne bode treba stoprav tolikšnega brezpriraernega prizadevanja, da se nam pot pri rabi domačega jezika po oblastvih samih ne bode ovirala, temveč olajševala. Is Bohinja 22. januarja. [Izv. dop.] Zapadlo nas je. Temnosivo nebo se noče zjasniti. Neprestano noč in dan usipljejo se rahlo goste snežinke na nas. Podstrešje že stoka pod preveliko težo snega in marsikateri gospodar se za ušesi praska in mu je žal, da jeseni ni popravil strehe, katera mu žuga sedaj pa sedaj sesti na glavo. Vse se čudi in pričakuje s strahom in trepetom, kaj bo. Tisti vremenski preroki pa, ki so letošnjo zimo prezgodaj hvalili ter dejali, da se bo vsak mesec Strniše videlo, so omolknili, molče sede okrog čelešnjeka in si prižigajo svoje nosogrelke. Ne navdaja nas pa samo strah prihodnjih dnij, nesreča sama se je povabila k nam v goste. Pustov z Jereke ostal je v snegu. Kdo bi si bil mislil, kaj ga čaka. Tak korenjak, sedanjost jih nima mnogo, dobre mere šest Čevljev visok, močen kakor hrast v dobravi, 26 let še le star, in vendar je neusmiljeni mraz s trdil po mladih žilah gorko kri in odr-venil te orjaške ude. Z veseljem je gledal prvi sneg. Prvi sueg, o krasna beseda, le lovec jo zamore prav čutiti. Nič ne pomaga zvijača zverini, sled izda dolgouhega zajca in vseh muh polna lisica ne more skriti svojih tihotapskih pohodov. Sledilo se bo, dejal je Pustov sam pri sebi in žival pritisnila bo k hišam. Ko se je zjasnilo in je solnce čarobno obsevalo beli plan in sivo goro, zapustil je gorko peč, moč nevidna ga je gnala v gozd znežen. Pozno je postalo, ljudje so že davno počivali, pominjevala je žerjavica po pečeh, a trdo ležišče Pustovega bilo je še prazno. TuršČni žganci s slanino politi tresli so se na mizi pri Pustovih doma, jelo jih je skrbeti, sklenili so iti ga iskat. Šli so v družbi sosedov, bredli s težavo so sueg in naposled po mnogem ovinku zagledajo nekaj temnega. Biiže prišedši dobe Iga sedečega, kakor da počiva aH spi. Zatisnene so bile oči mu. Ne zbudi ga Sum, ne zdrami klicanje glasno, ko ga porukajo, čutijo, da je trd in zmrznen, kakor vsa okolica. — — — Nihče ne I ve ne dneva, ne ure. Bodi mu zemljica lahka! Iz Vol i kili l,u*<* 21. januarja. [Izv. dop] Kljubu vsem naporom nekih nasprotnikov dobili smo Velikolaščanje po dolgem upanji in strahu ven-derle Čislanega gospoda Lovra Gerjolja za novega župnika. Ker nam je bil znan iu priljubljen ta gospod že ondaj, ko je pred jednajstimi leti bil za duhovnega pomočnika v Velikih Laščah, in ker smo tudi za njegovega službovanja pri bližnjem Svetem Gregorji, kjer je bil župnik zadnjih jednajst let, često imeli priliko videti ga in občevati ž njim, ni prišel k nam tujec, nego ljub, star znanec in prijatelj. Zatorej smo mu pa tudi včeraj, ko se je preselil k nam, šli do Male Sleviee naproti: vsi c. kr. uradniki, občinski zastopniki Velikolaški in obilo drugih mož iz Lašč in okolice, vseh vkup 12 voz. Na Malej Slevici ga je pričakovalo še obilo drugih ljudij; do tja ga je spremilo tudi lepo število kmetskih mož iz Svetogregorske župe, da se tam še jedenkrat poslove od odhajajočega dušnega pastirja svojega. Ganljiva je bila ločitev kmetskih poštenjakov od ljubljenega župnika; debele solze bo se udirale iz očij ozbiljnih mož, ki jih ne gane tak j brž vsaka reč, a zdaj so se plakaje zahvaljevali gospodu za dobrote, od njega prejete. Tudi g. župniku so oči rosne postale. Videlo se je očito, kako česti in spoštuje slovensko ljudstvo svojega dušnega pastirja, ako ga pozna moža poštenjaka in svojega dobrotnika. Ganljiva je bila ločitev, a sijajen in prisrčen vsprejem najpreje na Malej Slevici, a potem Še v Velikih Laščah, ki je pričal o občej priljubljenosti došlega gospoda po vsej fari; uverjeni smo, da damo dušek čutilom vse rezsežne naše župe, kliče čislanemu g. župniku: „Dobro došel!" in „Na mno-gaja ljeta" Jako osupnila nas je bila pa o tem povodu čudovita doslednost nekih gospodov, ki je v jasnej luči pokazala, kje je licemerstvo, kje pa..... Toda ne, ne sodimo preostro; recimo rajše, da je sedanje ravnanje pohvaljenih gospodov le posledica „boljšega i zp oz na nj a", ki je naposled, če tudi stoprav vsled »neizprosne logike činjenic" prodrlo i pri njih, kar nam daje up, da bodo v bodoče polagoma zaceli uvažati zlate besede slavnega Retenjskega pesnika, ki veli: Skrbi zase, ljubi brata, Dvigni ga, odpri mu vrata In sodnik naj bo — Brce! Domače stvuri. — (Denašnja seja deželnega zbora) začela je ob 10. uri dopoludne, a ko smo završili list, še ni bila končana. Glavni ukrepi denašnje seje so: Deželni odbor se pooblašča, da za deželno vinarsko in sadjarsko šolo na Dolenjskem nakupi posestvo „Grm" (Stauden), ali pa Bršlin. V prvem slučaji dovoljuje se mu 38.000 gold., v drugem slučaji 34.000 gold. kredita. — Sklenilo se je po predlogih dr. Puklukarja, da se osnuje vodna komisija. V pokritje troškov dovoli se za 1886 leto 6000 gold. kredita. — Poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Logaškega za podporo ali posojilo v znesku 3000—4000 gld. in uvrstitev okrajnih cest Logaškega okraja mej deželne ceste se je vsprejelo. Isto tako vsa druga poročila. Najzadnja točka bilo je finančnega odseka poročilo o proračunu deželnega zaklada za 1886. I. — ko bode rešena, zaključilo se bode zasedanje, najdaljše, odkar se shaja deželni zbor. V 25. dan novembra sešel se je namreč deželni zbor, trajal torej dva meseca. — (Deželni zbor kranjski.) V včerajšnji popoludanski tajni seji obravnavala se je prošnja deželnih uradnikov in služabnikov za povišanje plač, oziroma za draginske priklade. V javni seji objavili so se potem naslednji ukrepi: A) Prošnja deželnih uradnikov in slug za zboljšanje gmotnega stanja se ne usliši. B 1. Nastavi se začasno 3. kon-ceptni uradnik, ki mora s sodnijskim izpitom dokazati popolno zmožnost za politično-administrativno poslovanje, da bodo deželni odborniki tekočih uradnih opravil oproščeni in da njih delovanje ne bode tako birokratično. 2. Deželnemu odboru se naroča, da mesto 3. konceptnega uradnika takoj razpiše. 3. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanji predloži načrt o reorganizaciji dež. uradov, vsled katere bi se število uradnikov zmanjšalo, potem bode možno zboljšati plače, ne da bi poslovanju de- želnega odbora bilo na škodo. 4. Deželnemu odboru se naroča, da sestavi načrt za penzijski zaklad deželnih uradnikov in slug in ga predloži v prihodnjem zasedanji in da se pri tem ravna po načelu, da se bode penzijski zaklad zalagal iz deželnega zaklada in iz doneskov uradnikov in slug. Potem rešila se je v javni seji dolga vrsta prošenj o cestah in drugih zadevah, kakor tudi prenarejeni zakon o osuševanji Ljubljanskega barja, o katerem je poročal dr. P o k 1 u k a r, ne brez ugovorov. — (Deželna priklada) se bode za tekoče lečo po sklepu deželnega zbora za 3°/0 znižala, namreč od 21% na 18%, akoravno so se letos dovolile znamenite vsote, katerih prihodnje leto več ne bo treba, za kmetijsko šolo na Dolenjskem 38.000 gld , za škode po povodnjih na Gorenjskem pa 18.000 gld. — (Slovensko gledališče.) Jutri v 24. dan t. m. predstavljala se bode „Požigalčeva hči". Ker je ta igrokaz izmej najboljših slovenskih iger, nadejati se je obilnega obiska. — (Volilno gibanje na Koroškem.) Na Vrbi popolna zmaga; s 83 glasovi proti 43, voljenih 8 narodnih volilnih mož. Na Z i 1 s k i Bistrici sijajna zmaga; voljenih 5 narodnjakov. Iz drugih krajev še ni poročil. Danes hudo sneži. To je slabo, ker imajo nekateri gorjanci po 3 ure hoda do volišča. — (Iz Spodnje Šiške) se nam piše dne 23. t. m.: Silno pretresla je naše občane novica, da je deželni zbor z večino glasov sklenil inkorporacijo večkrat imenovanih parcel k mestu Ljubljanskemu brez vsake odškodnine. Ni mi pa namen danes o tem pisati, je li deželni zbor v tem prav ravnal ali ne, da se ta zadeva še bolj ne razdraži, ker bodo zastopniki Šišenske občine itak potrebne korake storili, da se ta sklep ne potrdi. V dolžnost si pa štejem opozarjati slavni mestni zastop na ravnanje organov magistrata, ki nepremišljeno kurijo sovraštvo do mestnega zastopa mej našimi narodnimi občani. Stvar je namreč sledeča. Kakor vsako leto, ko je treba po Ljubljani spravljati sneg, ponudilo se je tudi letos nekaj naših občanov k temu. A reklo se jim je, da Šiškarjev ne vsprejmejo, ker mestu nagajajo v zadevi inkorporacije. Da je to obudilo silno in splošno nevoljo mej našim prebivalstvom, ni mi treba praviti. Jaz ne bodem razpravljal tega čina na tem mestu, ker pač pričakujem, da bode mestni zastop storil potrebno, da se kaj tacega več ne dogodi. Da se pa to poročilo ne bode zavijalo pozneje, že damjs konstatujem, da sedaj, ko vsled preobilega snega povsod vozačev primanjkuje, tudi Šiškarje milostivo vsprejemajo. Vas pa prosim, gospod urednik, da za slučaj, ako bode treba rečeno spričati, naznanite moje ime. P. — (V Činžatu) nad Mariborom bile so v 17. dan t. ni. občinske volitve. Naši nasprotniki so popolnem propali. Razen jednega so v novem občinskem odboru sami vrli slovanski možje. — („Spomenik slovanske uzajem-nosti.u) Pod tem naslovom izdal je ravnokar g. Anton Trstenjak 276 str. obsežno, prav lepo knjigo s 40 ilustracijami. Ker smo glede prostora na tesnem, priobčili bodemo vsebino v prihodnji številki. — (Sneg) delal je te dni mestnemu uradu mnogo preglavice. A kakor smo že omenili, delalo se je neumorno in energično, da se olajša promet in odpravi sneg, kakor hitro mogoče. 250 delavcev in 120 voz delalo je neprestano, a vender neso mogli popolnem zmagati snega, kajti jedva očiščeni prostori, bili so hkratu zopet zameteni. Pri vsem tem pa treba s posebno pohvalo priznavati, da so mestni organi pod vodstvom in nadzorstvom g. ko misarja Križaj a vse storili, kolikor je bilo možno. Tudi hišni gospodarji so storili svojo dolžnost, vender ne vsi. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Zagreb 22. januvarja. Uradni list objavlja, da jjti vseučiliščni profesor Spevec sek-cfJBkim načelnikom f ministerstvu za uk in bo-gočastje imenovan. Beligrad 22. januvarja. Dnevnik »Videlo", kateri sta dosedaj Piročanac in Nova-ković vodila, priobčuje izjavo, da se bodeta obadva umaknila v zasobno življenje, da se ne razcepi napredna stranka. Sofija 22. januvarja. Canov, minister vnanjih zadev, odpotoval je z Gadban efendi-jem v Carigrad. Aleksandri]a 22. jan. Iz Suakima se brzojavlja, da je Osman Digma s 5000 možmi na potu proti Massuahu, da prežene Italijane in da so mu Abesinci obljubili nevtralnost. Razne vesti. * (Tatvina pri laškem ministerstvu.) Iz arhiva laškega ministerskega predsedništva zginili so zapisniki vseh sej ministerskega soveta iz 1870. leta. V ukradenem zvezku bili so tudi ukrepi zastran inkorporacije Rima. * (Velikansko izne verj e nj e.) Pri finan-Čnej upravi v Napol ji prišli so na sled izneverjenju v znesku treh milijonov frankov, katero izvira iz let 1879 do 1885. Vrhu tega vsa druga iznever-jenja segajo celo v opravilno leto 1866. Te kakor druge pogoste in velike tatvine pri laških blagaj-nicah svedočijo, da državno premoženje po Laškem ni povsodi v prav zvestih in varnih rokah. Poslano. Na Poslano „Slovenčevo" iz dne 16. januarja 1886 štev. 12. zdi se nam potrebno odgovoriti sledeče: Popolnem vzdržujemo dopis „SIov. Naroda" iz dne 27. novembra 1885 kot pravo istino in odo-brujemo postopanje uredništva, ki. kakor to trdi g. Obreza, popravkov gg. Tomažiča in Uršiča ni hotelo vsprejeti, dobro vedoč, da ravno to, kar smo poročali „Slovenskemu Narodu", smo trdili tudi pred visokimi dostojanstveniki, gosp. deželnim predsednikom, gosp. deželnim glavarjem in gosp. knezo-škofom, da smo povsod terjali preiskave in jo še zmirom pričakujemo z mirno vestjo in z odprtim vizirom. Ako „Narod" ni hotel Vaših popravkov vsprejeti, potem gospoda Tomažič, Uršič in Vi gospod Adolf Obreza, ki pravite „da ste v tej stvari nekoliko zadet tudi sam", tirajte list in nas očitno podpisane pred sodnijo. Na dan z resnico, še jedenkrat ponavljamo, ne bojimo se zastopati svojih trditev pred nobeno oblastjo, vsaj smo jih sami za preiskavo prosili. Zadostovalo bi to, in samo, da no bi kdo, in celo Vi, gospod Adolf Obreza, mislili, da se ne upamo na vsa usta še jedenkrat povedati, kar smo v listu in pred oblastnijami trdili, ponavljamo: Da sta župan Uršič in tajnik Pahor dobila od razde* ljenlh 2000 gld. (1000 gld. po g. Obrezi, 1000 gld. po vladi), 790 gld., da je gospod župan imovit in dobrostojen mož, in da se da še dan danes dokazati, da je več dobil od obeh stranij in le to smo mi trdili, nego je škode trpel. Pahor je posestnik in bi mu ne bilo vzeti v roke beraške palice, ko bi se tudi ne bil bogato odškodoval, mlina mu voda ni vzela, ker ga že davno ni imel. Mlinar Trošt je sedaj popolnem revež, ko mu je voda mlin odnesla, katerega mu je g. Plešner iz usmiljenja prepusti, da bi sebe in svojo obitelj lakote obranil, potem ko mu je bilo imetje ekse-kutivno prodano. Tudi efektivno, ne samo primerno, je več zgubil kot župan, pa je dobil samo 70 gld. Paul Živic je bil blagostojen, pa je sedaj manj premožen kot naš župan, ima škode do 3000 gld., pa ni dobil nič. Ime Jurij Rosa ni tiskarska pomota, mož še živi, mogoče pa, da je svojo revo že sinu izročil, škoda je gotovo zadela to hišo velika, dobili so pa toliko ko nič. Kodre iz Orehovce ni imovit mož in ako ga takega imenujete, potem se sme župan Uršič grofom prištevati. Kodreta je gotovo škandal razsrdil, vsaj je vsacega, ki ima še kaj čuta v sebi do poštenja in do resnice. A škandala ni prouzročil dopisnik „Narodov", ki je razkril greh in krivico, ki se je revežem godila, ampak taisti so greh in škandal prouzročili, ki so dali taki razdelitvi podlago. Da bi se bil Kodre obdarovanja branil, je laž. Ni nespametna trditev, ako je bilo v dopisu rečeno in ako tudi mi rečemo, da se je pri razdelitvi denarjev glasovanje za zadnjo državnozborsko volitev v poštev jemalo. Volilni možje Šentvidske občine smo res volili g. dr. Dolenca, ali možje, ki so za nas glasovali in ne za g. župnika in g. župana, katera sta zastopala Vašo stranko, so se tema dvema gospodoma, katerima ste Vi, gospod Adolf Obreza, pri razdelitvi denarjev največ zaupali, tolU kanj zamerili, da je g. župnik prvotne volilce, Kor dreta, Žerjala in druge, ki so se za podporo oglasili, iz farovža spodil z besedami: Pojdite tja k Kavčiču iu Vertovcu, ker ste z njima vred za dra. Dolenca glasovali. Gospod Adolf Obreza, mi Vam nesmo ničesar očitali in brez potrebe se potegujete za I j udi, ki so Vaš pošteni in dobrohotni namen zlorabili. Združimo se! delajte tudi Vi na to, da se vesoljnemu svetu naznanijo: Škoda, poškodovani, cenilci, obdarovani, primerljej škode in darila, koliko so c)obi|i pj"i'(=taši Vaši, koliko dr. Dolenčevi. To pojasnilo naj bode konec besed, opravi-čenje taistih, katere mi sumničimo, ali pa naša srar mota, in to pojasnilo naj pouči Vas, gosp Obreza, in vlado, od katere pravite, da jp ravno tako delila, kakor Vi, ali se je, ali Be ni zlorabila Vaša ji) vladina dobrota. J. Sodre, F. Xau616, 7. Vertovc, A. Žvanut, bivfta deputacija. ti 7. (Nepar.) Mtko ghdatiiče t Ljubljani. Dr. pred. V nedeljo a i. j a ii livarja 1HS<1. Odgovorni vodja: A. Slobodin. POŽIGALĆEVA HČI. Igra s petjem v 5 dejanjih. Češki spisal Jo8. K. Tyl, poslovenil Josip Stare. OSOBE: Neža Leskovčeva, premožna plat- narica — — — — — —--gospodična Zvonarjeva. "Vrabec, njen brat, kmečk godec gospod Kocelj. Bezika, njegova hči, v Ljubljani v službi — — — — — —--gospodična Vrtnikova. NežkH,} "j'eni ae8tri z z z z j.,. I ; Potokarica. vdova — — — — gospode. Giz. Nigrinova. Tone, njen Bin, konjaški pomagač gospod Danilo. Martin Šekać, mlad mesar — — gospod Slobodin. Urška, njegova sestra — —--gospode. Mat. Nigrinova. Skrjanec, konjar — — — * — gospod Perdan. Janez Verne, naselnik iz Amerike gospod č'utnik. Peter, mlad Indijanec — — — — gospod Bonač. Stari Priinož, grobokop — — — gospod Slavko Eatra, hisina pri Leskovčevej — gospodč. Gostićeva. Gorišnik, mestni komisar — — — gospod Burjan. . KamenSek, pisar — — — — — gospod IVrdan. Jablanec, uradnik deželne sodnije gospod K. Šrej. Pazic, nadglednik jetnikov — — gospod Volk. Dva berića. Ljudstvo obojega spola. Godi se v Kostanjevici in v Ljubljani. TJstopnlna: Parter in lože 40 kr. — Fauteuil v parterji 70 kr. Sedež v parterji b'0 kr. — Sedež na galeriji 40 kr. — Garnizonski in dijašlci biljet 30 kr. — Galerija 20 kr. Sedeži se dob vajo v nedeljo od 11. do 12. ure dopoludne in zvečer od pol 7. uro naprej pri gledališki kasi. Kasa se odpre ob 727. uri. Začetek ob 7. uri zvečer. Olotlu-lldče) j<3 kurjeno. Poslano. Bolezni vsako vrste, zlasti t>olo/.iii živcev, pa-«llco, bolečine v želodci, nervozno šumenje po nšesih, frg»n|e |»o ušeetlli, nIiiU posluh, glavo-l>ol|e, migreno, bledico in mrtvi« o ozdravlja po ra- cijonalnoj zanesljivi metodi. Pri bolnih na pljunuli in iiadušljitih dosežemo v Štirih tednih čudovite vspehe. Proaiuio obširno poročilo poslati nam s pridejano marko za odgovor. (708-8) Privatna klinih „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Meteorologično poročilo. Vabilo. OBČNI ZBOR MOŠKIH UDOV bode v nedeljo $1. januvarja 1886 dopolnilne točno ob 10- uri v mestni dvorani na rotovžu, h kateremu vso svoje č. sobratn uljudno vabi (42) društveni cdbor Marijine bratovščine. Hiša stoječa na glavnem trgu v Ljubljani, z već prodaj al ni ami, mnogimi stanovao )1 in dobro ohranjen«, proda se pod jako ugodnimi pogoji. Več o prodaji poizve se pri gospodu Josipu Prosencu, v Ljubljani, Slonov« ulice št. 52. (46—1) Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. C C« oa (M 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 725-92 mm. 724 49 an. 72694 mm. — 70« 0 — 3-2" <.: — 20° C sl. svz. sl. szh. brezv. snež. snež. obl. 32 30mm. snega in dežja. Srednja temperatura — 3*7°, za 17' pod normalom. ID-u-rLaoslsa, "borza, dne* 23. jami var j a t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo) Papirna renta..........84 gld. C5 kr. Srebrna renta........... 84 „ 95 „ Zlata renta..........-. 112 „ 20 „ 5°/0 marčna renta.........101 »30 „ Akcije narodne banke.......871 „ — „ Kreditne akcije..... ... 298 „ 40 „ London......... . . 126 „40 „ Srebro........... — „ — „ Napol. ........10 , 01 n C. kr. cekini.......... 5 „ 93 B Nemške marke . ... 61 , 90 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 128 „ — „ Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 170 „ 40 „ Ogrska zlata renta 4°/0 ...... 100 „70 „ „ papirna renta 5°/0 . . . 92 „ 80 „ 69/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 B — , Dunava reg. srečke 5u/fl . 10O gld. 116 „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4«/,°/,, zlati zast. listi 126 „ — „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 116 „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „80 „ Kreditne srečke.....100 gld. 177 „ — Zahvala. _ Za mnogobrojno dokaze odkritosrčnega sočutja o bolezni in smrti nepozabljive mi sopruge JULIJANE, »j. KOSTANJŠEK, katera je 15. t. m., previđena s sv. zakramenti za umirajoče, prav udano v Gospodu zaspala, kakor tudi za obilno udeležitev pri sprevodu k večnemu počitku, za podeljene vence ter pevcem, kateri so pri sv. mašah zadušnicah tako milo popevali, izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Vočna pri Gornjem gradu, 20. prosinca 1886. (43) 3Iiit«-j Dodić, učitelj.| (348—40) iecoli-eva esenca za želodec. katero pripravlja G. PICCOLI,lekarvX,jubljani. Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v fcelodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-javnomrzlleo, zanašanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja Izdelovatolj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenici lO novo. Radgostski rožnoTsii maho-rastlinsti celtličti, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah. za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sulico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko slovim prizt, nskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _____ Gospod .1. ftielehert, dipl. lekar v Rožnavi. !-r<>s:m, da uii pošljeta se 12 zavitkov Radgost-sk«ga univerzalnega čaja in 12 škdljic Rožnovskih mahi)- rastlinskih celtličkov. Učinek teh zdravil je v resnici pri vseh na prsih bolnih osebah izvrsten, in odkar jih upotrebi i a m sam, nič več ne kapljam, kakor sem d osle vsako zimo 4 — 6 tednov. Z varni spoštovanjem udani Dr. Tuutz, pl. Tauenstein, c. kr. štabni zdravnik. V Krenisi, dne 26. oktobra 1877. Vase blagorodje 1 Moja hčerka je uže več nego pol lota imela hud kasi-lj, kateri jej je često prouzroče val tudi bruhanje ; ker m jej niti nij ljubilo jesti, je zelo Oslabela ter shujšala; v novinah čitavsi o vaših izvrstnih zdravilih, si uaročim 1 zavitek čaja in 2 škat-Ijici coltiićkov. Jedva je použila bolnica nekoliko teh zdravil, in uže jej je odleglo. V nekolikih dneh poide druga škatljica. Dete zdaj k večjemu vsakih 24 ur do Tedenkrat zakašija, ter je zopet krepko in se mu ljubi jesti. Zahvaljujoč so vam uljudno, prosim, da mi vnovič pošljete 1 zavitek čaja in 3 škatljice slavnih celtličkov, ter se beležim z odličnim spoštovanjem Adoll* Kittl, knež. GoUoredo Mannsfeldski pivarnar. V Opočneui, dno 11. januarja 1875. Vašo blagorodje! Prosim, da mi pošljete za zdaj 2 zavitka svojega mnogoslavljenega liadgostskega univerzalnega čaja in 3 skatIjioe celtličkov, potem tudi sklenico Rožnov-skega rastlinskega m'eka Spoštovanjem Ivan Ve vi«, zemljiščuo-knjižni vodja v Bošnjakih 3 (Vojaška granica). Od tega po zdravniškoj razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gl«i. av. v. Jedna originalna škatlja Rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov KO lcr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posebe. ItadgOMlski univerzalni čaj in Kožnovski __ako-rastIiu»ki uelllieki dobivajo se vedno le V lekarni J. fceickerla v Itožuovi na Moravskom), in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu ppvie^ju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: W. Mayr v Ljubljani, W. K o a i g v Mariboru, S. M i 11 e 1 b a c h in J. C ej b e k v Zagrebu, Barmherzige Briider in A. No d vod v Ciradci, A. Marek in J. Kup f or-schtnied v Cel|i, O. Russheim v Lipniei, Gart Grabachcr v Itinrau, J. llling v Bol-teuuianu, \\. T h u r n w a 1 d v t 'eioy vi. ZLetl ogre napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajalnicah materijalnega blaga. jps£~~ Doktor llorstova jedino prava voda za o*i, prirrjena natanko po Btarem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljenje in vzdržanje vida v vsa-koj starosti; v kratkem ozdravi, ne da bi bolnika motila v njegovom poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, poge na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzonje, Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj 1© kr. več. Prava se dobi sunit* naravnost iz lekarne v kopelišči Rožnavi. Ž**F~ lložuovaki evet za živue, hitro in trajno ozdravlja puiiko, trganje po udih in vBake vrste slabost v Živcih in kitah, l/.virna sklenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lo kr. več. Pravi se dobi Kamo nuravuoat iz lekarne v Rožnavi (Moravska). (19-3) Trgovski pomočnik za prodajo mešanega blaga, 23 let star, prost vojaščine, posebno spreten v prodaji tkanin, z jako dobrimi spričevali, zmožen obeh deželnih jezikov, želi takoj alt pa do 1. marca svoje dosedanje mesto premeniti. Pisma blagovoljno pošiljati pod „mvest IO©«' na upravniStvo „SI. Naroda". (33—3) Ako so organi preživljenja in so-penja nepoškodovani, pa smo lahko brez skrbi; ako pa neso, je prijetno in korenito uplivajoče sredstvo, da se zopet ozdravimo — rabljenje Ivana Hoffa živila. sladnega zdravilnega Cllavuo tovarniško podjetje za Avstro-OgirNko e. kr. dvornega založnika skoro vtteli evrop»kili vladarjev, gospoda Ivana Hoffa v Berlinu in na Dnoiji, e. kr. svetnika, tui«>jltvlja zlatega krtžca za zasluge s krono, viteza vlsovili pruskih in nvmškili redov« izumitelj in Jedini izdvlovatvlj Ivana IIoIIa Hladnega izvleeka, «1» ornega znložuika skoro vseli knezov v* ropskih, l>iinaj, tovarna l Glra-henhof, KrUuiiersttS; tovarniška zalogu in pisarna: <-kohulo) proti bledici in pomanjkanju slasti do jedij, čutim se mnogo boljšo in trdnejšo, tako da so nadejam, da popolnem ozdravim in Vas v tr namen prosim, da mi še pošljete 20 steklenic zdra vilnega piva iz sladnega izvlečka. Klara Fisvhcr, učiteljica. Vaše blagorodje! Plana, 12. maja 1885. Pošljite mi 6 steklenic Vašega zdravilnega piva iz sladnega izvlečka *) z vračajočo poštt; proti poštnemu povzetju. Z velespoštovanjem l'r. Dvorak, prakt. zdravnik v Plani na Luenie, na Fran Josipovej železnici. *) Opouiba. To zdravilno pivo iz slsd-nega is%leeka Je bilo w3krat odlikovano zaradi njegove zdravi.ne moči. Levov, 19. marca 1884. Že več let bolehajoč za pomanjkanjem krvi in zlato žilo, rabim Vaše sbidne zdravilne izdelke z uajboljšim vspehom. iNadaljna naročitev.) ltudoll' Nekaller, c. kr. vojaški rač. olicijal. Kašljanje in bolečine v želodci. Moja presrčna zahvala za Vaše izvrstno izumljen)^ zdravilnih in slez raztapljajočih sladnih bonbonov in koncentrovanega sladnega izvlečka. Le s porabo pristnih Ivana lloila sladnih bonbonov in pristnega koncentrovanoga sladnega izvlečka znebil sem se dve leti me nadlegujočega kašlja in ž njim združene hripavosti ter bolezni v prsih. Priporočam slednemu, kdor hoče ozdraviti, priznane sladne izdelke Ivana Hoffa. Prosim, pošljite mi 13 stcklonic sladnega piva in 2 zavitka bonbonov zaradi rabata. Josip fshettov, konfekcijonar, Rotbentburm-strasse 3S), Dunaj. 5) Prvi pristni slez raztapljajoči slatini bonboni za prsi so v mod trm papirji. Opornim. Studili izvlečki so ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in l>olnik. Pristni aladni izdelki Ivana BoBS morajo imeti varutvono znamko (podobo izumitulja Ivana HofTu iti ]ioiij'i . Ivana Hoffa). Ceno nit lMinn.fl: Zdravilno pivo is »ladnepta izvlečka (z /.,1......m hi Btoklonluiimi): <1 stnkluniu Kld. i.ti'2, l.i stoklm-ie KlJ. 7.'2(1, 2S Bteklonil) »Id- 14.CU, 08 stokluuio gld. 2«.10. — Koncontrovanl aladni izvločok : 1 iliiuon Rld. 1.12, pol Bacona 70 kr. —Sladna čokolada: i>ol kilo I. gld. 2.40, II. «ld. l.GO. — Sladni bonboni v zavitkih a 00 kr., 30 kr. In lb kr. — Nanj Kol zit — gl«l. -ne ne pošlje. Vso prodojaluico su za prodajo na drobno pooblalčouti ■ lito-grafovanim harvautim plakatom. Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik. V Krauji: Josip Dolenc. V Postojini: Dozat & Dietrich. V Kočevji: Kd. Iloflmann. V j-icv+'u k Prave, garantirane voščene svečeinvosčene zavitke priporoča vlsokočastiti duhovščini in gospodom trgovcem po najnižjej ml OROSLAV DOLENEC, Nveear v I.Juliljuni. (747—10) | Nizozem ko-ainenško parništo Kunce wij oni fant* tnl c. Mer. a* .vtrijske rlurte. 1311 «101s.rj-lN{A. vožnja vsak teden s poštnim parni kom I. razreda. ROTTERDA9I NEW-Y0M AniNTERDAin Od.li.od. Ffc—ITaj-•v © o "to o t o. JL^^V^J n-ižje cone. Najhitrejša iA-^JTl Izvrstna vožnja. f hrana. I., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji. Kaj več o prevažanji osob in blaga pove rav-natelistvo v Kolterdainu in njega generalni ageut J. G. W špediter, I., Augustenguisse, Dunaj. ^716—4) Proti vratobolju vsake vrste, kakor angini, davici, akutnem in kroničnem vratnem kataru in proti smrdljivi sapi iz ust naj bo rabi Bittner-jev Goniferni sprit kot ustna voda, ki se je že večkrat dobro pokazala in je i. lasti neobhodna za šolo obiskujoče mladino. Cena Bteklenici 80 kr, G steklenic 4 gld. -______-——^ (536-4) Coniferno milo je izvrstno toaletno milo, po nji se dobi in obvaruje nežna koža ter je radi njenih desinfekcijokih lastno-stij priporočati kot otroško milo. Cena kosu 85 kr., 3 kosi veljajo 1 gld. (vlavnii zalogu i>r*i Juliji Bittner-ji, lekarji v Keiehenaii, Spod. Avstr., in glavna saloga za Krunjako pri U. pl. TrnUovz^-JI, lekarji v Ljubljani. Vsak kos Ima Bittner-Jevo varstveno znamko. more za dalj časa brez kapitala pod ugodnimi pogoji prevzeti velik vrt prav blizu L|ubljune, z dobro zemljo, gnoj ni ki (Mistbetten) in rast injakooi. Marljivim umeteljnim in trgovskim vrtarjem ponuja se priložnost postati samostojni. — Por.udbe do lo. februvarja pod „Cytinus 1.1*liiirn u m' * upravništvu ^Slovenskega Naroda". (44—1) * * * * ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Polnivec za vinske in pivske steklenice Ces. kr. { s samozapornim kavč. ventilom. S pritiskom na gumb otvori se na konci cevi kavčukov ventil; tekočina se počasi vzdiguje v ate-. klenico, tedaj se pivo preveč ne peni. — Ker m' samo zapre, se ne zgubi nič vina ali piva. gmr Lahko se nauči vsakdo rabiti, -ma ^ Kovinske vinske in piv-patent, ske pjpe za pritiskanje s samozaporom. Ne morejo se ikisatl, kakor lesen « pipe, tedaj so neškodljive. Praktična i blika, solidno delo, Ker so trajne, zadostuje, da se Jedenkrat nap avijo tedaj se mnog. " mv prihrani proti lesenim pipam Se trdno zapirajo, 8e ni bati, da bi pozneje pijača tekla ter j lahko Bnažijo. Cene: Poloiveo za steklenice s kavčukovo cevjo vred gld. 2.20. Zavijanje 20 kr. — Pipa za likere gld. 2.50. - Fipa za desertna vina gld 3.50. — Točilna pipa A gld. 4.50. — Sodna pipa B gld. 5.50. — Sodna pipa C gld. 6 50. — Sodna pipa D gld. 8.50. — Ilustrovani ceniki zastonj in franko. (719—i>) 3e3c- htjttbb, DUNAJ, IX., Maximilianplatz 3, poleg Votivne cerkve. Prodajalcem na drobno daje se rabat. — Agentom za tukajšnji trg dober zaslužek. : Resolvirno milo, katero je izumil in lastnoročno naredil Fran Pichler, c. kr. živinski nadzdravnik v avstro-ogeiskej vojski, ozdravi vsuk v na nji nedostatek in spuščaj pri vsakej domači živini, ozdravi vsak pogrešek, ki ho tiče rabe ali lepote konj, ozdravi vsako pokvečenje, naj hode novo ali staro, zlasti je radikalno sredstvo pri šleznlh iti bolečinah na nogah, posebno vnetji kit, o drgne nji komata al sedla. Besolvirno milo je radi izvrstnih kakovosti in naglega zdravljenja že večkrat s častilnimi spričali iu priznalniml zahvalnimi pismi odlikovano od kmetijskih društev, živinozdravnikov in mnogobrojnih posestnikov. 1 kos resolvirnegu mila, 50 gramov čiste teže, za 10 bolnih kinu, gld. 1.20 1 « » ». 120 „ „ „ „ 25 „ „ „ 2.40*. Vsakemu kosu resolvirnegu mila pridelan je v deželnem jeziku navod, kako je rabiti. Crlaviia r»/pro«l;tJaliiiea /a vse dele sveta pri WaailewNJktkiti (720—8) *V Ix ii a sli oni v Varšavi. Ciluvna /.nlopi za Kranjsko pri Viljemu Maver-ji. lekarji v Ljubljani, na Marijinem trgu. Nadalje se dobiva v Ljubljani pri Mihi Kustner-ji, prodajalnici z materijalnim blagom, in v skoro vseh lekarnah in droguerijah Kra:ijske. DCT* I bi se ponarejanju izogne, ima vsaka sknt-Uh'H ri-solviriiega mila zraven stoječo, zakonito deponirano varstveno znamko z mišim imenskim poerkoni. AVusilevv.ski & Pilaski v Varšavi. VIZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Oklie na vsako družino. Neprestano se prizadevajoč v vseh vrstah obrtnije nuditi novo in praktično, prevzelo je. „EKport'vvaarenhaus zur Austria" na Dunaji, Ober-Dobling, Mariengasse Nr. ,11, generalno zastopstvo za prodajo c. kr. privile-govanega Jedilnega orodja is Phonlz-ovega srebra ter je razprodaja po jako nizkej ceni na debelo in na drobno. O. l*i-- priv, patent. iz Phonix-ovega srebra, katero ostane belo. kakor bi bilo is pristnega lSlotnega srebra. Mi sami smo opravičeni prodajati jedilno orodje iz Phdnix-ovega srebra in je dajemo po čudoviti nizkej ceni: jajčnih kupic najti- gld. nejših.....—.80 1 masivno čajno ce-dilce z držalom izvrstno . . • .—.50 1 masivna izvrstna zajemalka za mleko .—.75 1 masivna izvrstna zajemalka za juho ti masivnih izvrstnih kobilic za nože. 2 jako krasna namizna avečnika . . 1 prekrasna prozento- valna tasa . ■ 1 fina cukrovnica in poprovnica . . ■—.40 1 — 1.25 i,— 1.60 ti kosov miznih nožov gld. z zanetanimi jeklenimi kl i nami. . . 2.— 6 kosov masivnih pa-tentovanih jedilnih žlic s krono iz Ph<">-nix-ovega srebra . 1.50 ti kosov masivnih pa-tentovanih vilic iz Fhonkovega srebra s krono .... 1.50 6 kosov masivnih patent, kavinih žličic s krono iz Ph»nix-ovega srebra .—.65 6 kosov finih jajčnih žličic.....—.45 6 kosov jako krasnih 49 kosov . . gld. 13.30 Vsa taka service, kompletna iz 49 kosov, ako se h kratu vzame, stane samo 10 gld. Jednako ste - Ho kosov iz brltanija srebra stane samo 7 gld. Opomba. Da dokažemo častitemu občinstvu, da „l*liouix'*, ta novo izumljena kovina, ima res pravo reelno vrednost inje skoro jednaka pristnemu srebru, kupimo še po večletni rabi jedilno orodje, nože in vilice, tudi če je slomljene, nazaj zajedno tretjino prvotne cene. Naše patentovano Jedilno orodje is Phonla-ovega srebra presega, kar se tiče trdostl, srebrnega glasu* čistote in svetle bele barve, vse dosedanje izdelke Mi garantujemo, da vedno belo ostane, z dobro vidno varstveno znamko na vsakem kosu. Tudi prevzamemo večje uuročbe in dobč gospodje lastniki hotelov, restav-rantov in kavarn prime en rabat. To patentovano Phonix-ovo srebro je najboljša srehrnu imitacija in je priznano s patentom, ki je dan za vso Evropo, za najboljše, naj/.dravejše in najpraktičnije jedilno orodje in se deb'va samo od glav-uegt* zastopstva ,,Export,waarenh«us aur AuNtria**, Wien, Ober-Dobliug, Bfarlengaaiie Nr. Sl, v lastnej hiši. V provincije se razpošilja po poštnem povzetji. (36—2) Jednako glaseč« se anonce so samo posnemki. i LetarnaTRHKOCZT zraven rotovža v Ljubljani, hkratu HOMEOPATICNA LEKARNA, zaloga vseh domačih ln tujih speoijalitet, "4BJSJ priporoča Bledeče izdelke. Vsakemu izdelku pri dene se navod, k;« ko je rabiti. GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor MANDELN0V0, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala ste klenica 20 kr., 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 3 1 kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru- deci, a 30 in 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, a 30, «0 kr. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, I steklenica 50 kr., 1 Škatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s salicilno kislo ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRĆKI, proti kašlju, brlpavosti itd., ki so so že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 škat'jica 3D kr., kakor tudi PELINOVI, SUZNI, GUMI IN SALMIJA-KOVI CUKRĆKI po proizvoljenih cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), se nikdar ne posuši, a 20 kr. ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razno vrste. Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti, "**o (644—13) ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY P0VV0ER. štupa za otroke in odraščene debele ljudi, 1 škatljica 30 kr. BERGERJEVA KOSMETIČNA in ZDRA- VILSKA MILA. VIJ0LĆN0 GLICERINSKO MILO, 40 kr. OBRAZNO LEPOTiLO,imenovano „Dainen- toilette", 1 steklenica 30 kr. P0MADA ZA LASE, po katerej lasjo hitreje rastejo, po prof. Pitali, i\ 60 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, ii 85 kr. TINKTURA ŽA KURJA OČESA, 1 steklenica 40 kr. a čopičem vred. K0LINSKA VODA, v originalnih steklenicah a 50 kr. in 1 gld. ŠMARNIČNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor tudi drugi parfumi po proizvoljnih cenah. MALAGA VINO, katero neposredno dobivam*), v steklenicah po 30, 60 kr. iu 1 gld. 10 kr. MALAGA S CHINO, proti pomanjkanju slasti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr. SLAJEVi CUKRĆKI, a 10 kr. in po pio-izvoljenih cenah. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk , Narodne/Tiskarne J- 08 96