IZHAJA VSAK ČETRTEK
Poštnina plačana v gotovini
GLASILO OSVOBODILNE  FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV
Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Okr odbor OF — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641 906-030                      — Naročnina: Celoletna 100din. polletna 50 din Četrtletna 25 din
 Štev. 25 — Leto I.
  Murska Sobota, 11. avgusta 1949
 Cena 2 din
Maršal Tito je govoril oficirjem in generalom makedonskih garnizij
  S k o p 1 j e, 5 avg. (Tanjug). Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je bil včeraj popoldne navzoč na slovesnem kosilu, ki so ga njemu na čast priredili v Domu armije v Skoplju oficirji in generali garnizije v LR Makedoniji. Pri kosilu so bili navzoči tudi minister brez listnice pri zvezn vladi Milovan Djilas, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Dimitar Vlahov, predsednik LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko, predsednik vlade LR Makedonije Lazar Koliševski s člani vlade in CK KP Makedonije, minister vlade LR Bosne in Hercegovine Nemanja Vlatković, minister vlade LR Slovenije Ivan Regent, generali Radovan Vukanović, Vaša Jovanović, Voja Kovačevič in Milan Žeželj in književnik Louis Adamič, predsednik makedonsko-ameriške zveze Sinile Vojdanov, polkovnik Franjo Kneblin, okrog 300 oficirjev in drugi gosti.
  Med kosilom je pozdravil maršala v imenu borcev, podoficirjev in oficirjev na ozemlju LR Makedonije generakajtnant Vaso Jovanović, ki je v svoji krajši zdravici med drugim dejal:
  »Tovariš maršali Vi ste našo armado ustvarili v ognju borbe in jo vodili. To je bilo jamstvo, da bo nova armada popolnoma nova narodnoosvobodilna revolucionarna armada. To je omogočilo njeno slavno borbeno pot, zmago nad sovražniki naših narodov. To nam danes zagotavlja, da bo zrasla v močno sodob-
no armado, v zanesljivega branitelja pridobitev borbe in varuha graditve socializma. Zato sleherni borec in voditelj ter celotna ta armada izražajo hvaležnost, vdanost in brezmejno ljubezen ter zaupanje vam, svojemu vrhovnemu poveljniku. Zato je sleherni pripadnik te armade pripravljen zastaviti vse svoje sile . in dati tudi svoje življenje za ustvaritev svetlejšega in srečnejšega življenja naših narodov, za trden in smel korak na poti, po kateri nas vodite v boljšo bodočnost. Naša armada, ki je na ozemlju Makedonije in Kosmeta ter na južnih mejah naše domovine, ima posebno in odgovorno nalogo Na eni strani so imperialistični grabežljivci in monarhofašisfično nasilje, na drugih dveh. straneh pa pri levem in desnem sosedu leglo laži in obrekovanj, vsakovrstnih podtikanj in umazanosti. Mi smo pripravljeni, da v vsakem trenutku preprečimo kakršna koli izzivanja, odkoder koli bi prišla. Ponosni , smo na svojo nalogo, varovati mirno socialistično graditev naše domovine. Dejstvo, da ste vi med nami, je za nas še ena spodbuda, da bomo čim popolneje in kar najbolje izpolnili te naše naloge. S to zdravico; vam na čast, tovariš Tito, smo hoteli izraziti naš ponos, da ste na čelu naše armade vi. naš ponos, da naše narode in našo Partijo vodite vi, In željo, da še dolgo in dolgo živite ter vodite naše narode, smelo in komunistično kot doslej, v radost in srečo delovnih ljudi naše domovine.«
  Maršal Tito je v svojem odgovoru na zdravico generala Jovanoviča pozdravil navzoče oficirje, generale in druge goste s temile besedami:.
  »Nenavadno sem srečen, da sem lahko danes v vaši družbi, da vas lahko vidim in pozdravim, kajti vi ste na odseku obrambe naše domovine, ki je velikega pomena, kjer so se pogosto dogajala razna izzivanja in kjer so še danes in bodo bržkone še naprej. Vselej ste pripravljeni varovati mirno graditev naše socialistične domovine. Vem, tovariši oficirii in generali, da je tu vaša naloga težka. Venomer mislimo na to in to upoštevamo. Zato bi hotel ob tej priložnosti izraziti svojo globoko hvaležnost za zvesto službo vam, vsem borcem, podoficirjem in oficirjem v tem delu Jugoslavije, da zvesto opravljajo svojo dolžnost do svoje socialistične domovine. (Dolgotrajno vzklikanje: »Mi smo Titovi. Tito je -naš«) Že večkrat so naši borci, naši oficirji in podoficir!! pokazali svojo visoko socialistično zavest. Bilj so že primeri, da so zrli sovražniku iz oči v oči, Tukaj se je že prelivalo kri v obrambi baše socialistične domovine. Za , svojo socialistično domovino so že dali življenja naši najboljši sinovi. Ta zgled, tovariši, je velikanskega pomena za nas, saj se v njem odraža tista globoka ljubezen do socialistične domovine, pripravljenost in prepričanje, da bodo naši oboroženi socialistični  državljani, ki tvorijo našo ljudsko vojsko, primerno odgovorili na vsako poseganje po naši socialistični domovini. (Vzkliki: «Tako je, tako je!«) Mi nismo nikdar nikomur grozili. Grozili smo samo Nemcem in drugim za-vojevalcem, toda grozili smo jim z dejanji in ne z besedami tedaj, ko smo jih izgnali iz naše domovine, ko smo se borili proti njim in vsem njim podobnim. Sedaj v miru gradimo našo državo in nikomur ne grozimo. Nasprotno pozivamo samo k bratskemu sodelovanju vseh poštenih ljudi , izven naših meja, Z nadčloveškimi napori smo ustvarili najboljše odnose z vsemi državami, s katerimi so nas nekoč držali v sponi vladajoč) kapitalisti ter vzpostavili popolno bratsko sodelovanje in enotnost. Vi to veste, kajti tega nismo delali za kulisami, marveč odprto, pred očmi vsega sveta. Smelo in ne glede na mnenje zapadnih imperialistov smo odšli najprej v Sovjetsko zvezo, nato pa v Bolgarijo in druge dežele. Rekli smo. da smo z njimi in da bomo z njimi tudi v prihodnje, na četudi bi se kar koli zgodilo. Sklenili smo nove pakte, da bi tako laže onemogočili novo katastrofo! kakršna je bila leta 1941 Pogumno smo šli v Bolgarijo, na Madžarsko. Poljsko, na češkoslovaško, in v Romunijo in se nismo ozirali na vse pripovedke zapadnih reakcionarjev. Podali smo narodom teh držav roko in sklenili, da bomo vnaprej složno čuvali mirno graditev svojih dežel. Podali smo roko sprave vsem deželam, ki so jih razni provokatorji in reakcionarni elementi potegnili v hitlerjevske pustolovščine, in rekli da se nikdar več ne bomo borili proti njim, to je, da ne smejo, nikdar več dovoliti, da bi lih povedli proti nam. Šli smo še dalje in sklenili pogodbe s temi državami. Na zapadu so takrat govorili, da le to naperjeno proti zapadu. Rekli smo, da to ni resnica, marveč da je smoter teh sklenjenih pogodb zgolj obramba naše mirne graditve. Mar smo mi krivi, tovariši, da ta ustvarjeni rezultat ni cementiran za vse večne čase, da
ni vzpostavljeno trajno bratsko sodelovanje med državami ljudske demokracije in ZSSR? Mi nismo krivi. Dali smo velike žrtve. Imeli smo tudi gmotne žrtve, ki so bile tako velike, da tedaj nismo niti, smeli takoj povedati našim narodom, kakšne so te žrtve. Vedeli smo, da bodo naši narodi razumeli te žrtve, vedeli smo, da nam bodo naši narodi oprostili, da smo odklonili reparacije od Bolgarije v znesku 25 milijonov dolarjev, saj sta bratsko sodelovanje in še tesnejša povezava z bolgarskim ljudstvom pomenila za nas več kakor desetkrat ali stokrat večja vsota. Tukaj smo pokazali svojo dobro voljo, vendar brez odziva. Zato nismo krivi, da do tega sodelovanja ni prišlo. (Odobravanje) Tudi Madžarom smo oprostili težke orehe nasproti našemu ljudstvu. Oorostili smo orehe, ki so lih madžarski fašisti napravili in za katere bi umljivo morala biti odgovorna vsa država in ves narod. Toda naša težnja, naša nada. da bomo lahko imeli naj-
lepše odnose z Madžarsko, se ni uresničila. propadla je. Danes so te odnose skalili madžarski voditelji, ki vsak dan sipljejo najraznovrstnejše klevete proti nam. in ne le da nas obrekujejo, marveč tudi odkrito izzivajo in podtikajo. To je vsekakor čudna stvar. Vi veste, da naši narodi niso imeli nikdar s Cehi kakršnih koli spopadov. Že v času stare Jugoslavije so Čehi ljubili Jugoslovane, ne zaradi velikosrbske hegemonistične klike in ne vem koga že, marveč zaradi samega bratskega ljudstva v naši deželi, ki Je tudi ljubilo češki narod. Ta ljubezen ni nikdar ugasnila in ni tudi sedaj.
   Vendar so se našli ljudje, ki so to ljubezen dušili in Jo hočejo nasilno zadušiti v srcih češkega naroda. Prepričan pa sem, da te ljubezni češkoslovaškega ljudstva do nas ne bodo mogli nikoli zatreti češki megalomanski voditelji, saj mi z ničimer ne dajemo povoda češkemu, narodu, da bi nas sovražil. (Navdušeno dolgotrajno odobravanje) Ali ima nemara povod za to poljski narod? Niti najmanj. Takoj po končani vojni in ob pričetku mirne graditve naše države in drugih dežel na vzhodu smo odšli na Poljsko, da jim povemo kako je pri nas, jim pomagamo, dokažemo, da narodi Jugoslavije ljubijo poljski narod in želijo, da bi čimprej zacelil svoje rane. Pri tem smo uspeli. To so nam pripovedovali Poljaki na Poljskem in tedaj, ko so prihajali k nam. Mi vemo, da ta poljski narod, ki je v zgodovini mnogo pretrpel, ni kriv, da posamezni njegovi politični voditelji nimajo hrabrosti, da bi rekli za resnico da je resnica, temveč sedaj sipljejo na nas obrekovanja. Mi vemo. kdo je obrekovalec naše domovine, mi vemo, da to ni poljski narod, mi ljubimo ta narod kakor vse ostale narode vzhodnih držav. (Dolgotrajno vzklikanje Titu in Partiji.) Prav tako je tudi z bolgarskim narodom. Zopet se obračam na bolgarski narod, saj so nepozabni tisti trenutki, ko smo jaz in moji tovariši iz CK in vlade prepotovali po Bolgariji več sto kilometrov. Ljudje so prihajali peš, na konjih ali vozovih na postaje ob progi od meje do Sofije in Vame in nazaj, da bi nas dočakali videli in pozdravili, da bi videli Jugoslovane, ki hočejo složno z njimi graditi bratsko skupnost Južnih Slovanov. Ti trenutki so nepozabni in verujem v iskrena čustva večina teh ljudi do naših narodov in naše države, vendar so se kljub takšnemu razpoloženju ljudstva našli v
Bolgariji megalomani in razni pokvarjenci, ki so skalili to tesno sodelovanje. Danes bi se, tovariši, na videz zdelo, da smo mi sami, in to nam zatrjujejo mnogi, ki nas obrekujejo in lažejo. Vendar ni resnica, da smo mi sami. Z nami je večina narodov vseh teh držav na vzhodu in napredni ljudje vsega sveta. (Ploskanje in odobravanje.) Pošteni svet ne more pozabiti, kaj je Jugoslavija dala v tej veliki zgodovinski borbi proti fašizmu, proti zatiralcem naših in drugih
narodov. Tega ne more pozabiti noben pošten človek, ampak samo pokvarjenci. Vem, da je vendarle večina poštenih ljudi. Žal pa je med tistimi, ki nas obrekujejo, mnogo nepoštenih. Vendar s svojimi nakanami ne bodo uspeli. Vi veste, kaj vse so napravili v letu dni od proslule resolucije. Prepričan sem, da ste ta udarec, ki so ga nam neupravičeno in brez razloga zadali, težko prenesli. Jaz in moji tovariši iz CK smo sicer že mnogo prej spoznali njihovo stališče, vendar pa se tega nismo nadejali. Mnogi od nas so dolgo časa prenašali ta udarec, zato pa nam le danes jasno. Hoteli so nas streti, mi pa se nismo dali in se tudi ne bomo dali, (Burno odobravanje in vzklikanje. Partiji. Titu in CK.) Ko smo spoznali, za kaj gre in kaj hočejo od nas, smo sklenili, da bomo neomajno ostali pri svojem stališču. To stališče je zgraditi socializem in ostati dosledno zvest nauku Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina in ne odstopiti niti za korak od tega nauka ter ne dovoliti nikomur, da bi se ukvarjal z revizionizmom tega nauka in da bi ga v praksi maličil. Takšnih pa je sedaj mnogo in celo tam. kjer bi se najmanj nadejali. Prisiljeni smo, Ih to je naša komunistična in interna-cionalistična dolžnost, braniti načela marksizma-leninizma proti vsakomur in celo proti tvorcem teh načel v primeru, če bi kršili ta načela. (Vsi navzoči vstanejo, dolgotrajno ploskajo in vzklikajo Titu in Partiji.) Ostali bomo dosledni poborniki tega nauka — in v praksi vsak dan uresničujemo njegova načela. Neumorno gradimo socializem v naši državi in smo doslej v nekaj letih ustvarili toliko, kolikor ni mogel misliti, da bomo dosegi) in zmogli, noben naš človek, ne jaz in moji tovariši ter vsi naši delovni ljudje. Verjeli smo, da so v naših narodih latentne velikanske ustvarjalne sile, vendar da je te sile mogoče razviti do takšnega obsega da lahko vzdržimo dvakratno obkrožitev. po kapitalistih in po socialističnih deželah, tega ni bilo tako lahko verjeti. Vendar je naše ljudstvo v takšnih pogojih vzdržalo zaradi te svoje velikanske moči in visoke socialistične zavesti. (Ploskanje ) Ne bom se spuščal 
v podrobnosti teh nasprotstev, saj se je tem že mnogo govorilo in pisalo. Vsak dan berete o njih in jih spremljate. Hotel bi samo omeniti nekatere momeote. Videli ste, da je drznost in podlost v teh napadih na nas brezmejna, da izmišljajo neverjetne in čudne stvari. Za vas na primer, ki ste tukaj na naših mejah, pravijo, da ste se dogovarjali z menarhofašisti itd. (Odločni protesti.) Za vas, najboljše sinove naše domovine,
pravijo, da ste se dogovarjali, da ste dovolili monarhofašistom udariti v hrbet grškim demokratičnim borcem. (Ogorčeni in enodušni protesti.) Kako nesramno, neumno in kako podlo je, tovariši, tako mnenje in bruhanje takšnih laži, da so naši ljudje na tako nizki stopnji. Semkaj smo poslali najboljše sinove naše domovine, naše najboljše oficirje in borce, kajti vedeli smo, da je to naj občutljivejši sektor. Vedeli smo, da boste mogli, če bi se kaj pripetilo, prenesti prvi
udarec. Vedeli smo, da ste preizkušeni ljudje. Za njihova obrekovanja pa lahko trdimo, da so zlagana, da so laž, v katero, in to smo prepričani, noben pošten človek na svetu ne more verjeti. Toda niso in ne bodo pri tem ostali. Še nadalje neprekinjeno trobijo o tem in govore moskovski radio, radijska postaja Svobodne Grčije, pišejo članke, si na vse načine prizadevajo ovekovečiti to laž kot dejstvo, iz nič hočejo napraviti dejstvo, ki jim bo služilo, da bodo kazali obrekovanje kot zgodovinsko resnico. Drže se tega, da bodo mogli od tolikokrat ponavljane laži vsaj nekaj uporabiti kot nekako resnico. Jaz pa mislim, tovariši, da ne bo od vseh njihovih laži, pa niti od teh, nič ostalo in da bo vse blato, ki ga na nas mečejo, padlo na njihov obraz. (Enodušno odobravanje.)
   Opozoril sem vas samo, da se ne smete čuditi, če bi nas tudi v bodoče obrekovali. Klevete bodo ostale klevete in nič drugega. Resnica ne morejo postati. Ničesar pa ne bomo napravili, kar bi oni lahko pozneje kot resnico uporabili proti nam. Delali bomo zgolj tisto, kar je v interesu naše domovine in internacionalizma na splošno.
   Lahko rečem, tovariši, da sem ponošen na to, da sem generalni sekretar Komunistične partije, ki je v tej dobi, ko so krenili v revizionizem, visoko dvignila zastavo obrambe marksizma-leninizma pred revizionizmom. (»Tako je, tako je!« Krepko pritrjevanje in protesti proti obrekovanjem in obrekovalcem.)            
   Naši narodi vidijo našo stvarnost, in zato se ne morem načuditi neumnosti teb naših obrekovalcev, ki ne mislijo vsaj na to, da naši delovni ljudje pri vsakdanjem delu, v tovarnah in pri vseh drugih delih, kjer koli so, vidijo, kaj pri nas delamo, in zato ne morejo verjeti v neumne in prazne trditve, da gremo v kapitalizem. V naših ljudskih rokah je vsa naša trgovina in industrija, a s hitrimi koraki gremo tudi k likvidaciji kapitalizma na vasi. V čem je potem to naše vračanje v kapitalizem, tega ne morejo pojasniti, saj nimajo s čim. Toda neverjetno neumno je to. da lahko trdoglavo na tem vztrajajo.
   S takim svojim negativnim delovanjem so dosegli samo to, da je tista ljubezen, ki je bila pri naših ljudeh brezmejna. in tisto zaupanje vanje pričelo omahovati Menim, da se more tukaj omajati zgolj zaupanje v njihove namere proti nam. ne pa tudi v njihova pozitivna dejanja, ki so bila ustvarjena v preteklosti, saj dejanja so dejanja. More in mora se omajati zaupanje v njihovo
poštenost in v namere, ki jih imajo nasproti nam in nasproti internacionalizmu na splošno, ko tako delajo in postavljajo vprašanje odnosov med socialističnimi in drugimi državami. Naši ljudje morajo razumeti, zakaj je tako in to zanje ne sme biti težko, da bi razumeli. Tovariši! V zgodovini je bilo več sto takih anomalij v družbenem razvoju, zato moramo tudi mi to anomalijo v njenem jedru razumeti. (Pritrjevanje.)
   Tovariši! Ko smo končali vojno, seveda nismo vrgli puške v koruzo in dejali, da je s tem vse, končano. Ne, z vsemi silami smo se vrgli na to, da zgradimo našo armado, kajti naša armada preživlja revolucionarno dobo. Revolucija pri nas še ni končana, ker ostanki kapitalizma še niso dokončno likvidirani, še so v naši državi, »zven naše države pa so sistemi, ki niso prijateljski do socialističnega sistema. Se so vodilni ljudje posameznih držav, ki se niso odrekli svojih aspiracij do tako bogate države, kot je Jugoslavija. Razumljivo je, da je od tega, kako močna bo naša država, odvisna tudi moč naše armade in obratno, kolikor bo močnejša naša armada, toliko manj nevarnosti, da nas bo kdo napadel. Zato moramo imeti močno armado, pripravljati se moramo. Na nas so prva leta kričali zato, ker smo imeli armado 500.000 mož. Govorili so, da je sedaj vojna končana in le-ta nam ni potrebna. Vemo pa, tovariši, da so bile mnoge vojne končane in so se zopet nove začele. Bilo bi ilozorno misliti, da nikdar več ne bo vojne, dokler je še kolonialno zasužnjevanje, dokler so še perspektive, da se razvijejo osvobodilne borbe kolonialnih narodov, dokler so težnje močnejšega, da podredi in zasužnji slabše in male narode, dokler se kujejo načrti za nepravične revizije na mejah na Škodo dragih narodov itd. Dotlej bodo tudi nevarnosti vojne. Velik del sveta še ječi pod kolonialnim suženjstvom in so kolonialne dežele, ki se hočejo osvoboditi zatiranja. Danes še nismo gotovi, da ne bo kdo imel nasproti nam kakih pretenzij. O tem so se slišali in se slišijo glasovi. V začetku so te glasove širili zapadnjaki, misleč, da bomo verjeli njihovim govoricam, da nas bo napadla Rdeča armada in da jim bomo čimprej padli v naročje, da se obvarujemo. Tega nismo verjeli, saj smo vedeli, da je to nemogoče, da Rdeča armada ne more napasti neke socialistične države, saj bi bil to konec socializma na svetu. Vedeli smo, kaj mislijo in žele kapitalisti, ko so nas s tem strašili. Toda danes nas skušajo s tem strašiti tud! tisti na Vzhodu s tem, da lansirajo razne govorice po tako imenovani črni borzi o toliko in toliko sovjetskih divizijah tu in tu, o toliko in toliko sovjetskega topništva tam in tam. Toda poslušajte, tovariši, nismo ljudje, ki bi jih bilo mogoče strašiti s takimi slepili. Lahko nas je strah samo takih stvari, kot so elementarne nezgode, suša, toča in podobno. Toda takih ne, takih se ne bojimo. (Močno odobravanje.)
   Nad temi govoricami, ki jih lansirajo od časa do časa, se ne bomo zamislili. Morda kdo to hoče. Toda mi nočemo, kajti vemo, da so to samo navadne govorice. Na drugi strani seveda pa ne spimo. Kot je nekoliko prej dejal tovariš general, smo pripravljeni preprečiti vsa izzivanja, da branimo našo državo proti vsakemu, kajti vsak, kdor bi poskušal motiti našo mirno socialistično graditev in ogroziti našo nedotakljivost, bi bil naš sovražnik, pa kdor koli bi to bil, kajti, če ima kdo poštene namene, tedaj jih izvaja po drugačni poti. Mi pa bomo, tovariši, zgradili socializem v svoji državi, toda pri tem ne bomo nikdar pozabili svoje dolžnosti do socialističnih držav. Nikoli ne bomo storili ničesar, kar bi tudi samo motilo graditev socializma v teh državah. Ne bomo pa tudi dovolili, da bi nas motili v graditvi naše države. Naj vedo enkrat za vselej, da stojimo trdno v taboru naprednih demokratičnih sil vsega sveta, predvsem socialističnih držav. Hkrati trdimo, da Je dolžnost demokratičnih držav — in nekatere od njih so še zelo daleč od socializma — da v praksi pokažejo, da gredo v socializem in da so socialistične, kajti to, kar delajo nekateri ljudje danes v teh državah, ne da bi govoril o brezposelnosti pri njih in tudi ne rečem, da pri njih ni nobene graditve, marveč mislim samo klevete, ki jih mečejo na nas. to ne sme biti svojstvo ljudi socialističnih držav. Tako so delali reakcionarji kapitalističnih držav, ko so hoteli onemogočiti ustvaritev velike Sovjetske zveze po Oktobrski revoluciji. Ti so to sedaj prevzeli od njih in zvesto kopirajo vse tiste ostudnosti, ki so jih nekdai metali na Sovjetsko zvezo. Danes jih mečejo na našo državo
   Torej, tovariši, v tem obdobju, ko smo ob takih pogojih v polnem zaletu naše ustvarjalnosti in naporov za zgraditev socializma in izpolnitev petletnega plana, ima naša armada velike naloge. Zato neutrudno proučujte vojaško znanost in tehniko, neutrudno proučujte
                                                                                                                                                                                                        Nadaljevanje na drugi strani
Govor maršala Tita v Skoplju
                                                                                         (Nadaljevanje s 1. strani)
naše kadre. Naj bo naša armada povsod in na vsakem mestu šola za naše borce podoficirje in oficirje, šola socialističnih državljanov naše države, šola komunistov, šola visoko zavednih branilcev naše socialistične domovine, šola za spoznavanje in pridobivanje vojaške veščine.
   Na vas pa, posebej tu na tem sektorju, kjer je vedno malo nemirno, pada seveda velika odgovornost. Tovariši, od vaše prisebnosti, spretnosti in poguma, od vašega pravilnega ocenjevanja morebitnih izzivanj je mnogo odvisno, ali nam boste povzročili kako mednarodno težavo ali ne. Vi veste, da danes vsako malenkost stokrat povečujejo, kadar gre za nekaj, kar je z nami v zvezi. Vi tu morate biti zelo taktični, morate pa tudi budno spremljati stvari, to je bdeti nad varnostjo naših mej, da ne bi razni provokatorji prodrli preko njih in motili tu v Ljudski republiki Makedoniji miren razvoj naše države.
   Oficirji in podoficirji naše armade imajo povsod, posebno pa tu, težko nalogo tudi v tem, da na podlagi sedanjega mednarodnega položaja pravilno in o pravem času pojasnjujejo vsemu sestavu borcev vsako stvar, da bo vsako vprašanje, ki vznikne na mednarodnem terenu med nami in katerokoli državo, pravilno pojasnjeno. Kajti naša armada je ljudska armada in mora biti visoko socialistično šolana, Naši ljudje morajo biti politično zreli, zakaj sede tu v tej vročini ali v zimskem mrazu, zakaj so na meji. zakaj je bilo napravljeno to ali ono v danem trenutku nasproti nam, in tako dalje.
   Mi, tovariši, nimamo velike armade v primeri z velikostjo naše države in njenimi mejami, toda naša armada mora
biti sposobna braniti našo malo državo proti vsem napadom, ki bi prišli. Zato je politično delo v armadi ena najvažnejših nalog naših političnih voditeljev Toda vi veste, da se morajo danes tudi vojaški voditelji na vso moč ukvarjati s političnimi vprašanji, kakor se morajo tudi politični voditelji ukvarjati z vojaškimi vprašanji. Skratka, politična vzgoja naših ljudi, dviganje njihovega teoretičnega in političnega znanja na višjo stopnjo sta zelo važni nalogi pri nas
   Tovariši, pazite se pred kakršnimi koli izzivanji in obdržite popolno hladnokrvnost. Jaz se vam moram še enkrat zahvaliti za pripravljenost, ki ste jo dosedaj izkazali.
   Na koncu pa vas, tovariši oficirji in generali, prosim, da sporočite, ko se boste vrnili v svoje enote, vsem borcem podoficirjem in oficiriem pozdrave v mojem imenu in v imenu članov Centralnega komiteja naše Partije. Povejte jim da naši narodi brezmejno zaupajo v svojo armado, da naše vodstvo In naš Centralni komite brezmejno zaupata v našo armado, ker je ona meso in kri naše socialistične države In je izšla iz ljudskih množic.
   Naj živi naša ljudska armada, branilec socialistične Jugoslavije!«
   Konec govora maršala Tita so pozdravili navzoči s tem da so vstali in dolgo časa vzklikali Jugoslovanski armadi in socialistični Jugoslaviji ter vodstvu naše Partije in države s tovarišem Titom no čelu. Več kot četrt ure so neprenehoma vzklikali in peli pesmi tovarišu Titu in pravilnemu stališču naše Partije Za tem so imeli zdravice tovariši Milovan Djilas. Lazar Koliševeki dr Vladimir Bakarič in Miha Marinko, v imenu oficirjev pa neki višji oficir.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 11. avgusta 1949
Tekmujmo na čast 30. obletnici SKOJ-a
  Okrajni komitet LMS Murska Sobota poziva vse mladinske aktive na tekmovanje v počastitev 30. obletnice SKOJ-a in to v sledečih točkah:
  1.   Kateri mladinski aktiv bo vzporedno z utrditvijo mladinske organizacije organiziral predavanja o zgodovini SKOJ-a.
  2.   Kateri mladinski aktiv bo na podlagi političnega dela pritegnil v mladinsko organizacijo čim več še neorganizirane mladine.
  3.   Kateri mladinski aktiv se bo vztrajno boril za vključevanje mladine v kmetijsko-obdelovalne zadruge.
  4.   Kateri mladinski aktiv bo na podlagi prepričevanja staršev in z vztrajnim političnim delom prej uspel organizirati KOZ ali zadružno ekonomijo.
  5.   Kateri mladinski aktiv bo imel v območju svoje vasi boljšo mladinsko delovno brigado-grupo, katera bo v pomoč KOZ in zadružnim ekonomijam ter staršem, ki imajo sinove pri vojakih ali so jim padli v NOB.
  6.   Kateri mladinski aktiv bo dal več mladine v frontno ali pa mladinsko dvomesečno ali enomesečno brigado.
  7.   Kateri mladinski aktiv bo v času proslavljanja kmečkih praznikov boljše in z lepšim programom organiziral kmečke mladinske mitinge, na' katerih naj prikaže delo dotičnega aktiva.
  8.   Kateri mladinski aktiv bo v območju svojega aktiva prej organizmi fizkulturni aktiv, ter potom flzkulture pravo zabavo mladini.
  9.    Kateri mladinski aktiv bo boljše organiziral izlete v kmečko-obdelovalne zadruge ali pa obiske v sosednje aktive. V katerem aktivu se bo odzvalo več mladine.
  10.   Kateri mladinski aktiv bo v času toga tekmovanja dal več udarniških ur pri gradnji gospodarskih poslopij in zadružnih domov, pri katerem bo večja udeležba in boljše opravljeno delo.
  11.   Kateri mladinski aktiv bo prvi v pomoč pri odkupu žitaric nudil delovno silo in stalno prepričeval starše za čimprejšnjo oddajo žitaric.
  12.   Kateri mladinski aktiv bo v svoji vasi vključil več hlapcev in Služkinj v Industrijo in za neplačevanje istih del gospodarja predal kazenskemu postopku in ga na mladinskih sestankih razkrinkal.
  13.   Kater mladinski aktiv bo vključil več mladine v gasilska društva.
  14.   Kateri mladinski aktiv bo dal več kulturno-prosvetnih prireditev in to v kvaliteti.
  15.   Kateri mladinski aktiv bo dal iz vrst mladine do 1. sept. 1940 boljšega pionirskega voditelja.
  16    Kateri mladinski aktiv se bo redno štirinajstdnevno sestajal z boljšo udeležbo.
  17    Kateri mladinski aktiv bo redno mesečno plačeval mladinsko članarino in s tem pospešil čut mladine za izvrševanje dolžnosti mladine do Statuta mladinske organizacije.
  18. Kateri mladinski aktiv bo preskrbel prej za svoje člane članske izkaznice in mladinske značke od OK LMS.
                                                                                             Tekmovalne točke za sekret a r i a t e aktivov
  1.   Kateri sekretariat aktiva bo prej in boljše uvedel vso statistiko nad Mani svojega aktiva, poravnat vso zaostalo članarino, redno pošiljal vsakega 10. in 20 v mesecu poročila o tekmovanju s konkretnim imenovanjem najboljših mladincev in rezultate dela.
  2.   Kateri sekretariat se bo redno mesečno dvakrat sestajal ter pripravljal program dela dotičnega aktiva in boljše razpravljal o načinu dela mladinske organizacije.
  3.   Kateri sekretar aktiva bo organiziral boljšo udeležbo mladine na okrajnem plenumu, ki bo 21 avgusta 1949 in do takrat že imel rezultate tekmovanje.
  4.   Kateri sekretar aktiva bo skrbel, da bodo sektorske, konference redne in polnoštevilno obiskane.
  5.   Kateri sekretar se bo boril, da bo iz njegovega aktiva zastopan delegat na oblastni konferenci.
                                                                                                                                                                                                       OK LMS Murska Sobota
  Pionirji tekmujmo!
  1.   Kateri pionirski odred bo imel več obiskov v obdelovalne zadruge, na zadružne ekonomije in kateri odred bo skrbel za boljše razvedrilo pionirjev v času počitnic. Organizirajo naj se Žoge in fizkulturni rekviziti, vršijo naj se plavalne tekme.
  2.   Kateri odred bo lahko dal več pionirjev v Pionirsko delovno brigado za obiranje hmelja. Prijave naj zbirajo načelniki  in voditelji od 5. avg. 1949 dalje.
  3.   Kateri odred bo lahko dal več pionirjev v počitniško kolonijo.
   4.   Kateri odred bo boljše organiziral pogozdovanje.
   5.  Kateri odred bo imel položenih več norm za fizkulturne značke.
   6.  Kateri odred bo nabral več zdravilnih zelišč, starega železa, cunj, kuhanih kosti, stekla itd. Kateri odred si bo lepše uredil svojo pionirsko sobo, igrišče itd.
   7.  Kateri odred bo imel več predavanj o zgodovini SKOJ-a mladinske organizacije.
   8.   Kateri odred bo boljše skrbel za grobove padlih borcev.
   9.  Kateri odred bo imel boljši pevski zbor, baletno skupino itd.
   10.  Po odredih naj se organizirajo zbiralci znamk, rastlin, zbirke metuljčkov, slik itd.
   11.   Kateri odred bo v času počitnic prečital več knjig itd. Pionirski voditelji naj redno vsakega 10. in 20. v mesecu dostavljajo poročila na OK LMS, kateri bo redno objavljal v Mladinskem vestniku rezultate tekmovanja.
   Tovariši mladinci in pionirji! Naj ne bo med nami mladinca in ne pionirja, ki se ne bi vključil v tekmovanje za 30. obletnico SKOJ-a. Na podlagi tega tekmovanja in poročil, ki jih boste dostavljali na OK LMS, bo okrajna tekmovalna komisija podelila najboljšim nagrade in to:
1. najboljšemu mladinskemu aktivu eno nogometno žogo in zbirko knjig;
2. trem mladinskim aktivom knjižne nagrade
3. najboljšemu sekretarju aktiva novo moško ali žensko delovno obleko,
Najboljšemu mladincu v tem tekmovanju kompletno obleko in knjižno nagrado.
Trem najboljšim pionirjem knjižno nagrado.
Najboljšemu odredu Žogo za odbojko.
   Da bodo nagrade pravilno dodeljene, je potrebno, da sekretarji aktivov pošiljajo redna poročila na okrajni komitet LMS Murska Sobota.
                                                                                                                                                                                                                              OPŠ Mur. Sobota
Pred 30. obletnico SKOJ-a
Revolucionarno delo SKOJ-a —
                                                                              svetel primer mladini
  Po prvi svetovni vojni so se združili narodi Jugoslavije v državo, od katere so mnogo pričakovali, toda malo dobili. Že takrat so se borili za svobodo svojih narodov koroški partizani — Maistrovi bora. Narodi so pričakovali od takratne Jugoslavije svobodo, toda dobili so zopet izkoriščevalce. Vladajoči krogi s srbsko čaršijo na čelu so uvajali diktaturo in razlika je bila le o tem, da so jih prej izkoriščali eni, sedaj pa drugi. Pričakovanih socialnih in političnih pravic delovno ljudstvo ni. dobilo. Zopet so se zbirale progresivne sile in vodila jih je Komunistična partija Jugoslavije. Že takrat je Partija čutila veliko oporo v mladini. Organizirala se je mladinska komunistična organizacija — SKOJ. Naloga Zveze komunistične mladine je bila tal da je zbirala vse progresivno misleče v svoje vrste in jih vzgajala v borbi proti kapitalističnemu zatiranju.
  Mladina, zbrana v vrstah SKOJ-a, je pod neposrednim vodstvom Komunistične partije Jugoslavije v težki ilegalni borbi prekaljevala svoje vrste, jih širila ter prodirala med široke množice. Komunistična mladina se je neustrašeno borila proti diktaturi buržoazije, dajala iz svojih vrst nešteto žrtev za svobodo narodov Jugoslavije. Mnogi iz vrst SKOJ-a so še borili v Španiji, a doma so se pripravljali na borbo, ko je Jugoslavija stala tik pred vojno. Skojevci pod vodstvom Partije so vodili stavke in povsod delali kot jim je narekovala Partija.
  Komunistična partija Jugoslavije je vzgojila mlade komuniste v zveste borce za svobodo. Na poziv Partije so vstali leta 1941 in pričeli borbo za svobodo. Borbo je bila težka — jeklena šola za mlade komuniste Borba je dvigala njihovo zavest in revolucionarnost Borba jih te prekalila v spretne organizatorje, te v času Narodno osvobodilne borbe je komunistična mladina s pomočjo Partije organizirala pozitivno mladino Jugoslavijo v vrste USAOJ-a. Že leta 1942 se je vršil prvi ustanovni kongres USAOJ-a, iz katerega je pozneje vznikla Zveza mladine Jugoslavije, iz borbe je SKOJ izšel prekaljen z novimi revolucionarnimi izkušnjami, tako, da je povedel mladino Jugoslavije v obnovo porušene domo-
vine. Mladinska proga Brčko—Banoviči, Šamac—Sarajevo, gradnja Nove Gorice. Novega Beograda in Avtoceste ter neštete republikakcije jasno govorijo, kako je vzgajala Partija Zvezo komunistične mladine ter preko nje mladino Jugoslavije.
   V dolgoletni borbi je izvršil SKOJ svojo revolucionarno vlogo pri vzgoji mladine, jo dvignil ideološko ter približal organizacijo ljudske mladine nivoju SKOJ-a. Tako je po sklepu Partije iz SKOJ-a in LMJ zrasla enotna mladinska organizacija, ki kot celota predstavlja rezervoar Partije.
  Delo SKOJ-a je mladini svetel primer dela Pred mladino so še vedno odgovorne naloge, katere pa mladina vestno izpolnjuje. Revolucionarnost, ki te bila odlika SKOJ-a, se odraza v dnevnem izvrševanju nalog mladine. Vrste mladine pa se še vedno utrjujejo in predstavljajo vedno močnejšo oporo Partiji Mladina se vzgaja v človeka novega tipa. Mladina je lista, ki najbolj revolucionarna pristopa h graditvi socializma.
  Revolucionarnost mladine je zaslediti v vsakem podjetju, tovarni in ustanovi pri izvrševanju planskih nalog kot pri prostovoljnem delu. V naših tovarnah ie mnogo mladincev in mladink udarnikov in ti so tisti, ki ne zaostajajo za borci — bombaši iz NOB — o borbi za socialistično izgradnjo dežele. Tudi mladina, kot vsi ostali, s svojim delom odgovarja klevetnikom-revizionistom, ki so upali, da bodo v njenih vrstah našli rušilce tega. kar je izbojevalo v borbi naše ljudstvo — za kar je dalo tisoče mladih komunistov življenje.
  Uspehi in obveze, ki si jih zadaja mladina ob 30. obletnici SKOJ-a, so ponoven dokaz, da se mladina vzgaja v pravem duhu, v revolucionarnem duhu nauka marksizma-leninizma. Temu je dokaz vključevanje mladine v industrijo, o mladinske brigade, frontne brigade — odhod tja, kjer je po njih največja potreba; kjer se bije najtežja borba za izgraditev socializma.
                                    750 frontovcev iz soboškega okraja bo delalo na gradnji kanala Ledava-Mura
   Melioracijska dela v Prekmurju povsod dobro napredujejo in se izvršujejo po planu, le dela na kanalu, ki bo povezoval Ledavo z Muro od Murske Sobote pa do Dokležovje, še niso v polnem teku. Glavna ovira je pomanjkanje dovoljne delovne sile. Občutno slabo je napredovalo delo v prvih mesecih in vse do polovice julija. Do takrat so delali samo domačini in v glavni večini cigani, ki pa niso pokazali pravih uspehov dela. V juliju pa se je povečalo število stalnih delavcev od 160 na 290. Novi stalni delavci so iz vseh krajev Slovenije in so nekateri že delali na sličnih delih. Uspeh dela se je opazil že po nekaj tednih, saj so do zdaj izkopali že 850 m kanala. To pomeni, da so v zadnjih treh tednih naredili trikrat več kot v vseh prejšnjih mesecih.
   Za kanal, ki bo meril 8900 m in ima širino 10 m ter globino 1—2 m, je potrebno veliko delovne sile, posebno pa, če mislimo na to, da ga je treba po planu končati Še v tem letu. Da se to delo izvrši, bodo pristopile k reševanju tega vprašanja frontne organizacije in že v tem mesecu bo dala Fronta soboškega okraja 750 frontovcev, ki bodo delali na kopanju
kanala 1 mesec. Za temi je v planu nekaj frontnih brigad iz Ljubljane in njene okolice s skupnim številom 600 frontovcev. Poleg tega so predvideni še štirje 15 t buldožerji.
   Plan delovne šile je predvideval za julij in avgust 500—800 delavcev, a za september in ostale mesece pa do 1500. Z uporabo buldožerjev pa se število delovne sile zniža na 800. To delovno silo bodo nadomestile frontne brigade, tako, da bo kanal, kljub pomanjkanju delovne sile do zdaj, še vseeno končan v tem letu.
   V zadnjih dveh mesecih je bilo skupnega izkopa zemlje 24.500 kub. Na vsej dolžini kanala pa bo potrebno graditi še 4 betonske moste preko glavnih cest in tri lesene na manjših cestah. Tudi za mostove je material razen betonskega železa že pripravljen. Vprašanje je le zadostno število kvalificiranih delavcev za ta dela.
   Uprava Vodograda in sindikati skrbijo tudi za prehrano delavcev. Tako so nedavno odprli delavsko menzo, v kateri prejema hrano 1300 delavcev. Prav tako je pripravljeno stanovanje in je preskrbljeno s hrano frontnim brigadirjem, ki bodo delali na sektorju Krog—Dokležovje.
                                                                                                                                                                                                                        O. P.
Kolektiv kleparske delavnice v Soboti bo izdelal nov stroji
  Kolektiv kleparske delavnice v Murski Soboti je sprejel na svojem obratnem sestanku dne 1. avgusta nove obveze in sklepe. Tako bo kolektiv dal nekaj tovarišev za nalaganje lesa, potrebnega za ureditev nove delavnice. Poseben sklep pa so si zadali najboljši člani kolektiva: Medven, Kovačič, Hari in Uršič, Ti tovariši so sklenili, izdelati sušilnico za sadje; do zdaj smo jih uvažali
   iz Madžarske. Za to sušilnico bo potreben material preskrbel upravnik delavnice, tov. Štertak. Predviden čas za izdelavo je dva meseca. Delali pa bodo po delovnem času, da proizvodni plan pri tem ne bo trpel. Sušilnica pa bo gotova verjetno še prej, kajti imenovani tovariši računajo na pomoč ostalih članov delovnega kolektiva kleparske delavnice.
  Skice za sušilnico že pripravljajo in nameravajo izboljšati dvigala, ki dvigajo hkrati 1600 kg.     I. K.
Lokalna industrija bo dala široki potrošnji nove izdelke
  Po osvoboditvi je pričela delovati in se je tudi zelo razširila metlarna v Murski Soboti. Pričela je izdelovati poleg metel tudi raznovrstne krtače in slične izdelke. Pri metlah je mnogo odpadkov s rke in te uporabljajo za izdelavo krtač, a izdelujejo rudi omete za zidarje in te iz neuporabnih ladijskih vrvi. Trudijo pa se, da bo kvaliteta izdelkov čira boljša in da bo asortiment čim širši. Zato so jim potrebni še nekateri stroji, katere pa jim bo izdelal delovni kolektiv kleparske delavnice.
  Prav tako se bo pristopilo k razširtvi obrata »Pionir« Za razširitev tega obrata je potrebno dozidati delavnico, ki je nujno potrebna za uspešno delo. To bodo storile delavke metlarne.
I. VOJKO:
     Marjeta
  Pozno še je vrnila Marjeta iz tovarne. V noči, v negibni poletni noči, se ji je zdelo, da vse brni kot v tovarni od neštevilnih strojev. Njene misli so bile pri stroju, še vedno je občudovala Pepco, ki je zdaj že tetji teden presegala normo za celih 22%. V tej izmen: pa jo je presegla celo za 53%. Vse kaže, da bo pri tej številki ostala, morda pa procent preseganja tudi povečala. Še nekaj deklet je takih v tovarni. Udarnica Sonja neutrudno presega normo. Njen stalni procent preseganja norme je 37%. 
  Marjeta še ni dolgo v tovarni. Komaj šesti mesec poteka od takrat, ko je prišla z mladinske delovne brigade in se pričela seznanjati s svojim novim poklicem ; ko je začudeno pogledovala Svoje nove tovarišice, ki so tako hitro in dobro delale v tem obratu, v katerega je bila dodeljene Marjeta, so izdelovali rokave za moške srajce. V prvih dneh ji delo ni bilo lahko. Včasih jo je morilo vprašanje: ali bo sploh kdaj tako dobra delavka, tako urna, kot so njene sodelavke Norma je bila zanjo nedosežna Včasih ji je bilo težko. Neredko ie obupano sklenila roke v krilu in nemočno vzdihnila.
  »Ne morem!«
  Pepca, ki ie bilo njena soseda v obratu, jo je vzpodbujala:
   »Tudi jaz sem včas h tako mislila. Vse, kar nas je tukaj, smo imele taka občutja, toda z voljo in vztrajnostjo se vse premaga Čez nekaj mesecev boš tudi ti presegala normo.«
   Marjeta se je zazrla v temo. V noči je vse mirovalo, tako tiho je bilo vsepovsodi, kot da ni življenja v tem mestu. Misli so jih uhajale v preteklost in bodočnost Nekoč je bila dekla velikemu gospodarju daleč od tega mesta. Takrat ni vedela, kaj pravzaprav pomeni živeti. Njen svet je bila vas, prostrana polja in nič več. Vse njeno življenje je bilo pusto. Že v otroški dobi je poznala samo garanje. Lepe besede ni bila vajena. Se oče in mati sta se vedno kregala. Pozno je bil organiziran v vasi aktiv mladine toda ona je bila osamljena. V vasi ni imela ne prijateljice ne prijateljev in tako je šlo mladostno veselje, mimo nje, Šele lani je začutila, da je nekje v svetu lepše življenje, da je pravica za vsakogar in da tudi ona sme zaživeti radostneje. To je bilo takrat, ko je pr šel v vas aktivist. Bil je to nasmejan fant iz mesta. Z njim je bila sekretarka okrajnega odbora mladine, korenjaška Tončka.
   Vključila se je v mladinsko delovno brigado in odšla z mladino gradit Novi Beograd. Tukaj se je pričelo zanjo pravo življenje Močna volja, radost in ponos so jo prepojil z veliko vero v srečno življenje. Že tam je premišljevala, kam potem, ko bo brigada odhajala domov, pa se je odločila za v tovarno.
   Nocoj je naredila največ. Nič več tistega, kar jo je morilo prve mesece, je sedaj več ni vznemirjalo. Presegla je normo To sicer ni bil velik procent, toda zanjo pomemben, vel k uspeh.
   Vsedla se je k mizi. Hotela je sporočiti radostno vest svoji materi. Naj tudi ona ve o tem. Naj pove očetu: »Tvoja hčerka je postala dobra delavka!«
   Predstavljala si je svojega gospodarja To bo zazijal od presenečenja! V mladinskem aktivu pa se bodo pogovarjali o njej in ponosni bodo nanjo! Kaj, če bi pisala tudi njim? Morda bi se še katera od deklet odločila in prišla sem v tovarno. Mogoče bi bila dodeljena prav k njej. Pepca bo kmalu odšla v drugo tovarno Povedali so ji na delovnem sestanku, da je dograjena nova tovarna in zanjo rabijo dobrih delavk! Takih, ki obvladajo svoje delo, a to so tiste, ki presegajo norme: to so udar-nice in pohvaljene . .. Ona bi ji pomagala v delu in jo vzpodbujala prav tako, kot je njo vzpodbujala Pepca in ji ob uspehu čestitala, kot je njej Pepca
   Morda pa bo kdaj tudi ona udarnica Trudila se bo in poskušala presegati normo. Kol drugim uspeva, bo uspelo tudi njej ..
   Nasmehnila se je srečno ob pomisli na to, da bo tud ona nekoč med tistimi, ki največ dajo za izgradnjo socializma.
 Taka prijetna utrujenost jo je objemala, da ni prijela za pero in ni pisala. Naslonila se je na mizo in zado-
voljno gledala v noč. Nocoj je na svodu toliko zvezd in tako prijetno toplo je, da bi najraje stopila med polja in krenila po stezah v neznano. Tako počasi bi šla in molčala. Vetrič bi jo božal,..
   Preveč ji je bilo mirovanja. Poskočila bi in zaplesala, kljub temu da je zelo zelo utrujena. Nekaj je bilo v njej, kar jo je razganjalo. Prav tako, kot da bi bila prvič zaljubljena. Toda ona je bila le srečna in ponosne na svoj uspeh...
   Bilo je prvega maja Množica se je grmadila po ulicah Vsi so hoteli proslaviti Prvi maj. To je praznik. Marjeta ja čutila- »To je naš praznik!« Tako so čutili vsi in so dajali duška svojemu navdušenju Slišalo se je vzklikanje vsevprek. Delavke pa so stopale hitro in veselo v tovarno.. V tovarni se bodo tega dne zbrale z vseh obratov V veliki dvorani bo svečano. Govoril bo predsednik sindikalnega sveta in jim povedalo vseh uspehih v njihovem mestu do prvega maja. O uspeh h tovarn v vsej Sloveniji, o uspehih delavcev vse Jugoslavije.
   Govoril bo direktor tovarne in verjetno bodo podeljena priznan a delavkam, ki so največ presegale norme in so s svojim vztrajnim in vestnim delom dokazale. da so vredne častnega naslova udarnik.
   Marjeta se je stisnila v kot, da je nihče ne bi opazil. Danes je zanjo po-
memben dan Razburjeno se je ozirala po sosedah. Pr jeten nemir je drhtel v njej. Danes ji bodo povedali, ali je delala tako, kot je potrebno ali ne. Vse te zadnje dneve so prihajali k njej — zdaj predsednik sindikata, zdaj obrntovodja, zdaj direktor in še udarnice in vsi so skrivnostno molčali in le kaj nepomembnega povedali. Opazovali so, kako dela in kako presega normo.
   Zamislila se je. Zadnji dnevi v delavnici so ji stopili pred oči n pomembno pogledovanj delavk. Vse so se ja toplo smehljale, a nič povedale
   Na govorniško mesto je stopil direktor. Govoril je o uspehih v tovarni o uspeh h vsakega obrata posebej in potlej še o posameznikih. Izza hrbta je potegnil listič in pričel naštevati.
   »Ropoša Angela presega normo za 33% in je zato proglašeno kot dobra delavka za udarnico.«
   Zaploskali so Grmelo je v dvorani od pozdravnih klicev Vsi so se veselili z njo Tudi Marjeta je ploskala in vzklikala. Hkrati pa je pomislila: »Ne, jaz ne morem biti...« in vendar ie čutila vznemirjenost Pa je ravnatelj nadaljeval: »Marjeta Rakoša « V Marjetin bližina je zahrumelo Vsi so ji čestitali. Marjeta pa je bila tako zelo srečna, da je obljubila: »Še več bom presegla normo!« in vsi so ji verjeli. Kar ona obljubi, to drži!
Murska Sobota, 11. avgusta 1949
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
                       Kolektiv opekarne v Nemčavci-najbolši v okraju
      Delovni kolektiv opekarne Nemčavci je ko najboljši kolektiv v II tromesečju okraja Murska Sobota, prejel prehodno zastavico in denar-
    no nagrado v znesku 20.000 din.
   V tem letu ko je borba za petletni plan v polnem razmahu, se delovni kolektivi v vsej Jugoslaviji s silnim elanom borijo za izpolnitev svojih nalog za dosego norm. Vsak član kolektiva čuti za svojo dolžnost, da normo doseže in ne samo da jo doseže, ampak jo tudi dnevno presega. Tako je v borbo delovnih kolektivov zajeta borba posameznikov, ki dajejo vse svoje sile za izpolnitev plana
   -Delovni kolektiv opekarne Nemčavci je premagal ogromno težavo, preden je dosegel današnje uspehe Razne tehnične ovire, pomanjkanje materiala sp že za njimi Sicer majo še danes težave, ki jih ovirajo pri delu, tako n. pr pomanjkanje prevoznih sredstev, a to jih pri izpolnitvi plana ne more zadržati. V II. tromesečju leta 1949 je postal delovn kolektiv opekarne Nemčavci najboljši v vsem okraju, Zato je prejel prehodno zastavico in denarno nagrado v znesku 20 000 din. Svečana predaja zastavice in nagrad je bila v nedeljo.
   Prostor zraven opekarne, kjer se je predaja zastavice vršila, ie bil svečano okrašen. Na vidnem prostoru je bil izobešen velik graf kon ki je predstavljal izvršitev plana v vsem letu. Kot prva je bila prikazana proizvodnja gotovih izdelkov, in to od leta 1945 do 1949. V letu 1945 je bil plan izpolnjen komaj za 100%. Po letih se ta številka stalno stopnjuje in v letu 1948 doseže že 240%, 1949 pa 300%. Nadalje je prikazano njihovo delo tudi po mesecih in sicer ločeno za izdelavo surove opeke in žgane opeke. Delo v opekarni se je v tem letu pričelo 20. aprila, najvišji procent v izdelavi surove opeke, ki so ga dosegli, je bil 105,3%. Žganje opeke se je pričelo meseca junija, v katerem so dosegli že takoj 120%, v mesecu juliju pa 130%. Poleg tega vodilo tudi dnevno evidenco doseganja norme posameznikov, ki znaša povprečno 100—103%. Delavci opekarne opravljajo tudi prostovoljno delo. V mesecu juliju so naredili okrog 60 prostovoljnih delovnih ur, to predvsem pri nalaganju kamionov izven delovnih ur. Pri tem delu se je do Sedaj najbolj izkazal mladinski aktiv opekarne, ki je dal največ prostovoljnih delovnih ur.
   V opekarni so zaposlena tudi dekleta in sicer predvsem kot vozači in rezači opeke Med njimi sta se v delu najbolj odlikovali Lopert Irena in Kološa Julija, kateri vozita opeko od stroja, kot rezač opeke pa se je odlikovala Cifer Marija.
   Med delavci so tudi nekateri, katerih delo je posebno požrtvovalno. Tako je eden izmed najboljših v opekarni vozač gline tov Nemec Geza, nadalje tov. Horvat Gustav tov Fertelj Štefan, tov. Lazar Josip in tov Benko Alojz, ki vozijo opeko v peč ali iz peči. Zelo dober in vesten delavec je tudi tov. Varga Stefan, žgalec opeke. S tem pa ni povedano, da ostali, delavci niso dobri, nasprotno, vsak si prizadeva, da bi svoje delo čim boljše opravil in če sedaj še niso med najboljšimi, pa bodo v kratkem. Saj vsak stremi za tem, da bi bil njihov, kolektiv najboljši in s tem se tudi delo vsakega posameznika dan za dnem izboljšuje. Sedaj, ko so bili za svoje delo nagrajeni, pa bodo še z večjim elanom opravljali svoje delo in se bodo
z vsemi močmi borili, da bo prehodna zastavica ostala tudi v III tromesečju njihova.
   Za to ni hovo požrtvovalno delo se jim je zahvalil tov. Benko, predsednik OOOF in podpredsednik OLO Murska Sobota. Poudaril je važnost njihovega dela, izpolnitve njihovih nalog in s tem v zveži važnost izpolnitve celotnega petletnega plana Tem večje važnosti je za nas izpolnitev petletnega plana z lastnimi silami, ker nam je bila odrečena obljubljena pomoč od strani demokratičnih držav po objavi kom nformbirojevske resolucije Pokazati moramo, da smo sami sposobni zgraditi socializem kljub temu, da nas poskušajo od vseh strani v tem onemogočati — tako od strani imperialistov kot od revizionistov informbirojevcev.
   Tajnik Okrajnega sveta Zveze sindikatov Slovenije, tov. Jurgec, se jim je prav tako zahvalil za njihovo delo in jih pozval, da naj jim bo prehodna zastavica v vzpodbudo pri njihovem nadaljnjem delu da bodo dosegli še večje uspehe in s tem odgovorili na klevete informbirojevcev. Zatem je spregovoril nekaj besed tov. Kreslin Franč, poverjenik za lokalno industrijo in obrt in razdelil nagrade Nagrajeni so bili sledeči delavci:
   Bojnec  Franc 450 din, Banko Alojz 400 din, Balaško Franc 600 din. Cifer
Marija 600 din. Ficko Irena 300 din. Fartelj Štefan 400 din. Fartelj Marija 300 din. Gojdina Karel 600 dn, Grah Ludvik 300 din Horvat Gustav 600 din. Horvat Oto 500 din. Horvat Vera 500 din, Horvat Štefan 300 din, Horvat Justina 300 din Hašaj Ivan 400 din. Maša) Marija 300 din, Kološa Stefan 500 din, Kološa Jul ja 400 din, Kardoš Helena 500 din, Lanšček Ludvik 400 din, Lazar Josip 700 din Lončar Stefan 600 din. Lipaj Marija 400 din Lopert Irena 600 din, Makovec Geza 650 din, Novak Josip I 450 din Novak Josip II 450 d n, Novak Štefan 400 din Nemeš Franč 500 din, Nemec Geza 700 din, Podlesek Franc 500 d n, Podlesek Stefan 500 din, Prosenjak Ludvik 500 din, Pintarič Josip 500 din, Polak Julij 400 din, Rengel Anton 400 din, Vitez Stefan 800 din. Varga Stefan 800 din, Lazar Janez 300 din, Ranko Koloman 300 din, Pap Franc 1000 din
   Po razdelitvi nagrad je spregovoril še tov. Horvat Stefan, upravnik opekarne. Izjavil je v imenu vseh navzoč h, da bodo plan za leto 1949 izvršili že do 29 novembra, kar so navzoči delavci z burnim vzklikanjem potrdili. Nadalje jih je tudi pozval, da naj vse svoje sile vložijo v delo, da bodo prehodno zastavico tudi v III. tromesečju obdržali in tako doprinesli svoj delež k izgraditvi socializma.              —GI— 
MLADINSKI VESTNIK
   Plan dela naše industrije ki je vedno v večjem razvoju terja vedno več delovne sile Zato je delo mladinske organizacije v veliki meri usmerjeno v mobilizacijo delovne sile iz vrst kmečke mladine v industrijo V mnogih krajih, v mnogih vaških aktivih mladine pravilno rešujejo to vprašanje Vključujejo mladino v industrijo, kjer je slehernemu dana možnost razvoja, kjer se vsak lahko izuči pravega poklical. V nekaterih pa tudi ne rešujejo tega vprašani a
   Primer nedelavnosti ie mladinski aktiv Krašči, kjer mladinca Gjergek Henrik in pa Grah Matija nimata pravega poklica, kljub temu. da sta že polnoletna in bi se rada usposobita za kvalificirana delavca. Nasprotno kot ponekod, sta njuna očeta sama predložila mladinskemu funkcionarju, naj jima najde primerno zaposlitev, kjer še bodeta izučila sebi primernega poklica. Tako je Henrik izjavil, da želi postati mizar, kar mu bo tudi ustreženo. To je izvedel mladinski aktivist, ni pa vedela mladinska organizacija v vasi, ki bi lahko že popreje uredila zadevo.
   Sličen primer je tudi vključitev mladinca Bertalaniča Aniona v mla-
dinsko delovno brigado, ki je odšla na gradnjo Avtoceste Tone je bil hlapec pri kmetu Ficku Avgustu do tedaj že šest mesecev, vendar za ta čas službe ni prejel nobene plače. Dobil je le eno ponošeno obleko in par čevljev Da ga obdrži pri sebi. mu je gospodar obljubil kmetijo — po svoji smrti Toda Tone je spoznal, da je to le prevara in se je odločil za odhod na Avtocesto OK LMS je zadevo predal v rešitev Odseku za delo. vendar ni bilo rešena. kljub temu. da je urgiral večkrat Uslužbenec je na urgenco odgovoril le s tem. »Fickota smo poklicali sem, toda po njegovi trditvi Tone laže in naj počakamo, da se vrne in se zadeva uredi, smo opustili raziskovanje in odločili, da počakamo njegove vrnitve.« Tako bo zdaj Odsek za delo čakal vrnitve mladinca ki se več ne bo vrnil, ker ie iz mladinske delovne brigade krenil, v trboveljska rudnike in se uvrstil med dobre rudarje Kmet Ficko pa bo nekaznovan Tu se vidi premalo skrb uslužbencev za hlapce in dekle, proti izkoriščanju katerih se moramo boriti z vso doslednostjo.
Vsestranska delo mladinskih                       aktiviv mesta -
                                                                                                 priprava za mladinski teden
   Mladinski aktivi v Murski Soboti bodo priredili koncem meseca avgusta mladinski teden Mladinski teden se bo vršil v okviru tekmovanja med posameznimi aktivi iti to v kulturno prosvetnem in fizkulturnem delu Predvideni spored je zelo pester in bo zajel različne panoge fizltulture Otvoritev mladinskega tedna se bo vršila s kolesarskimi dirkami, nadalje bodo plavalne tekme, tekme v odbojki in nogometu, šahovski turnir, ob večerih pa kulturne prireditve. Mladina bo v tem času obiskala tudi Kmetijsko obdelovalni zadrugi v Tešanovcih in Bakovcih, kjer bo pomagala pri delu in priredila kulturne večere Aktivi se pripravljajo tudi za vajeniško razstavo in razstavo stenčasov, kar bo trajalo ves teden. Zadnji dan mladinskega tedna bo zaključna konferenca, na kateri se bodo podelile nagrade najboljšim aktivom, pa tudi posameznim mladincem, ter prehodna zastavica aktivu, ki se bo v vseh panogah najboljše izkazal. Za zaključek tedna bo mladinsko rajanje v mestnem parku.
   Vsi mladinski aktivi se že vneto pripravljajo za mladinski teden. Tako se priprave vrše tudi v aktivu Poverjeništva za lokalno industrijo in obrt.
Aktiv je po številu članov majhen, saj jih je komaj 18. vendar tudi oni nočejo zaostajati Ker skoraj vsi opravljajo dnevno terensko službo, nimajo časa, da bi se pripravljali za vse panoge tekmovanja, zato bodo priprave za kulturni nastop pri njih odpadle Zato pa se bodo z večjo vnemo vrgli na priprave v nogometu odbojki in plavanju. Sekretar tega aktivo je prevzel organiziranje tekem v odbojki in nogometu vseh aktivov zato tudi člane svojega aktiva vzpodbuja. naj se čimbolj pripravijo, da bodo dosegli prvo mesto. Napovedal je tudi vsem aktivom tekmovanje in to v pripravah za nogomet, odbojko in plavanje, kar so člani z odobravanjem sprejeli Obvezali pa so se tudi. da bodo pred mladinskim tednom očistili' prostor pred spomenikom Zmage Verjetno je. da se bo ta aktiv v kratkem združil z mladinskim aktivom OLO-a in se bodo skupno pripravljali za mladinski teden Ker se mladina nameščenskega aktiva ie pripravlja za kulturno prireditev, mladina aktiva Poverjeništva za lokalno industrijo in obrt pa za tekme v fizkulturi, bo združeni aktiv resen tekmec vsem ostalim aktivom. G. I.
                                                                           Fronta ljutimerskega okraja je dolžna posvečati več pažnje gradnji zadružnih domov
   Pravilno izvajanje programa Komunistične partije Jugoslavije je omogočilo v ljutomerskem okraju lep razvoj socializacije na vasi kot izvajanje planskih nalog v podjetjih in ustanovah. Največji uspehi so bili doseženi na socializaciji vasi, vendar niso bili največji uspehi na gradnji zadružnih domov.
   V letnem frontnem planu je predvidena v ljutomerskem okraju dokončna dograditev osmih zadružnih domov, toda delo na tem področju nima pravega življenja, ker se mu posveča poleg drugih nalog premalo pažnje. Pomen zadružnih domov pa je velik za kulturno-prosvetno življenje in politično-ideološko življenje v vasi. Predvsem je velika opora socialistični -preobrazbi vasi. Nič manjša vloga zadružnega doma pa ni v gospodarskem pogledu.
   Na letošnjem rednem zasedanju plenuma okrajnega odbora OF za Ljutomer je bilo ugotovljeno, da v okraju kulturno-prosvetno in ideološko-vzgojno delo ni v polnem razvoju. V tem so precejšnje ovire prostori za razvoj kulturno-umetniškega življenja, za ustanavljanje knjižnic in čitalnic v vaškem obsegu in prav te prostore bo nudil zadružni dom. Talenti se bodo lahko polagoma razvijali in zanimanje za kulturno-prosvetno življej nje in ideološki dvig se bo med va-
ščani stopnjevalo. Viden uspeh kultumo-prosvetnega dela na vasi je prav v krajih, kjer so zadružni domovi že dograjeni. Najlepši primer za to je Cven, kjer je bi! zgrajen zadružni dom že v letu 1947. Uspeh kultumo-prosvetnega življenja na Cvenu so številne kulturne prireditve, a poleg tega služi zadružni dom še za razživitev fizkulturnega življenja.
   Po končani mlačvi bo zopet dovolj časa za poživitev dela na gradnji zadružnih domov, zato je potrebno organizirati delo in pripraviti material za gradnjo zadružnega doma. Uspeh v tem delu bo vsekakor velik, če bo pristopila operativna frontna organizacija, ki ima že velike izkušnje z raznih področij dela in je premagovala že veliko težav.
   Posebno važnost dograditvi zadružnega doma mora polagati frontni odbor v Stročji vasi, kjer se po končanem delu na betoniranju temeljev ni doseglo večjih uspehov. Prav tako morajo polagati več pažnje graditvi vaški odbori v Križevcih, Veržeju in Grlavi, kjer imajo opraviti le še notranja zidarska in mizarska dela. Od vremenskih prilik je predvsem odvisno mizarsko delo, zato je mu treba posvetiti vso pažnjo.
   Gradnji zadružnih domov bodo nudili veliko pomoč z nasveti in izkušnjami frontovci gradbenih brigad, ki so pridobili mnogo izkušenj na gradbenih delih. S tem, da se dogradijo zadružni domovi v okraju v čim krajšem času, ni uspeh samo v lem, da bo izpolnjen letni plan OOOF, ampak bo Še večji uspeh v dvigu kulturnega življenja na vasi in ideolološko-vzgojno delo in pomoč v izvajanju gospodarskih akcij.
                                  Vloga organizatorja delavskega razreda za gospodarsko graditev države imajo sindikati
   Vloga sindikatov je velike važnosti v izpolnjevanju plana in prav tako v zniževanju polne lastne cene v pospeševanju racionalizatorstva v naših tovarnah. Sindikat mora biti tisti, ki daje vzpodbudo najboljšim delavcem za novatorska dela, za izboljševanje dela in slično. Prav tako mora sindikat skrbeti za to, da se posveča dovolj pažnje udarnikom. Skratka, pred sindikatom so velike naloge. Sindikat mora skrbeti za delavstvo.
   Ideološki vzgoji delavstva je posvečati največji del pažnje. Toda prav na tem področju ni opaziti zadovoljivih uspehov v sindikalnih podružnicah soboškega okraja. Sicer je precejšnja težava za delo na tem področju to, da so delavci po večini z vasi in da je s temi težje delati, ker njihovo bivališče ni v bližini tovarne ali podjetja. Prav pri teh pa se opaža največje pomanjkanje ideološke vzgoje, saj v mnogih primerih niso seznanjeni niti z dnevnimi političnimi dogodki in so v veliki meri pod vplivom vaške reakcije, če ne popolnoma, pa vsaj delno.
   Najlepši primer pomanjkljivega dela sindikalne podružnice pa je naj-večja tovarna v soboškem okraju — tovarna perila, ki zaposluje največ delavcev To pomanjkanje pa se je izrazito pokazalo prav v teh dneh, ko so bile premeščene v druge tovarne delavke, katerim ni bilo prikazano, zakaj je potrebna njihova premestitev. Sicer je to vprašanje rešila uprava z vse preveč administrativnimi ukrepi, toda prav tu se začenja pravo delo sindikalne podružnice. Sindikalna podružnica in uprava podjetja morata biti eno, kajti le na ta način se lahko izvršujejo vse naloge od politične izgradnje pa vse do izpolnjevanja plana.
   Sličeta primer je tudi v kleparski delavnici, kjer je nekaj delavcev, ki se trudijo in dajejo vse sile od sebe, da bi koristili skupnosti, toda sindikat teh ne seznanja z nalogami niti jim ne prikazuje težkoč, ki jih ovirajo v delu, tako da delavci sami tipajo
za vprašanjem: »Zakaj pada v poslednjih dneh procent proizvodnje?« in »Zakaj ne napreduje delo na novi delavnici« in slično. Prav tako še niso govorili o znižanju polne lastne cene in o sličnih vprašanjih.
   Marsikaj bi se dalo rešiti na sestanku Sindikalne podružnice in marsikatera naloga bi bila boljše rešena kot pa je, Če bi se sindikat zavzemal za to. Tudi kulturno-prosvetno delo je potrebno poživeti. Stenčasa marsikatera podružnica sploh nima, a mnogi stenčasi niso nič drugega kot gola deska, ki ne pove nič novega. So pa tudi takšni stenčasi, ki res obravnavajo vprašanja, pomembna za podružnico in njeno življenje. Nekateri pa, kot je to stenčas OLO-ja, segajo tudi preko okvira podružnice in pripovedujejo tudi o tem, kaj se dogaja v oddaljeni vasi okraja.
   Za uspešno delo je potrebno, da se posveti Okrajni svet predvsem reševanju vprašanj, ki se tičejo njegovega resorja dela in ne, da posega v vsa druga področja dela Okrajni svet ima sicer neko splošno sliko nad delom sindikalnih podružnic, toda ni zmožen zbrati točnih podatkov o opravljenem delu Nikakor mu ne uspe ustvariti točne evidence, čemur je jasen dokaj velik grafikon sredi mesta, na katerem Še vedno niso zabeleženi uspehi posameznih podružnic.                            Z J
                              Lepši in bogatejši je pridelek v kmetijsko obdelovalna zadrugi
   Daleč od Murske Sobote je kmetijsko-obdelovalrta zadruga »Nastje Pleštnik«. Daleč od glavne ceste moraš iti po kolni poti, ki poti desno od Rogaševec. Vasi Kramarovci ne zagledaš prej, preden ne stopiš vanjo. Vsa je obkrožena od gričevja, na katerem rasto jablane, hruške in slive, pa še kakšen kostanj. Tudi tu 
   najdeš, kot povsod v Prekmurju, topole in jagnede. Hiše so tukaj ubožne in jih bo treba kmalu zamenjati z udobnejšimi ali pa vsaj popraviti.
   Tukaj je kmetijsko-obdelovalna zadruga »Nastje Pleštnik«. Tukaj so so združili že drugo leto po osvoboditvi. 
   Kot v vsaki zadrugi, so tudi tukaj premagovali ogromne težave. Toda niso omagali — kljub temu, da vse do tega leta ni bilo opaziti vidnih uspehov. Zdaj pa so uspehi vsakomur otipljivi. Pričeli so graditi velike in moderne hleve za govejo živino. Še to leto bodo končani, še nekaj zidarskih del je potrebno opraviti in pa tesarska dela in hlev bo gotov V načrtu pa imajo še gradnje svinjakov. Potem, in pa vmes, pa bodo popravljali še stanovanjske hiše.
   »To leto je za nas najtrše,« pripoveduje zadružnik, »pa tudi najplodnejše. V tem letu smo kontrahirali 15 vagonov krompirja. Pa ga bomo oddali še več. Lep in debel nam je zrasel... Posadili smo ga petnajst hektarov!«
   Najprimernejša je zemlja prav za krompir in zato ga tudi največ gojijo. Pa tudi pšenica ni bila slaba. Najbrž
je v vsem okraju ni take — tako klasate in lepe.
   Dela je mnogo. Žetev je komaj končana. Pereče vprašanje za zadružnike je mlačev. Mlačev bo končana sicer v nekaj dnevih, toda odvisna je od vremena. Potem pa pride na vrsto praha in jesenska setev in neštete naloge, ki jih je treba pravočasno in dobro opraviti. Zato se zadružniki posvetujejo, kako izvršiti vse te naloge, ki stojijo pred njimi; kako jih lahko najlaže in najhitreje rešijo. Za vsako delo večjega obsega je potreben točen načrt. Tega se zadružniki zavedajo, zato pa tudi pripravljajo načrt dela. Zdaj, ko je predsednik na oddihu, saj ga je utrudilo in izčrpalo napol, so zadružniki izvolili za začasnega predsednika zadruge tov. Zagorca, ki je seznanjen z nalogami in je uveden v vodstvo, saj je bil vedno opora Težaku.
   Delo pa je potrebno opraviti vestno. Veliko pažnje je treba posvetili živinoreji, gojenju perutnine in seveda tudi kmetijstvu in sadjarstvu. Za to delo je potrebno široko vodstvo Potrebno je več brigadirjev, ki bodo skrbeli za Vsa dela. da bodo dobro in pravilno izvršena. Zadružniki so soglasni v tem. saj še zavedajo pomena zadružnega dela. Sigurni so, da jim bo uspelo to, kar so začeli. V njih je mnogo volje in zavesti.
   Ponosni so na svoje uspehe in radostni ob pogledu na prostrane njive, na obilno klasje, na novogradnje.
                                                                                                                                                                                                                RV.
        Ljutomerski okraj napoveduje tekmovanje za mobolizacijo delovne sile
    Aktivisti ljutomerskega okraja so se na svojem rednem sestanku posvetovali o vseh perečih problemih. Pri pretresu položaja so ugotovili, da je pomanjkanje delovne sile eden izmed največjih problemov pri uspešnem reševanju planskih nalog. Da pa planske naloge kljub temu ne bi prišle v zastoj, so na sestanku sklenili, da se pritegne v pomoč organizacijo OF.
    Da se ta akcija poživi, pozivajo aktivisti okraja Ljutomer na tekmovanje vse okraje v Sloveniji. Tekmovanje obsega dve točki:
    1.     Kateri okraj bo prej izpolnil in presegel plan odvajanja rezervne delovne sile v industrijo;
    2.     Kateri okraj bo 100% dosegel formiranje frontovskih brigad za gradnje.
    To tekmovanje bo brezdvomno pripomoglo k vključevanju delovne sile, katere je še predvsem v nekaterih, industrijsko nerazvitih predelih precej. Obenem bo pa tudi jasen dokaz, da v socialistični Jugoslaviji ni in ne more biti brezposelnosti in da informbirojevski klevetniki ne bodo in ne morejo zaustaviti našega načrtnega gospodarstva.                            pm.
                                                                                 POPRAVEK
  V 24. številki »Ljudskega glasu« je v članku. »Iz življenja gojencev na Kmetijski šoli Rakičan« napačno: »sprejema jih tov. Masten, učitelj, strog in dober hišnik«, pravilno je: »sprejema jih tov. Masten, učitelj in strog a dober razrednik«. Prav tako je napačno: »posebno je priljubljen upravnik, obenem predavatelj tov. ing. Azbec«. Pravilno je: »posebno je priljubljen upravnik, tov. Smodiš Koloman«.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 11, avgusta 1949
Na gradbenih delih je bila najboljša v Sloveniji ljutomerska frontna brigada
   V    nedeljo 31. julija se je vrnila v 
   Ljutomer VIII. frontna gradbena brigada, v kateri je delalo 208 brigadirjev in brigadirk Delala je pri gradbenem podjetju Konstruktor v Mariboru. Pomagala je graditi stanovanjske zgradbe v »Splošni« na Teznu, pri delih na »Hidrocentrale« na Mariborskem otoku in v Mariborski tekstilni tovarni, ter pri gradnji stanovanjskih hiš za delavce gradbenega podjetja Konstruktor na Pobrežju. V okviru gradbenega podjetja Konstruktor je brigada delala od 27. junija do 31. julija.
   Frontovci ljutomerske brigade so bili pri delu požrtvovalni in so častno opravili svojo nalogo. Že takoj, ko so prispeli v Maribor, so sklenili, da bodo delali namesto 8 ur deset ur dnevno.
   V    začetku, ko še delu niso bili privajeni, jim je bilo težko, toda kmalu so se uvedli v delo in začeli presegati normo. Najbolj so se izkazali brigadirji betonerske skupine, ki so dnevno presegali normo za 80 do 90 odst. Malo so zaostajali frontovci, ki so pomagali pri gradnji stanovanjskih hiš MTT Ti so presegali normo za 60 do 80 odst. Tudi ostale skupine so delale na Hidro-
centrale in na gradnji gospodarskih poslopij, na državnih posestvih so vedno presegali normo za neke odstotke.
   Za svoje požrtvovalno delo so prejeli priznanje od Izvršnega odbora Osvobodilne fronte za Slovenijo, ki je podelil brigadi prehodno zastavico kot najboljši gradbeni brigadi v Sloveniji.
   V soboto, dne 30 julija so se brigadirji zbrali v sindikalni dvorani Konstruktorja na poslovilnem večeru, na katerem so jim bile podeljene nagrade in frontne brigadne značke. Ob tej priliki je dobilo sedem brigadirjev denarne nagrade, 25 brigadirjev pa razna knjižna darila. Nekateri so prejeli tudi pismena priznanja.
   Za požrtvovalno delo in pomoč se je zahvalil direktor podjetja Konstruktor, a priznanje so jim izrazili tudi zastopniki Partije, Fronte in AFŽ. Tri najboljše desetine so prejele prehodne zastavice v trajno last
   Frontovci osme ljutomerske frontne brigade so se vrnili ponosni in veseli, saj so v brigadi pridobili dragocene izkušnje, ki jih bodo lahko izkoristili pri delu doma.                        S. V.
Sprejemamo le objektivno kritiko
 Ob članku nepravilen odnos do ljudstva
   V prejšnji številki je bil objavljen kritičen članek o manufakturi 2 Okrajnega magazina, češ, da je že prejšnji teden prejela kontingent blaga, v zvezi s katerim se je postopalo nepravilno od strani uslužbencev, kar je povzročalo godrnjanje med ljudmi.
   Okrajni magazin, manufaktura 2, je res v prejšnjem tednu prejel kontingent in je ob prevzemu blaga bilo izobešeno na vratih: »Zaradi prejema blaga zaprto«. Stranke so prihajale, videle napis in odhajale, ker je bilo vsakemu jasno, da se blago ne more del ti Proti večernim uram pa so čakale pred trgovino tov. Novakova in še dve tovarišici. Te so ustavile prihajajočega uslužbenca tov. Jonaša in se informirale, kakšno blago je prišlo. Tov. Jonas jim je na stavljena vprašanja odgovarjal, toda s tem niso bile zadovoljne. Hotele so si blago ogledati, česar pa nisem dovolil, ker ie bila trgovina ves dan zaprta. Smatram za pravilno, da če druge stranke niso smele v trgovino, ne sme biti privilegijev nit; za ostale. Če je trgovina zaprta, je vstop zabranjen za vse
potrošnike, ki prihajajo zaradi nabave ali ogleda blaga v trgovino. Kar se tiče uslužbencev, ki so baje sedeli na pultu, pripominjam. da sem takrat od uslužbencev bil sam v trgovini. Tov. Jonaš je bil itak na cesti, vajenka pa na dopustu. Mislim pa, da ni nepravilno, če se uslužbenec po opravljenem delu vsede.
  To pa ni najvažnejše. Važno je dejstvo. da se prevzem blaga, posebno pa večje količine ne more vršiti obenem s prodajo. To se vrši le v primerih, če sprejemamo male kontingente. O tem si pisec članka verjetno ni bil na jasnem, kljub temu. da je vprašal upravo, saj je govoril telefonski in s cer s skladiščnikom podjetja tov. Šiftarjem, kateri mu je poudaril, da s ima pravico ogledati blago pri odprti trgovini, nikakor pa ne pri zaprti. Mislim, da je pravilen odnos do ljudstva v tem, da se ne dopušča protekcije in da za to ne more biti nekakega upravičenega godrnjanja.
     Poslovalnica Okrajnega magazina 2 Benko Karel
Fizkultura
                                                                                       V nedeljo bo fizkulturni dan na vodi
  Dne 14. t. m. ob 9. uri se bo na mestnem kopališču vršil dan fizkulture na vodi.
  Plavanje se bo vršilo za fizkulturni znak in kros.
 Plavali bodo:
              člani: prosto 50 m prsno 100 m hrbtno 50 m mešano 3X33 m prosto 3X33 m
            mladinci: prosto 33 m prsno 50 m hrbtno 33 m prsno 4X33 m prosto 400 m
             pionirji: prosto  2 m
                                                                                                                                                                                                               prsno 25 m 4X33 m
  Po končanih tekmah bo waterpoolo. Prijave se sprejemajo vsak dan pri blagajni na mestnem kopališču.
                                                                               Posvečajmo več pažnje fizkulturi
  Mladina soboških aktivov je resno prijela za delo skoraj na vseh področjih. kar lahko vidimo iz tega, da sodelujte pri raznih večjih akcijah, pomaga pa tudi pri delu Kmetijsko obdelovalnim zadrugam. Na kulturno prosvetnem polju je že tudi pokazala lepe uspehe, edino fizkultura je slaba stran skoraj vseh mladinskih aktivov - Neštetokrat so se mladinski aktivi obvezali, da bodo igrali odbojko, košarko in nogomet Vendar v tem do sedaj še niso pokazali nobenih uspehov. Enkrat je bil vzrok temu. da nimajo mreže, drugič, da ne morejo dobiti žoge, kdo jih bo učil in drugi razni razlogi Vendar, če . pogledamo vse te razloge oziroma izgovore. lahko vidimo, da noben ni tak, da se ne bi dalo pomagati, treba je le malo dobre volje in vse bo šlo. Sicer sedaj nekateri aktivi zares vadijo od-in nogomet, ker se pripravljajo s tem za mladinski teden. Te pa je še vse premalo. Fizkultura bi morala zajeti vso mladino in to ne samo v odbojki in nogometu, ampak v vseh panogah. Potrebno bi bilo, da bi bila redno tedensko vsaj dvakrat telovadba in to ločeno za mladince in mladinke, kjer naj bi bile proste vaje, vaje na orodju itd. V Murski Soboti imamo Fizkulturni dom. ki je mladini vedno na razpolago, vendar mladina to ugodnost v zelo malem obsegu izrabi. Tu in tam sicer vidiš nekaj mladincev« ki skačejo z žogo po dvorišču Fizkulturnega doma, toda to ni zadosti. Zbrati je treba redno moštvo, ki bo imelo ob določenih dneh redno vaje, isto tako je treba organizirati vso mladino, da bo prihajala k telovadbi. Že sedaj se vrši tedensko dvakrat telovadba ločeno za mladince in mladinke; a število teh. ki prihajajo, je zelo majhno Se manjše pa je število tistih, ki redno prihajajo, kajti so taki, ki enkrat, dvakrat pridejo, potem se jim pa več ne zljubi. Zato pa je potrebno, da fizkulturni referenti mladinskih aktivov odločno primejo za delo, organizirajo redno telovadbo, odbojko, nogomet, določijo oziroma naprosijo voditelja. ter takoj pristopijo k rednim vajam. S tem se bo poživelo delo na fizkulturnem polju vseh aktivov, razvije pa se lahko tudi tekmovanje med posameznimi aktivi in to glede na število mladine. ki se redno udejstvuje pri fizkulturi, pozneje pa se lahko vršijo tekme v posameznih panogah. Fizkultura bo poleg tega nudila mladini tudi razvedrilo po celodnevnem delu, ga osvežila in učvrstila, da bo svoje delo opravljal laze in mu ne bo v napor. G. I.
Prej sovražniki sovjetske oblasti - zdaj njeni pomagači v gonji proti Jugoslaviji
       Pred dnevi je sovjetska vlada izročila noto. v kateri se zavzema za belogardistične elemente, ki so v Vranglovih in Denikinovih in ostalih kontrarevolucionarnih vrstah vodili borbo proti sovjetski oblasti in po zmagi revolucije emigrirali v aleksandrovsko Jugoslavijo.
 Po objavi Inform-resolucije se stopnjuje gonja proti novi Jugoslaviji vse močneje in se ne izogiblje niti najgnusnejših metod Tako so za klevetniško kampanjo mobilizirali vse izdajalce in sovražnike ljudske oblasti, ki so prebegli v države pristašice kominformbiroia. Ti ljudje so vse izkušnje iz svoje temne preteklosti izkoristili v blatitev KPJ, njenega vodstva in vseh narodov Jugoslavije. Prav tako bando so skušali naši sosedje, revizionisti marksizma in leninizma, organizirati v naši sredini, toda to jim ni uspelo med vrstami naših ljudi, zato so izbrali takšne iz vrst belogardistov, ki so emigrirali pred sovjetsko oblastjo.
   Ti ljudje so bili vneti pristaši diktature Aleksandra n vodilnih krogov predaprilske Jugoslavije in so jim dali na razpolago vse svoje izkušnje, ki so si jih pridobili v kontrarevoluciji. Pozneje so se pridružili okupatorju, katerega so imenovali »Naši osvoboditelji« in izdajali borce za svobodo in njihove pristaše in imajo na vesti nešteto žrtev, ki so bile pobite v taboriščih in po zaporih.
   Takšen je na primer Pavle Krat, ki se je po vdoru Nemcev v Jugoslavijo preimenoval v Paul von Krat in je bil osebni prijatelj Neuhausena, bivšega konzula in je kot tak izvrševal pod okupacijo razne važne naloge in postal očiten izdajalec in provokator. Vrinil se je v zvezo sovjetskih patriotov in tam vršil razdorno delo kot ovaduh, kateremu so dali označbo, da je »posebno proti komunizmu«. Po objavi kominform-resolucije pa je postal pristaš resolucije in vodil agitacijo proti našemu vodstvu.
   Tudi prostitutko Wehrmachta Suzano so vključili med »zdrave sile« v KP Jugoslavije, kljub temu, da je znano njeno burno življenje barske pjevačice v znanem baru Kazbek, kjer so se zbirali najtemnejši elementi.
   Že samo iz teh primerov lahko posnemamo namen note. Sovjetska nota ni
imela drugega namena, kot vzpodbuditi protijugoslovansko gonjo v državah Informbiroja, podpreti ostanke reakcije v Jugoslaviji ter vse kontrarevolucionarne elemente, v prizadevanju — zrušiti socialistično ureditev v novi Jugoslaviji. Že samo to dejstvo poleg vseh ostalih kaže, kakšne pojme ima Sovjetska zveza o odnosih med socialističnimi državami.
  S tem dejanjem je ponovno dokazano, da sovjetska zveza ne spoštuje principa nevmešavanja v notranje zadeve tujih držav, čeprav te principe na veliko razglašuje in se hvali z njimi. Vidno je, da Sovjetska zveza gre brez pomišljanja preko vsega, samo da bi dosegla to, kar si je zadala za cilj, da uvršča v svoje vrste in namene najtemnejše elemente, od koder koli jih lahko dobi in da v nameri, da škoduje ureditvi nove Jugoslavije, oprošča celo svojim sovražnikom in jih zagovarja ter brani.
                                                                                Iniciativni okrajni odbor
                                                                              Ljudske tehnike ne izvršuje svojih nalog
  Pred tedni je. bil izvoljen iniciativni  okrajni odbor Ljudske tehnike, katerega naloga je poživeti delo organizacij Ljudske tehnike v soboškem okraju. Delo iniciativnega odbora Ljudske tehnike pa n. pokazalo nobenih uspehov in to vsled tega, ker ta odbor ničesar ni pokrenil za dvig in okrepitev organizacij Ljudske tehnike. Tako se je nedelavnost Letalske organizacije stopnjevala v popoln razkroj, a fotoamaterji so prepuščeni samim sebi in zabredajo v popolno apolitičnost. Stanje avto-moto društva se v bistvu ni izboljšalo in deluje samo v toliko, da šola tečajnike, ki so teoretični tečaj že pred meseči končali.
  Na tak način izgublja organizacija Ljudske tehnike svojo perspektivo in pravi namen in ne vzgaja svojih članov v duhu časa z nekim pravim ciljem, ampak samo z namenom samih članov, ki se vključujejo zato, ker se hočejo strokovno usposobiti.       ik.
                                                                                 Sedem nagrad za najboljše reportaže
  Da se poživi dopisništvo po tovarnah kmetijsko-obdelovalnih zadrugah, v frontni organizaciji, mladinski organizaciji, po sindikatih, v organizacijah žena, razpisuje uredništvo »Ljudski glas« nagradni tečaj za najboljše reportaže iz življenja in borbe delovnih kolektivov, iz zadružnega življenja in dela množičnih organizacij.
  Podeljeno bo nagrad v skupnem znesku 3000 din.
    I. nagrada 1000.— din
   II.   „     700.— „
  III.   „     500.—  „
   IV.    „    300.—  „
   V.        „ 300.— „
   VI.   „     100.—  „
  VII.   „     100.— „
   Snov naj bo zajeta iz borbe delovnih kolektivov za izpolnitev plana, za znižanje proizvodnih stroškov, za racoinalizacijo, novatorstva itd. Pomoč masovnih organizacij zadružnikom, borba za socializacijo na vasi in uspehi v kmetijsko-obdelovalnih zadrugah, pomoč masovnim organizacijam pri gospodarskih akcijah in izvajanje gospodarskih akcij, kot je n. pr. kontrahaža itd.
   Nagrajeni bodo prejeli poleg nagrad še honorar, a ostali, ki ne bodo nagrajeni, pa prejmejo honorar po objavi reportaže.
   Natečaj traja do 1. novembra.
   Dopise za natečaj pošiljajte pod šifro »Za natečaj« na naslov: Uredništvo »Ljudski glas«, Murska Sobota. Z dopisom naj vsak pošlje tudi točen naslov.
                                                                                                                                                                                                                       Uredništvo.
                                                                                          DOPISI
  Grlava. V zadružna ekonomiji v Grlavi je 42 gospodarstev Žetev je bila končana pravočasno. V teku je tudi mlačev Prav tako se je pričelo z delom na zadružnem domu Mladinski aktiv je dal v frontno brigado 10 mladine, 2 sta šla na Avtocesto Tudi na kulturno prosvetnem delu so bili uspehi.
   Gor. Lendava. Pred tednom so prišli iz vseh krajev soboškega okraja pionirji na taborenje, ki ga je organiziraj Okrajni pionirski štab.
  Murska Sobota. V preteklem tednu sta se vrnili z Avtoceste četi ptujske trikrat udarne brigade, Ki sta bili sestavljeni iz mladine soboškega in lendavskega okraja Iz soboškega okraja so krenili mladinci v istem času na Avtocesto. Bilo jih je preko 50. a zbirajo se novi, ki bodo v kratkem odšli.
                                                 Odkup ranega krompirja je izvršen
                                                         95%
  V soboškem okraju se odkup pravilno in hitro razvija. Sedaj se odkupuje samo krompir, a vršijo se priprave za odkup belih žit Za hiter odkup so potrebni dobro organizirani zbirni centri, katere vodijo Odkupovalci, ki so se pripravili za to na tečaju v Murski Soboti.
  Da v odkupu ne bo nobenih motenj, je pričelo odkupno podjetje z graditvijo velikega skladišča, katero je pripravljeno za vskladiščenje odkupnih pridelkov in se že zdaj lahko vanj vskladišči nad 150 vagonov belih žit. Za dograditev te zgradbe so dali soboški delavci tisoč prostovoljnih delovnih tur, a za pravočasno dograditev je skrbel tov Šavel
  Odkupno podjetje razpolaga tud s strojem za krpanje in izdelovanje vreč. Tak stroj zakrpa dnevno 50 do 60 vreč in izdela 35 do 40 vreč.
                                                                                                    OBVEŠČAMO
vse dopisnike in naročnike, da sta se uprava in uredništvo preselila v Kolodvorsko ulico (v bivšo Brandijevo hišo).
  Istotja se je preselil tudi Okrajni svet Zveze sindikatov Slovenije.
                                                                                                                                                                                                                  Iščem zanesljivo hišno pomočnico. Budja  A., Beograjska ulica 37. Maribor.
Dopisujte
                                                                                                                             v ͵͵Ljudski glas´´
Ing. Franjo Rainer:
                                                           O racionalizaciji in mehanizaciji dela v gozdarstvu
         (Nadaljevanje)
  Malokateri stroj se pa tako težko uvaja v proizvodnjo kot je to slučaj z bencinskimi motornimi žagami. Dosedanje izkušnje z bencinskimi motorkami pri gozdnem delu kljub pričakovanju niso daje povsod dobrih rezultatov. Težave, ki se tu pojavljajo, imajo več različnih vzrokov Zaradi precejšnje teže teh žag. ki znaša pri različnih tipih 35 do 75 kg, je delo z motorkami utrudljivo. Pri prebiralnih sečnjah v težkih terenih morajo žage razmeroma, zelo daleč prenašati od drevesa do drevesa, označenega za posek Veliko število raznih tipov motork, ki so v uporabi, onemogoča delavcem temeljito spoznavanje posameznega tipa stroja, zaradi tega so česti izpadi motork Okvare strojev izvirajo največ iz nezadostnega poznavanja strojev. Kljub temu. da so motorji enostavne konstrukcije, zahteva delo z motorkami temeljito osnovno spoznavanje in čut za pravilno uporabo stroja, ki si ga nevajeni delavci težko pridobijo samo v kratkih tečajih. Slabemu izkoriščanju motork je pa kljub tem težavam največ kriva slaba organizacija dela s temi stroji, ki zahtevajo, tako kot vsak drug stroj v proizvodnji, prilagoditev in drugo metodo dela kot pri starem načinu z ročnim orodjem
  Predvsem se mora grajati prepuščanje motork neizvežbanim ljudem, brez odgovornosti za stroj ali pa forsiranje motork v neprikladnih terenih Premalo
pažnje je posvečeno tudi nabavljanju motork po opredeljenih tipih, teži in dolžini lista, kakor tudi nabavljanju odpadajočih rezervnih delov. Do nedavne organizacije centralne remontne službe je tudi popravilo žag v slučajnih delavnicah mnogo škodovalo boljšemu uveljavljanju motork v gozdarstvu.
   Bodoči razvoj, in sicer že v bližnji bodočnosti, mehaniziranega dela na sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov bo šel po poti elektrifikacije. Večji traktorji bodo preurejeni tudi kot električne centrale z agregati za pogon električnih vitlov za izvlačenje lesa, električnih žag, strojev za obsekavanje vej, luščenje debel in za razsvetljavo stanovanjskih in drugih prostorov gozdnih delavcev. Težke bencinske motorne žage bodo zamenjane z lahkimi električnimi, težine do 20 kg, katere bomo lahko izdelali doma. S takimi elektrožagami dosegajo v SSSR, pri vzorni organizaciji dela, učinek do 56 m3 izdelanega lesa v eni izmeni, kar pomeni 8 kratni učinek napram ročnemu delu.
   V procesu gozdne proizvodnje predstavlja težak problem večkratno prekladanje lesa na skladiščih, nakladanje in razkladanje lesa v vagone in motorna vozila. V mnogih slučajih se n. pr. drva. preden pridejo do potrošnika, morajo tudi po desetkrat prekladati! Vse to delo zahteva mnogo delovne sile in povzroča mnogo zamud in izgube časa za koristne vožnje zlasti pri nekaterih vozilih. V novejšem času je na večjih
skladiščih lesa uvedena nekoliko motornih dvigal na posebnih kamionih, ki se uporabljajo v glavnem za nakladanje lesa v vagone.
   Ti slučaji in nešteto drugih pričajo samo o velikem pomanjkanju osnovnega tehničnega čuta in smisla za smotrno organizacijo dela naših terenskih gozdarskih organov in manipulantov.
   Racionalnejše metode proizvodnje se uvajajo tudi za izkoriščanje postranskih proizvodov. Predvsem se razširja pooglevanje gozdnih sečnih odpadkov v prenosnih pečeh, pri čemer se pridobiva že katran. V perspektivi bo moralo gozdarstvo predelati večji del svojih motornih vozil in traktorjev na pogon z lesnim plinom in ogljem Zato nam bo oglje iz odpadkov nadomeščalo dragocen bencin. Razen tega bomo že letos rabili ogromne količine oglja v metalurgiji za proizvodnjo železa in jekla. Ker porabimo še vedno mnogo drv za kurjavo. se mora ogljarstvo preusmeriti na izkoriščanje sečnih odpadkov Tudi ogžarenje v navadnih kopah je možno racionalizirati. Znane so še izboljšave starega načina oglarenja. ki skrajšajo dobo kuhanja oglja od 21—24 dni na vsega 9—10 dni. Zato je potrebno te načine čim prej preizkusiti tudi pri nas in lih potem izkoristiti v proizvodnji.
   Tudi drobne iglice jelke, smreke in bora, ki po izvršeni sečnji ostanejo v gozdu neizkoriščene in segnijejo, so dragocena surovina za pridobivanje dišečega eteričnega olja, ki ga lahko izvažamo- v inozemstvo. Do nedavnega smo imeli samo nekoliko  primitivnih naprav za destilacijo eteričnega olja na Notranjskem Sedaj pa razširjamo mrežo destilacijskih naprav za pridobivanje eteričnih olj in jelovja, smrečja in borovja po celi Sloveniji. Obe proizvodnji
kuhanja oglja iz vej in drugih odpadkov v pečeh in destilacije eteričnih olj. iz iglic, bi se marsikje lahko združilo v manjših prenosnih kombinatih Važen gozdni proizvod, kateremu pa posvečamo vse premalo pažnje, je tudi smrekovo lubje. ki. je dragocena surovina za naše usnjarne in taninke. Te tovarne bi ga lahko porabile in predelale še enkrat več kot ga ima v planu naša gozdna proizvodnja Lubja se namreč v gozdu pripravlja mnogo manj, kot ga odpade pri sečnji smrekovine, ker ga mnogo odpade pri zimskih sečnjah, ko se drevesa ne majijo, mnogo ga pa propade v težje dostopnih legah, češ. da se proizvodnja »ne izplača«, ker je spravilo do cest predrago, oziroma odkupna cena prenizka. Res je, da je lubje zaradi svoje voluminoznosti nerodno spravljati iz težje dostopnih gozdov, vendar zaradi tega ne bi smeli dopustiti, da propade v gozdu neizkoriščeno. Saj predstavlja njegova vrednost skoraj 10 % od vrednosti lesa. Tu pač še ni rešeno vprašanje racionalnega izkoriščanja, pa se iščejo načini, kako bi se lubje z drobljenjem in stiskanjem v bale dalo smotrnejše pripraviti za transport.
  Pri vseh naporih za čim boljšo organizacijo, racionalnejšo in bolj mehanizirano gozdno proizvodnjo pa nikakor ne smemo pozabiti, da veljajo ista načela tudi pri osnovni nalogi gozdarstva, t. j. s čim racionalnejšo nego gozdov in nego gozdnih tal za očuvanje proizvodne sposobnosti gozda dvigniti prirastek lesa v gozdu? Tudi pri nas imamo lepe primere pravilnega gospodarjenja z gozdovi ki kažejo, da je možno dvigniti priraščanje qozda za 3—4 krat toliko kot je povprečno danes v Sloveniji. 
  Kot vidimo, je v gozdarstvu izredno široko polje za uvajanje modeme teh-
nike, mehanizacije, racionalizacije, novih metod dela in novih načinov gospodarjenja z gozdovi sploh.
   Odpraviti pa moramo predvsem pri strokovnih kadrih ono tradicionalno okornost in krčevito pridržavanje starih, krajevno običajnih starih načinov dela, ki ovirajo vsak napredek. Kadri si morajo privzgojiti razen strokovnosti tudi več tehničnega in organizatoričnega smisla za delo v gozdu. V gozdni proizvodnji se že vršijo globoke spremembe, ki bodo že v bližnji bodočnosti še globlje spremenile dosedanje načine dela. Te spremembe bodo v znamenju motorja, stroja, elektrike. Vprašamo se, kako bomo pravočasno preobrazili naš strokovni kader in našega gozdnega delavca, da bo znal upravljati in izkoriščati vse te nove naprave.
   Pereča naloga naših gozdarskih voditeljev tako na gozdnih gospodarstvih Kot na gozdnih upravah je da brez odlašanja pritegujejo in usposabljajo nove mlade ljudi, posebno iz vrst kmečke mladine. Mladina se zanima za strojne naprave, zato je mladince potrebno pritegovati k mehanizaciji, k strojem, v naše mehanične delavnice. — Pomagati moramo mladini pri organiziranju klubov. ljudske tehnike, avto-moto klubov, širiti v krožkih smisel in zanimanje za tehniko v gozdarstvu. Le tako bo gozdarstvo pridobilo svoj kader strokovnih delavcev. motoristov, žičničarjev, traktoristov. električarjev modemih oglarjev itd ki bodo duša motornih in strojnih brigad in novi mojstri tehnike v gozdni proizvodnji. Zato je potrebno tudi na gozdarskem polju oživotvoriti geslo; »Več tehnike ljudstvu!«
                                                                                                                         (Konec)
Urejuje uredniški odbor.
Odgovorni urednik Širec Viktor ml
Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota
Tiska Mariborska tiskarna.