190. itev. Pavia (ni franke v drlavi SHS. V Llubllani, v petek 20. asgusta 1§2@„ Fossnseana ž!®v. 1 krono. Leto IV. Iilials rasen poncšeljka fd dneva po prazniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., UCiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obci. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust. v'čy*-? kl obsega skltni narodi. Judie. kot nosltelii de- , m županov> m in 7270 ob- narnega gospodarstva, so postali ne- j 5lnskih odborni1c0v. kako utelešenje kapitalizma: sovra- da to prebivalstvu prizadetih držav na znanje z ozirom na razne prošnje, kl so došle komisiji od strani prebivalstva. Maribor, 16. avgusta 1920. General Ante Pli-vellč, komisar kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. ’+ Doslednost liberalcev. Na drugem mestu pišemo o stališču v izvozni politiki, kakršno zastopajo in s katero so tudi prodrli v tej novi vladi. In kaj beremo v liberalnem »Slov. Narodu«: članek »Ob tla s tako politiko«, ab tla namreč s tisto gospodarsko politiko, kakršno dejansko izvajajo liberalci v vladi v Belgradul »Slov. Narod« pravi, da »nima smisla za svobodo izvoza«. »Narod« se J« menda res Izpozabll ter izdal za enkrat svoje hišne posestnike, trgovce, mesarje, gostilničarje itd., ter piše kar naenkrat — čujte — za konzumente! Gotovo se hoče malo pošaliti z ljudmi pred volitvami — ali pa so se spet kaj sprli med seboj »nadebudni« mladini in starini . . . + Predsednik nemške republike poživila prebivalstvo vzhodne Pruske, naj ustanovi krajevne in obmejne straže, da se za vsak shičaj obvaruje domovina in nevtralnost. +’ Položaj v Smirni. Kakor poroča »Temps« Iz Smirne, so bili sedaj Javni uradi izročeni grškim oblastvom brez posebnih dogodkov. Mohamedanske verske sodnike so pustili v uradih. Z ozirom na občutljivost otomanskih državljanov so opustili vsako manifestacijo. + Zbor socialističnih članov francos- štvo orotl Judom se ie izorelevllo v sovraštvo proti kapitalizmu. sovraštvo Doliedejskcga gospodarstva dežele v sovraštvo do denarnega gospodarstva mest. sovraštvo male obrti v sovraštvo do velikega obrata. sovraštvo kapitalistično nerazvitega izdelovanja v sovraštvo do kapitalistično razvitega obratovanja. — .V sovtbšvu do Židov tiči izpreme-nlena oblika razrednega sovraštva. In v isti meri kakor so postajali kristjani Židi. kot so prevzemali neži-dovski narodi gospodarsko poslanstvo Židov, torei so se sami izore-minJali v kapitaliste, se le manjšalo sovraštvo do Judov. Medtem, ko ga na kapitalističnem zapadu skoroda ne poznajo, vlada v nezmanjšani meri na agrarnem vzhodu. Predrevolucijska ustava Rušile le prepustila delovanju Židovstva le trgovino in borzo. Ruska revolucija, ki le te okove zlomila. ki le dahi Žldovstvu prostost obrti in osebno svobodo, bo omogočila prevrat židovskih produktivnih sii. Politični pregled. + Mesto poverjenika za notranje zadeve v slovenski pokrajinski vladi bo skoraj gotovo dobil profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Leonid Pitamlc. Hrvat-ski podban pa postane dr. Rojc. 4- Mednarodna komisija za razmejitev Jugoslavije In Avstrije Je Izdala v nemškem, francoskem tn slovenskem jeziku sestavljen razglas na obmejno prebivalstvo. Razglas je podpisan po angleškem polkovniku Cravenu kot predsedniku komisije, majorju Stejrrerju In jugoslovanskem komisarju generalu Piivellču in se glasi v svoiem slovenskem delu: Komisija za razmejitev med Avstrijo ln kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev naznanja prebivalstvu prizadetih krajev, da Je po do. ločilih st. germalnske mirovne pogodbe, člen 20., njena naloga edinole ta, da določi na terenu (v naravi) meje, opisane v navedeni pogodbi. Komlsila torej ni kompetentna, da se bavl z ureditvijo vprašanj prlvatnopravnega ali narodnostnega značaja. Komisija je smatrala za potrebno, da ^a^Hgssii'-■ 1 1 ... '*!*• miie v Filadelfiji. Ko sem prišla iz svoie sobe ob Dolenaistih. je bil moj oče že pri delu v laboratoriju: delala sva ootem skuoai do opoldneva. Iz-orehalala sva se na to no! ure v Darku ter šla kositv grad. Zatem zooet izprehod. kakor vsak dan. do Dol dveh. Takrat sva šla oba v laboratorij. Tukaj sva našla molo hišino. ki le ravno nosoraviia moio sobo. šla sem s služkinjo v Rumeno sobo ter ti dala nekai malenkostnih gospodinjskih navodil: nato ie hišna takoi zapustila oavilon. iaz oa sem se vrnila na delo k očetu. Ob netih sva zopet zapustila oavilon. šla sva na izprehod in pozneje na čai. V. — Preden ste ob petih odšli, ali ste bili še kal v svoii sobi? O. -- Ne. gosood. pač pa sem prosila svoiega očeta, da ml ie šel po moj klobuk v sobo. ,V. — Ni ničesar tam zapazil ? O. Stangerson: — Gotovo ne. gcb sood. V. Sploh, skoraj gotovo ie. da še ni bil murilec v tem času pod po- + Trojni dogovor med Anglijo, Francijo In Italijo o Mali Aziji. Parlžkl listi objavljajo besedilo trojnega dogovora med tremi evropeisklml ententnlml državami glede razdelitve Male Azije v tri Interesne pase: angleški, francoski in Italijanski. Po daljšem uvodu, v katerem se naglaša želja podpisnic, da bf se v bodoče odstranilo škodljivo In nevarno tekmovanje med posameznimi državami glede bližnjega vzhoda, sledi 11 členov. Iz katerih ie sestavljen rečeni dogovor In katerih vsebina le ta-le: Med pogodbenimi državami bo vladala popolna enakost v Turčiji v vsem, kar se tiče sestave posameznih komisij, k! se se že ustanovile In kl se Imajo Šele ustanoviti in ravno tako tudi glede posameznih uradov, ki bodo odvisni od teh komisij. Tem komisijam bo naloženo, da reorganizirajo In nadzorujejo, v kolikor bo to dopuščala ne-dvisnost prizadete dežele. Javne urade, kakor upravo, pravosodje, finance, žendarme-rlio ki pollclio in da zagotove plemenskim, verskim in Jezikovnim manjšinam potrebno varstvo. Ako bi turško ali kurdistanska vlada želeli pomoč za upravo ln krajevno policijo od kake tuje države za one kraje, v katerih so bili priznani posebni interesi Francije ln Italije, za ta sluča] se pogodbene države obvezujejo, da ne bodo prigovarjale proti prvenstveni pravici tiste dr žave, katere posebne koristi so bile priznane, da ona sama da takšno pomoč, ki se bo porabila v prvi vrsti za bolje varstvo plemenskih, verskih In Jezikovnih manjšin. V drugem členu le beseda o trgovinskih pravicah pogodbenih držav, in sicer bodo Imeli državljani vseh treh držav enake pravice v vsakem pasu, kakor predvidevajo določbe mirovne pogodbe s Turčijo. Ta enakost velja za vodo- in zrakoplovbo, a posebno pa še v kolikor se tiče tranzita za sirovine. Vse tri pogodbene države pa se obvezujejo, da ne bodo niti predlagale niti podpirale prošenj za ustanavljanje trgovinskih podjetij v drugih pasih. V tretjem členu sl prizadete države zagotavljajo medsebojno dl-plomatlčnp pomoč za ohranitev svojih pravic. Anatolska železnica, morslnska, tartu-adanska In bagdadska proga, kolikor Je Je na turškem ozemlju, se bo Izkoriščala od družbe s francoskim, angleškim ln Italijanskim kapitalom. Zraven tega se države-po-godbenice strinjajo v tem, da se Imajo v bližnji bodočnosti zediniti vse turške železnice ln v to avrho se bo osnovalo splošno stelio. Ko ste odšli niste zaklenili svoie sobe? O. — Ne. za to rrt bilo nobenega DOVKKla. V. — Koiiko časa ste bili potem odstotni ? O. —> Približno eno uro. V. — Brez dvovia ie prišel morilec v pavilon med tem časom. Toda kako? Tega še ne vemo. Našli smo res v parku stopinje, kl gredo od vežnega okna. a nobenih, ki bi bile obrnjene prot) oavilonu. Ali ste zapazili. če ie bilo takrat, ko ste odšli, okno v veži odprto? O. Na to se ne spominjam. G. Stangerson: — Zaprto le bilo. V. — In ko ste se vmiii ? Gdč. Stangersonova: — Nisem pazila na to. G. Stangerson: — Še vedno le bifo zaorto... Prav dobro se na to spominjam, ker. ko sva se vrnila, sem rekel na glas: »No. oče Jakob bi oa re* lahko med teni časom malo odprl!« (Dalje prihodnjič.) društvo s kapitalom, čigar deleži se dalo« čijo s posebnim dogovorom, izkoriščanje premogonosne heraklejske kotline Je prepuščeno Italiji s tem, da se ne kršijo pravice zavezniških in nevtralnih pripadnikov, ki so si Jih pridobili do 30. oktobra 1918. Turški državljani dobijo za svoie pravice odškodnino na račun Italije. Ko pa doseže italijansko Izkopavanje tisto mero, ki Jo bodo imele omenjene družbe zavezniških ln nevtralnih državHanov dne I. januarja 1930, se obvezuje italijanska vlada, da dovoli turški heraklejskl družbi (s francoskim kapitalom), da se lahko udeleži ene četrtine koristi pri takšnem izenačenem izkopavanju. Francoska In Italijanska vlada umaknete svoje čete iz pasov, v katerih so priznani njihovi posebni interesi, ko Izvrši Turška določbe mirovne pogodbe in ko bo zagotovljena zaščita krščanskim manjšinam. Vsaka država se obvezuje, da bo v svojem pasu skrbela za izvršitev mirovne pogodbe hi sprejema nase tudi tozadevno odgovornost. + Socijaldemokratičnl poslanci Miiller, Scheldemann In Wels so zahtevali takojšnjo povrnitev nemškega zunanjega ministra v službo z ozirom na sedanji politični položaj. -f Biro mednarodne strokovne zveze Je bil pozvan od francoske delavske federacije, da se sestane v Amsterdamu k posvetovanju radi položaja, ki ga je ustvarila rusko-poljska vojna. + Amerlkanska pomoč? Iz VVasMng-tona poročajo, da se je dogovarjal poljski poslanik Lubomirski z ameriškim državnim tajnikom glede pomota Poljski. + Rusija in Madžarska. Ljudski komisar za zunanje posle Čičerin je poslal zunanjemu ministru v Budimpešti brezžični brzojav, v kojem sporoča, da Je sovjetska vlada Izvedela, da je začela Madžarska vlada proces proti desetim članom bivše madžarske sovjetske vlade. Ruska vlada bo ščitila imenovane sodruge. Vzela bo 100 madžarskih častnikov, kl se nahajajo v Rusiji, kot talce, Jih bo internirala v zbirališčih in, preti Cičerin nadalje, da bo storila sovjetska vlada z madžarskimi častnik! isto, kakor madžarska z obtoženimi komisarji. Me4 madžarskimi častniki Je več članov madžarskih plemiških rodbin. +■ Člani Izvršilnega odbora III. inter-nacljonale, izvoljeni na drugem kongresu ▼ Moskvi, so: Leur (Nemčija), Rosner (Francija), Onesch (Anglija), John Reed (Amerika), Serrati (Italija), Steinhardt (Avstrija), Friks (Skandinavija), Chablin (Bolgarija), Milkič (Jugoslavija), Rudnyanszky (Ogrska), sultan Cade (bližnji Orijent), Pok (daljni oriient), Meikser (Finska), VVeinkop (Holandska), kandidat Anzon. Ruska komunistična stranka je Imenovala po sklepu kongresa pet članov: Zinovjev, Bucharin, Radek, TomskiJ, KobozkiJ; kandidati: Lenin, Trocki, Bersin, Stalin, Pavlovič, Cičerin. V predsedstvo izvrševalnega odbora so bili izvoljeni: Zinovjev, Bucharin, Mef-er, Rudnyanszky in Kobecki. Za tajnika komunistične intemacijonale Je bil mesto Radeka izvoljen Kobeckij. + Sinclair zopet vstopil v socijaUstlč-no stranko. Znani ameriški pisatelj Upton Sinclair, ki je pred tremi leti izstopil Iz ameriške socljallstlčne stranke. Je koncem Julija prosil za zopetni sprejem. Pred tremi leti se ni strinjal s politiko stranke, sedaj pa pravi, da te razlike več ne obstojajo. (Vesti LDU.) VPAD V ALBANIJO. Belgrad, 17. Organizirane_ čete albanske vlade so predvčerajšnjim z močno silo vpadle v naše ozemlje pri Dubru. Ker je bil sovražnik v premoči so se naše čete umaknile iz strategične črte na našo prejšnjo črto na desnem bregu reke Drine. Prebivalstvo je vse preplašeno zapustilo svoie domove in zbežalo. Vojaško ojačenje že prihaja m pričakovati je, da bomo vrgli arnavt-sko tolpo čez mejo. Z ozirom na te tzvanredne dogodke na skl meji se bodo odložile občinske volitve v štirih obmejnih okrajni. K glasovanju ne bodo pripustih niti onih vojaških obvezancev. kl se nahajajo tam. ZVEZA NARODOV. Ženeva, 17. Švicarska brzojavna agentura poroča: Državni svet J« bil oficielno obveščen, zveze narodov na r>r^n^ Elvn nb" nika Wilsona sklenil, da °°- čno zborovanje zveze narodov otvo- ri dne 15. novembra °® * nevi. Konferenca bo trajala več tednov. V Varšavi vlada radost. Poljska vlada se je oficielno zahvalila Franciji za pomoč. RAČUNAJOČI LLOVD GEORGE. London, 18. (Po por.) Lloyd George je danes poslal ruskemu delegatu Kamenevu pismo o sedanjih odnošajih angleške vlade do generala Wrangla. Pismo skuša dokazati. da angleška vlada ni nikdar pozivala generala Wrangla na ofenzivo Proti boljševikom ter ga celo opozarjala na njegovo lastno odgovornost. Cim se je pričela Wran-glova ofenziva, je Anglija odpoklicala svoje vojaške misije iz njegove armade. Koncem pisma Lloyd George zatrjuje, da Anglija nima namena priznati vlade generala Wran-gla, ali mu dajati kako pomoč. Zločinec kino. Rop kot posnemanje predstave. Sredi julija sta bila enointridesetletni Šofer Ivan P. in štiriindvajsetletni Kristjan H., kl oba stanujeta v Wintergasse na Dunaju, v nekem praterskem kinu. Tam sta videla detektivsko predstavo »Veliki Coup«. Igra predstvalja , kako Hary P. na cesti ukrade avtomobil, se pelje z njim pred banko ter prisili v njej z revolverjem v roki uradnike, da mu Izroče denar. Hary P. je ušel z denarjem, igra je na gledalca tako vplivala, da sta sklenila izvesti enak čin kakor ga kaže film. Kadar sta le imela čas, sta se potepala po cestah in zasledovala, kje bi zasačila nezastražen avtomobil. V soboto sta prišla v Renngasse in vidita res ob tričetrt na 11. pred prometno banko stati avtomobil banke ob oglu WIp-plingerstrasse. Šofer ie odšel v hišo, da zameni pnevmatike. H. P. pa skoči hitro na voz in H. za njim. Avto je v trenutku izginil. Oba sta vozila nekaj časa po različnih cestah z načrtom, da Izvedeta še drugi prizor »Velikega Coupa«. Pripeljeta se pred poslopje poštne hranilnice. Nameravala sta oropati biagajničnega slugo, ki je pravkar dvignil veliko vsoto. H. Je šel v poslopje poštne hranilnice in čakal, da se izplača kak večji znesek. Videl Je blagajniškega slugo, ki Je Imel mnogo tisočakov v svoji torbici, dre za njim lz poslopja. Ko Je P. videl, da gre H. za nekim možem, Je zapeljal avtomobil počasi za njima, da bi H. mogel po ropu takoj skočiti na avtomobil. Sedaj se pa scena ni nadaljevala tako kot v filmu. H. s« Je zakadil sicer v moža, kl Je Imel torbico z mnogimf tisočaki, inka-santa Viljema M. Imel Je 70.000 K. H. le poizkusil Iztrgati torbico možu od zadal; res Jo Je Iztrgal in stekel, toda sluga Jo ubere za njim ln ga ujame. H. se Je branil ln ropar ter oropanec sta se borila med seboj, ko priskočita na pomoč mestni redar Fr. M. in kriminalni uradnik O. blagajniškemu slugi, napadalca H. pa odpeljeta v zapor. P. je' gledal vso dogodovščino, zdelo se mu Je pa primerno, da jo popiha z avtomobilom. Kar najhitreje jo je odkuril in ni vedel, kaj bi napravil z avtomobilom. Pustil ga je končno, nevedoč kako bi sa pomagal, poleg kavarne Siller. Tam so opazili avtomobil šele okolo 10. zvečer, da je brez gospodarja. Policija je sumila, da utegne biti ta avtomobil v zvezi z bančnim ropom. Za-raditega so strogo zaslišali zaprtega H., kl je priznal nesrečno misel, ki sta Jo hotela oba Izvesti. P. le bil aretiran ob pol 2. ponoči, ko je prišel domov. Novice. TEŽKI NAPORI POLJSKE ZA VARŠAVO. Trst, 18. (Izvirno poročilo.) NaJ-novejša poročila iz Varšave jn Pa-rtea zatrjujejo, da se P°‘JaKom 2 velikimi napori posrečilo odbiti ruski napad na Varšavo. 14, avgust Je bil najbolj kritičen za Poljsko. Ruskim prvim napadalnim četam se Je posrečilo zavzeti najoddalnejše utrdbe. S pomočjo Francozov se Je Poljakom drugi dan posrečilo odbiti napad in ruske, čete zagu^tj jiazaf. slednje, zelo preproste metode: Postavil fe do 12 m dolge droge, ki nosijo majhne, s neštevllnimi ostmi posajene krogljlce, ki JU je namazal z radljoaktivnim sredstvom, dk postane ozračje prevodnik za elektriko. Ntf ta način je povzročil že s prvimi eksperimenti na enem samem drogu od 300 dd 1050 voltov močne toke, ki so mu-dajali konstantne energije za enostavne stroje M električne svetlljke. Ni nam treba še posebej naglašatl velikega pomena te Iznajdbe* če pomislimo, da odpade vsaka uporaba: parnih in drugih strojev, kakorhltro mu bo mogoče s preprostejšim aparatom doseči večjih učinkov. — Najstarejša žurnallstka na svetu fi Japonka, gospa Kap JaJIna. Se nedavno si Je udeležila v starosti 84 let protialkohollč-nega zbora v Londonu. Svoje celo življenja se ostro bojuje proti predsodkom, kl ž< cela stoletja težijo Japonske žene. — Kulturne drobtine Iz Rusije. V Petrogradu Je bila tekoči mesec otvorjena stalna razstava perijodičnega to neperljo-dičnega tiska (časopisov, knjig). Pri razstavi bo tudi čitalnica, kjer bo mogoče Citati vse razstavljene publikacije. — V Smolensku, kjer Je sedaj mnogo delavstva' in vojaštva, Je bit ustanovljen »ustni« časopis »Rosta«. Mala hišica, okrašena z humb-ristično-agltacljskitnl letaki, Je urejena kol časopis. List Ima vse rubrike, vštevši 11* stek, lokalne vesti to kroniko. Vsak sotrnd-nfk bere svoje prispevke. List izhaja dvakrat tedensko In berejo ga pod mili®1 nebom. — 3. julija so odposlali na Kavkaz od vseruskega centralnega komiteja »KaW* kaški Sowjet, llterarno-izobraževalnl vlak obstoječ Iz 14 vagonov. V vlaku Je radHav* postaja, dvorana za kino In ekspediciji 1« prideljen kader Iz Rušenih sotrudnlkov. — 1. julija je sklenila izobraževalna komisija rdeče armade, da se univerza rdeče armade v Petrogradu reorganizira. Zavod ima 5 fakultet. — 1. Januarja 1919 je bllb v Rusiji 1799 otroških vrtcev z 90.950 otroci. To število se Je z dnem 1. januarja 1920 zvišalo na 9623 vrtcev z 11.234 oskrbovalci in 204.913 otroci. — Štetje slepih otrok v Moskvi Dna 15. avgusta se Je vršilo v Moskvi štetje' slepih otrok pod 15 letom, da se bo uredit zavod za slepce, v katerem naj bi se vzgojili, Izobrazili in pripravili na samostojno delo. — Hrvatsko gledališče v Osijeku J« zahtevalo od države subvencijo 100.000 dinarjev. Oledališče zahteva, da se podržavi. — »Osrednja zveza češkoslovaških konsumnlh zadrug« bo prihodnje leto priredila zadružno razstavo. Razstave se udeleže vsa konsumna, produktivna, poljedeljska ln pod. društva to razstavljeni bodo predmeti, kl jih zadruge producirajo. »Osrednja zveza« združuje nad 1000 zadrug s skupno 300.000 Mani ta 600 milijonsko blagovno prodajo. — Kongres poljskih delavcev. V Amsterdamu ie bil 17. avgusta otvorjen mednarodni kongres poljedelskih delavcev, 81-gar namen Je ustanovitev mednarodne »veze poljedelskih delavcev. Zastopan« so bile AnglJJa, Škotska, NemčiJ«, »vedska, Avstrija, Bolgarija, Kalfla ln Holandija. Francozi radi finančnih težkoč nJso prtSL Tudi Čehov in Poljakov n! bilo. Skupno Je bilo zastopani na kongresu 2,105.235 poljedelskih delavcev, med njimi 750.000 N*m-oev. Resolucija proti vojni Je bila soglasno sprejeta. Nato ie sklenil kongres načelne smer! mednarodne zveze poljedelskih delavcev. — Originalen papirnati denar Je isdalo mesto Moosburg na Bavarskem v vrednosti 20 in 50 pfenigov. Na denarju J« hemi-ški verz, ki s« glasi prestavljen približno takole: »Denar v pomanjkanju! Ako boča* Imeti drugatJne čase, le delaj to spodi ve-rllnlke!« — Uporaba zračne elektrike. Tehnik Gustav Leutner iz Biitaa na češkoslovaškem ie napravil iznajdbo, ki bo imela Še VdevaŽne posledice. Premišljeval Je, kakd bi mogel praktično Izvesti problem uporabe atmosfer ne elektrike to Je dospel do na- Dnavns vesti. Suspendirani železničarji. Na razna vprašanja, kl so Jih ss. železničarji zadnie dni poslali našemu uredništvu, naznanjamo, da Je glasom nasiti ur-formacij res izšel — z datumom 29. iulija — ukaz, ki ima v svojem drugem odstavku sledeče besedilo: »Kada kojl služben* bude uapšen po gradjanskoJ Ul vojno) vlastl, prima*e Iste prinadležnostl (50 %. plate, dodataka) ali najviše tri mesece ra« čunajučl od 1. narednog meseca. Iza ovog roka neče se izdavatl službenlku ni plata ni dodacL Po gornjem riješenju ima se postopati s 1. augustom tek. god.« — Ta ukaz pa je za naše železničarje neveljaven, keri je — protipostaven. Za bivše avstrijske železničarje veljajo vsi stari predpisi. Z navadnim »ukazom« gosp. Korošec ne more menjati pridobljenih pravic. ln prihajajo begunci . . . Oni žalostni vlaki beguncev, ki smo Jih blU lansko leto v Ljubljani že navajeni, zopet prihajalo, k nam iz primorskih krajev. Včeraj Je dospel v Ljubljano begunski vlak s 60 rodbinami Iz Pulja. So to v resnici delavci nekdanjega arzenala, katere Je začela italijanska vlada odpuščati ta na stara leta metati ven na cesto — brez starostne preskrbe to to na pritisk pobesnelega italijanskega nacf-jonallzma. Domove zapuščajo. Zadnje dneve sej« pojavilo nenavadno močno izseljevanj^^ Ameriko. Včerajšnji dan Je bilo P«^anV. na glavnem kolodvoru zelo živahno- pre< mivo Je, da večino izseljencev tv^ Kl> blvalci Kočevja in pa ribniške rodbInaraI) čevar)! se Izseljujejo »Otroci. Med „,lmt starci, gospodaril gospodične in gos* so Jr^zapuščajo domove vsled sedaj vla-d«ločih razmer. Pa tudi ostalo prebivalstvo Dolenjske zalo številno zapušča svo-]e domove, vendar pa tvoTl v tem sluSaltt maso izseljencev — mladi, ženski spOJ, mladenke v najlepšl ta cvetoči mladosti. Popoldanski tržaški vlak Je včeraj odpeljal okoli 300 Izseljencev. Samo ena potovalna agentura v Kolodvorski ulici Je Izdala nad 200 voznih listkov za Ameriko. Za en« • osebo stane listek 7500 K. Te dni Je pričakovati Še silnejšl naval »amerikancev«, ker. v soboto odide iz Trsta parnik »Wilson«, Drugi pojav pa Je treba zabeležiti, da »• zelo vračajo »amerikanc!« Iz Amerike m sicer po večini Hrvatje ter Srbi. Klerikalci to liberalci so sl vedno bratci med seboj, kadar gre za to, da se oškoduje delovno ljudstvo, kl noč to dan gatf za to, da sme nos!« po svetu prazen želodec. Tl bratci v skupnem »delu« pri vladi pridno delajo draginjo. Železniški ln finan^ ni minister sta s povišanjem Železniških tarif ljudstvu draginjo početvoriia, poleg lega pa so liberalci poskrbeli tudi še za tol da živil sploh ne bo tako lahko dobiti, ker ip rtovnilen novsem svoboden izvoz ta naffl Stev. 190. N A P R H J. Stran 3. Kodo proiitarji, klerikalni, liberalni ta Židovski veiižnikl vse izpred nosa izvozili v sosedne države, ali pa bomo morali svoj lastni živež in to spričo imenitne letoSnJe leltine v Jugoslaviji — najmanj tako drago plačati, kakor bodo naše pridelke plačevali v drugih državah, kamor se bodo izvažali Že svojčas, ko je dr. Korošec ministroval kot minister za prehrano, so na Češkem jugoslovanski kruh jedli za eno tretjino bolj poceni, kakor mi samil In taki časi se nam zopet obetajo — po zaslugi klerikalnih in liberalnih političarjevi In boljši časi ne bodo prišli prej, dokler ne bo ljudstvo kapitalističnih strank, ki ga izkoriščajo, enkrat za vselej pri volitvah vrglo — med smeti, kamor spadajo! Gnusiti se mora vsakemu poštenemu žloveku demagogija, s kakršno love klerikalci še nerazsodno maso na svoj voIHn! Iim in kako vlečejo za nos vse one svoje pristaše, ki spadajo po svojih razmerah med proletarijat. Klerikalci po svojih listih n. pr. vpijejo: »Doli s kapitalistu, — »doli z draginjo«, — »ljudstvo odirajo«, — »za Svol žep skrbijo« — itd. itd., klerikalci pa *am' vladajo s svojim dr. Korošcem v Bel-*radu. in v Ljubljani vladajo prav tako Sami klerikalci in s polno paro delajo za 8 oparjen je in odiranje ljudstva In za draginjo, kar vsak sam dobro čuti. Komu se ne eabila klerikalna hinavščina? ie to krščanska morala, da se vara nerazsodne mase?! Ljudstvo, kar ga Je še ne* razsodnega, bo, ko izpregleda klerikalno ero do dna, pošteno obračunalo s takimi ljudmi, ki ga na ta način hočejo varati! »Slov. dijaška zadruga v Pragi« javlja sporazumno s predsedstvom zdravstvenega °d&eka za Slovenijo in Istro svojim članom jnedlcincem, da vpošljejo svoje prošnje za tudijske podpore najkasneje do 28. t. m. "a naslov Srečko Petrovčič, Ljubljana, jj™ska c. 23 in sicer opremljene kakor *e Wieprzu začele nove poljske protioperacije. Varšava. 18. Boji pri Varšavi se razvijajo v korist Poljske. Rdeče čete so bile odbite v krvavi bitki na 40 km daleč od glavnega mesta. Štiri bolJŠeviSke divizije so popolno- ma uničene. Poljske čete so zavzele v protiakciji Ciechanov, Garvoll, Plonsk in Vielchov ter pregnale bolj-ševike do črte Buga. Oddelki generala Palechowisza so prišle rdečim četam za ledja ter razširile v njihovih vrstah pravo paniko. KRVAV SPOPAD MED SOCI.TA-LISTI IN PRISTAŠI LJUDSKE STRANKE V SIENI. Sedem mrtvih In veliko ranjenih. Siena. 17. Snoči ie prišlo v Abba-diii S. Salvatore do krvavega spopada med sociialisti in člani italijanske liudske stranke. Sociialisti so imeli zborovanie. na katerem so ostro govorili proti liudski stranki In proti sedanjemu vladnemu režimu. Okoli 17. so se vračajoči se sociialisti srečali s orocesiio. katere se ic bilo udeležilo veliko število članov liudske stranke. Med obema skupinama le prišlo do prerekanja, a nato do spopada. Procesiia ie medtem prišla do cer= kve. kier so posredovali orožniki, ki pa niso modi preprečiti, da so sociialisti vdrli v cerkev, kier le prišlo do trrozneea pretepa. Tekom bola ie bilo' sedem oseb ubitih in veliko ranienih. Delovna zbornica ie proglasila splošno stavko. Zopet bombe. Padova. 17. V Recoaru. kjer se nahaja tudi precej veliko število tujcev, so bile vržene predsnočnjim proti gledališču „Eden“ dve bombi, ki k sreči niso poškodovale nikogar. Atentati z bombami niso po italijanskih mestih, posebno v zadnjih časih, nikakršen izreden docodek. to ie z ozirom na omenjeno dejstvo, da se nahaja v mestu obilo tujcev vseh narodnosti. se prvi hip ni zdelo izključeno, da gre za napad proti določenim tujcem. Oblasti izključujejo to domnevo in pravijo, da gre za protest prebivalstva proti temu, da ni dobilo obljubljene koruze. (Vesti LDU ) MINISTRSKI SVET. Beograd, 16. Včeraj je bila izredna ministrska seja, ki je trajala od pol 6. do 7. popoldne. Na tej seji se je razpravljalo o j>oložaju, ki je nastal radi zadnjih napadov arnavtskih tolp na naše meje. Sprejeti sklepj se nanašajo na odredbe proti arnavt-skitn napadalcem in na zavarovanje obmejnega ozemlja. PROTI ARNAVTSKIM NAPADOM. Beograd, 17. Snoči se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je dr. Vesnič poročal 0 razgovoru s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem in o rezultatih, ki so se dosegli. Poročal je tudi o zvezi, ki je sklenjena med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo. Ministri so vzeli referat na znanje in odobrili zvezo. ZAPRISEGA NOVE VLADE. Belerad, 18. Nova vlada ie danes prevzela svoje dolžnosti. Ob 11. sta bila zaprisežena ministra Milorad Draškovič in Paia Marinkovč. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Beograd, 18. Zasedanje narodna-ga predstavništva bo sklicano za 25. t. m. ne glede na občinske volitve v Srbiji. V prvi seji narodnega predstavništva bo Podal ministrski predsednik dr. Vesmc izjavo o prošli krizi in o programu vlade. Zatem se bo nadaljevala debata o volilnem redu ter se bo sprejel državni proračun in mirovne pogodbe. Sporazum glede sklicanja konstituante ostane v veljavi. Se ta mesec se bodoi določile z ukazom volitve, ki se bo-do izvedle meseca decembra. VOLITEV v KONSTITUANTO. Zagreb. 18. »Novosti« doznavajo iz krotrov demokratskih poslancev, da bo nova vlada ostala na krmila do vol tev v konstituante. ki tih bo morebiti uidi izvedla v drugi polovici meseca novembra. > Dolitlčnih krosih se že opaža živahno volilno gl-banie. Začasno narodno predstavništvo ne bo razpuščeno pred novimi volitvami. POSLEDICE GOSPODARSTVA’ SLEPIH MOJSTROV. Saraievo. 18. Posledice povišanja cen na železnicah so ^ prSČelf že tudi tukai onažatl. KomHia za določeva-nie cen na trgu. Ie morala oovlšatl cene zeleniavl ln sadiu. ki se dovaža po železnici. PROTI POVIŠANJU ŽELEZNI. ŠK1H CEN. Zagreb, 10. Hrvatski člani gospo* darsksga sveta, ki bivajo v Zagreb^ so ImeH včerai sestaneik. na katerem so razpravljali o povišaniu železniških cen. S tega sestanka so odposlali na ministra ra trgovino brzojavko. v kateri obžalujejo, da so se povišale cene na železnicah in da se prei niso radi te zadeve zaslišali člani gospodarskega sveta. Zahtevalo, da se nai takoi skliče gospodarski svet. k< bo razpravljal o tem vprašanju. iRSKO VPRAŠANJE. Amsterdam, 18. Kakor poroča angleški list, je izjavil Lloyd George na današnji seji spodnje zbornice, da je vlada določila nastopne pogoje za ureditev irskega vprašanja: 1. Posebne pogoje za šest grofij vzhodnega Ulstra; 2. niti Irska, niti noben del Irske se ne sme ločiti od združenega kraljestva; 3. Anglija se v vojnih časih ne sme ogrožati. Lloyd George je dodal; S temi pogoji smo pripravljeni, uvaževati vsak predlog, ki ga izrazi irsko javno mnenje. Na vprašanje, če so pogajanja v teku, je odvrnil, da doslej od merodajne strani še ni nobenega odgovora na predloge. PROMET NA KOROŠKEM. Odsek za prehrano obiavlja; V. zmislu odredbe plebiscitne delecaciie kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Celovcu veliaio do preklica za blagovni promet na Koroško sledeča določila: I. Dosedania demarkacijska meia med kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev in Avstrijsko republiko, t. i. med conama A in B plebiscitnega ozemlja na Koroškem se kot carinska meia ooustl ter ostane samo kot upravha in kontrolna meia. IL Carinska meia se pomakne na meio med kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev in cono A na Koroškem. t. f. na črto Jesenlce-Lhibeli-Jazarski vrh-Spodnji Dravograd. III. Ker ie kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev no st. irermaJnski mirovni pogodbi poverjena uprava oone A in tedai tudi preskrba z vsemi žlvUen-skimi in eospodarsklmi potrebščinami. ie treba, da se promet med kraljevino Srbov Hrvatov in Slovencev in cono A vrši nemoteno kakor do-slei. — Da se prepreči škoda, ki bi lahko nastala državi pri carinieniu. se ie določilo: 1. Blago, ki se izvaža iz kralievine Srbov. Hrvatov In Slo vencev v cono A na Koroškem in ki le krito z odDremno izkaznico odseka za prehrano v Ljubljani, fe carine prosto in se mora prepustiti. 2. Blago. ki se uvaža iz cone A v kralievi-no Srbov. Hrvatov in Slovencev in ki ie krito z odoremno izkaznico plebiscitne delegacile kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Celovcu oziroma odpremno izkaznico okrajnega glavarstva v Borovljah ali Velikovcu. ie istotako carine prosto in se mora prepustiti. 3. Promet z valutami uravna deleeaciia ministrstva za finance. 4. Za blago, ki nima nod točkami 1. in 2. omenienih odpremnih izkaznic, veljajo carinski predpisi. Prireditve. Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti t Ljubljani, sklicuje za v nedeljo dne 22. avgusta 1920 ob 8. uri zjutraj v prostorih društva „Siavec‘‘ v Narodnem domu v Ljubljani, prvo nadstropje izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. priklopitev društva „Insbruoker-Sterbeverein«‘ k našemu društvu; 2. preuredba pravil; 3. volitev novega odbora; 4. določitev podpore in članarine; 5. raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor. k Skupščina jugoslovanskega lekarskega društva se bo vrSlla dne 6., 7. In 8. septembra t. 1. v Zagrebu. Poleg volitve se bodo obravnavala zelo važna vprašanja kakor o zdravniških nagradah za posebna dela, ufll-njena Izven rednih dolžnosti, o ureditvi sodnozdravnlšklh taks, o doplačah občinskim zdravnikom, o upeljavl higiene kot rednega predmeta na vseh šolah po prolek-tu glavnega sanitetnega sveta, o Invalidski podpori vdovam In sirotam zdravnikov, umrlih v Izvrševanju svojih dolžnosti, G osnovanju strokovnega medicinskega časopisa. Razpravljalo se bo dalje o vprašani* veneričnih bolezni In prostitucije In predloženem načrtu zdravniške zbornice. ŠPORT IN TURISTIKA. 40.180 telovadcev doslej priglašenih za »Delavsko 01ymp!ado«. Komisija Tehničnega odseka za popis udeležencev »Delavske 01ymplade« je po dosedanjih priglasili svoje delo dokončala. Rezultat je sledeči: Od 1282 jednot, ki Jih je Imela Zveza koncem junija t. 1., Jih Je odgovorilo 914. In teh 914 Jednot Je priglasilo za 01ympiado: 12.200 Članov, 7170 članic, 6189 moškega ln 4650 ženskega naraščaja. Nastop šolskega naraščaja le bU omejen na praško okrožje, Ta Je priglasilo 4872 učencev In 5133 ujenk. Števila se bodo z vedno na novo pristopa« jočlml seveda še zvišala, pa že sedanje šte« vilo nas lahko navdaja z radostjo, ko vi« dhno, kako rastemo ln postajamo vednS močnejši. Vse te številke naj bodo nadalje v vzpodbudo tudi slovenski delavski mladini, ki sl šele ustanavlja »Delavske telo* vadne Jednote«. Le z neutrudnim delom dosežemo uspeh. Iz Slovenije. Rogaško Slatina. V nedeljo dna 15. t. m. so priredili Sokoli iz Celja skupno s Sokoli iz Rogaške Slatine veselico. Iz Celja iih je prišlo z vlakom kakih 22 in nekai menda iz Ljubljane, domačih na Je bilo 16. Rogaški Sokoli so Celiane pričakovali * godbo Pokazati so hoteli, da so tudi pri nas Sokoli, čeprav iih Je le 16. In se med njimi nahaia nar podrepnikovi in en Nemec iz Nemške Avstrije, kar oa liberalcem ne dela sivih las. samo da se njim dobro »jezditi pusti«. Vi zdravilišču iim ie govoril g. doktor KoJterer. ki Je oovedal. da regent Aleksander ne bo potreboval nobenega volaka več. ker bodo vse opravili Sokoli. Nato so zahtevali od zdraviliškega ravnatelia. da mora iz« obesiti zastave. To zahtevo pa ie ravnatelj odklonil, češ da ie zdravilišče državno. Prišlo ie vsled tega dol hudega razburienia. tako da se j® moral tavnateH odtegniti, da se mul ni kaJ zgodiio. Ko Je začel alkohol razgraiati pod čepicami, ie postalo' živahno. Porivalo se ie celo v krasni dvorani državnega zdravilišča, kar bi se nikakor ne smelo dogajati, ker, to ni prostor, da bi se v ntem popivalo Ob drugi uri po polnoči, ko so pričeli Sokoli odhaiatl na kolodvor, ie nastalo med ootio vpitje kakor na sodni dan. Liudie. kj so v miru počivali. so odpirali okna in gledali, kdo ie ta oiiana družba. Pred restavraclltf g. J. Ogrizka sc je ta družba ustavila in začela vpiti: »Fano ven. nemčur. dol ž nllm«. Gospa Ogrizek se Je pre« budila in ni vedela, kat to vpit le pomeni. Prepričana le bila. da zahtevalo nieno služkinjo, ki io kličejo na ime Fana. Kal bi se zgodilo delavcem. če bi kri takega storili? Tukal le zdravilišče in so Hudje. ki so bolehni in se iim kali nočni mir. Mero-dalna mesta nai napravilo v teoj zdravilišču vendar enkrat mir. Tudt zunanie gostilne nai bi se bolie nadzorovalo. da ne bodo oilancl. ko odhajalo skozi zdravilišče, vpili kakof zverine. To in ono. * Draga kovina. Newyorška država J« sklenila kupiti dva In četrt grama radija, katerega bo dala na razpolago raznim bolnišnicam kot zdravilo proti raku. En grara te dragocene kovine stane 120.000 dolarjev. Cela pošlliatev bo veljala 225.000 dolarjev. * Občutna kazen. Zdravnik dr. Hammen v New Yorku Je bil obsojen na tri leta ta Šest mesecev Ječe, ker je izvršil neko nepotrebno operacijo. * Originalen rnskl princ Iz 18. stoletja« V Draždanih na Saksonskem Je živel začetkom 18. stoletja ruski princ Putjanln* originalen človek. Filozof, duhovit mož. Je občeval z Goethejem In Krausejem. Imel J* kočijo, v kateri Je bila pozimi peč z dimnikom, poleti pa Je hnel v kočiji aparat, k! mu Je delal veter. Njegov dežnik mu Je se« gal do gležnjev, ob strani Je Imel okna; Njegova vila Je Imela polno balkonov ln v, takem balkonu se je poleti senčil ter sprejemal obiske. Obiskovalec ga ni videl. Aktf se Je predolgo mudil pri njem, Je porabil Putjatin aparat, ki je pahnil obiskovalci pred vrata. Svojo ženo Je neizmerno ljubil. Vsak večer je Igral z njo na kart* Ko je' umrla, je napravil veliko sliko svoje žene In pred njo vsak večer Igral karte zase lfl zanjo. Ko Je končal partijo, Je vstal, se prt« klonil pred sliko ter odšel v svojo spalnico. * Alkoholne pHačo človeku niso Živ« ljoissko potrebne. So celo narodi, ki se po« potooma zdrže opojnih pijač, pa so kljutj temo močni In zdravi. V Ameriki, na Angleškem, v Svlel, na Plnskem Itd. žive milijoni, ki ne uživajo nikaklh opojnih plJačJ * Alkoholizem razruši telesno zdravje In slabi duševne moči. Vsled alkohola trp* zlasti: možgani, živčevje, pljuča, želodec, Jetra, obisti, srce in Sile. Naposled se po« kvari vsa kri. AOTOvfzacifa. Vnovčevahilca za živino In mast V. Ljubljani bo oddajala od petka to le od 20/ avgusta naprej v svoji mesnici na Sv. Ja^ koba nabrežju pljuča, vampe In noge pd ceni K fi za kg. Vsaka stranka dobi lahkd največ 2 kg. Za te vrste mesa niso pred« pisane legitimacije in ga dobi laliko vsak-i do. Mesnica je odprta vsak dan od 6. ur# do 11. dopoldne. Izdaiatell: fvan Mlinar. Odgovorni urednik; lak. .Vehovce, Mariborska eskomptna banka, Maribor, a 9 * Tegetthoffova ulica 11 ■ ... --zzzz Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle pod najugodnejšimi pogoji, Export čevljev Aleksander Oblat Sv. Pelra c. št 16. (Miom selo, SoKSiffiS razsvetljavo, išče urednik .Naprcja*. Cenj. ponudbe na uredništvo tega lista. V Ustanovljeno 1903, ARORfni zaved Krojaška delavnica Krekov trg št. 10 v hiši Impex. V Mariboru: Nakup in prodaja posestev H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva ulica 6. Ljubljana, Dunajska cesta 15. Šivalni st m ji in fSpl||* sinji la Me. »Psi. Izborna konstrukcija j| in elegantna izvršitev Iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Tmije posluje brtzpUZno. Pisalni stroji „Adlefu. Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa iz prvih tovaren. Dttrkopp, Styria, WaHenrad. Začasno znižane cene! d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. — — Izvršufe: —. : knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konsumna društva, zavodi, organizacije, razna društva. trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 priporoča sledeče tvrdke in podjetja: v LfubBjanl: Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Treo Gosposvetska cesta 10. Graver A Černe Dvomi trg 1. Hoika Mn iia raj nova se radi odpotovanja za 1800 K takoj proda. .Hotel Wilson* soba št. 18. Mb lena kakor dnerarije, tia-geljčkl, levkoje, primule, mačehe itd. v lepi izberi, jamčeno zanesljiva, se dobe pri Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. Žarnice „Svetla“ Mestni trg št. 25. špedicijsko in komisijsko podjetje Selenburgova ulica St. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, Soto in raznim kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl.kolodvor. Na drobno: Seienburg. ul. 12. Zmerne cene! Popravila kontrolnih blagajn dvokolesa Cankarjevo nabrežje 5, tor vnt mrffit mora p°8'nitl-ie se 161 1U 1111 IBS vporabljajo moja preizkušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: za poljske miši 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke 10 K, a posebno močna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 In 12 K, tinktura proti ušcrn pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 6 In 10 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti g a r j a m 10 K. — Pošilja po povzetju: Zavod za ek-sport M. Jilnkar, Zagreb 40, Petrlnjska ulica 3. nova, komplet, z dobro pnevmatiko od K 2200’—. Pnevmatika po znižani ceni, Prodaja in popravila pis. strojev The Rex Co. Selenburgova ulica 7/1. Elektrotehnični predmeti „ Svetla" Mestni trg 25. COSPOO I GGZPA E Modni salon Stuchljf - Haske Ljubljana Iftuki «1.3 • • Iverski lig 1 Priporočam veliko Izbiro najnovejših svilenih klobukov, lepit in slamnikov n dame ia deklice. Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. 289 Fotograf Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5. Kleparstvo in vodovodna inštalacija Alojzij Goršic Sp. Šiška, KavSkova c. 224. Oblast, konces. zavod za pokončavanje miši in mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska ulica Štev, 39/11. Hitro, dokler traja zaloga! Avtomobili, motorji, kolesa, pnevma tika, autogaraža J. Goreč Gosposvedska e. 14. rezan, tesan, okrogel, kupuje 126 „SEVER“ drultvo tesnili iodustniakev dravske Mm HUB. TeiilMosa ntla it. 43. Hitro! Hitro! Tlačilnice za grozdje Tlačila za grozdje Slamoreznico Sekala za repo Stroji za ruženje koruze Veternice Mlatilnice Gonilnice za dvouprego itd. prodaja na debelo in drobno, vedno po najnižnjib cenah Spodnja Slika it. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba in zmerne cene. Manufaktura in zaloga oblek Schwab & Bizjak Dvorni trg 8. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. M. U. Dr. Fran Virant Stavb, in pohištveni pleskar in ličar Josip Jug Rimska cesta št. 16. špecijalist za kožne in spolne bolezni, ordinira zopet redno od pol 2. do 3. ure popoldne Ljubljana, Miklošičeva cesla 18-II (na oglu Sodne ulice). Baznoževalne aparate Opalographe in potrebščine k istim dobavi The Rex Co. w Selenburgova ul. 7. __ Kemično čisti obleke« Špedicija ovratnike, zap®* stnice in srajc®. Svetlolika Ljubljana, Poljanski nasip 4, Podružnica: Šelenburgova ul. 3, ——————— Podružnice: Maribor Novomesto Gosposka ul. 38 Glavni trg Selenburgova ulica 4. slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 FRANJO CERAR, loma; teih« v Stotu. p. Buiftlepi Ljubljani. Beton, železobeton in vodne zgradbe Inž. dr. Miroslav Kasal HUšerjeva ulica 7. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6. . (vpisana zadruga z omejenim poroStvem) sc—n«.. = sprefema hranilne vloge, ki 1 oMiiiE po 4°L Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 klanov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež....................K 41.647*42 Društveni sklad ...... K 30.939*43 Blagovni promet za leto 1919 je znižal K 2,329 207 94. Qlan postane lahko V £ a k, kdor plača vstopnico K 2 50 in delež K 40—. ............r—, pijssrnc v Zesorfu 5tev. »a, 3=^---■ za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! Ttsk ..Učiteljske tiskarne'^ v. Llubiiani, stran 4-________ *_____________________________________NAPREJ. .________._____________________________ Jftev. 190.