H SIČARA. NA SVITLO DAL M. IVA NETI Č. VSE PRAVICE PRIDRŽANE. ZALOŽIL PISATELJ. TISK TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU. 1897 . 158889 In certis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas. St. Augustinus. Njegovi Prevzvišenosti, milostivemu gospodinu biskupu vrhbosenskemu in sriemskemu D K JURAJU STROSSMAYER-JU posvetil pisatelj. \ Uvod. Ah, ni li zemljica krasna? Po nji doline, griči se vrste, Ptičice lepo, milo žvrgole, Vrelčeki veličastno žubore. — Zares, če ravno se imenuje ta svet solzna dolina, ker imamo tukaj vedno vojsko v dušnih in telesnih okolnostih; zdaj stiskajo človeka močne skušnjave, koje ga vabijo v dušno smrt, — v greh, — zdaj ga zopet napadajo raznotere bolezni in težave na telesu, ki mu žugajo ugonobiti nit zemljskega življenja. Vendar ima pa tudi zemlja naše časno bivališče in cela narava, dovolj veselega, lepega in veličastnega za ubogega zemljana, da ga razveseljuje in krepi in da mu, kakor si bodi, olajšuje njegove težave in bolesti. — Kamor se ozremo, vse nam kaže neskončne dobrote Božje do nas, in spričuje dela Božjega usmiljenja do nas. Zato pa moramo hvaležni biti lju¬ bemu Bogu; da ga pa vredno hvaliti zamoremo, kličimo k Njemu s kraljevim pesnikom, rekoč: „Usmili se me (nas) o Gospod, po svojem velikem usmiljenju 11 , in „odpri, Gospod! moje ustnice, in moja usta Ti bodo prepevala hvalo 11 . 1 Zakaj, le tisti zamore Boga vredno in dostojno Naj višjega Delilca dobrot hvaliti, kateri ga prosi za dar prave hvaležnosti.- In med take dobrote Božje v naravi, ki spadajo k pripomočkom zdravljenja bolehavega človeštva, spada tudi voda, o kateri govori pisatelj v tej knjižici. V njej se jasno kaže neskončni umotvor Božjega ustvarjenja, pa tudi Božje usmiljenje; ker ni skoraj bolezni, v kateri ne bi ta voda „Sičara“ pomagala; — kjer že zdravniška umetnost ne more ničesar. O tej zdravilni moči sem se sam prepričal na svoji 56. letni materi, ki je imela krvin krč in neko notranjo, nepoznano bolezen. V prav hudem in nevarnem položaju je bila skoraj vsako zimsko polovico leta, že okoli 22 let. Kal bolezni pa, kakor kaže vpliv in delovanje bolezni pri zdravljenju in ob prostem času, od začetka do zdaj je nosila v telesu od svojih dekliških let. Takrat se je veliko¬ krat prehladila. Pomagala niso nobena zdravila in tudi toplice je niso rešile njene bolezni. Potrošilo seje za zdravila pri raznih prebrisanih zdravnikih okoli 350 gld. A vse je bilo zastonj. Bolezen seje oglasila vselej o svojem času z navadno neusmiljenostjo. V minulem letu se zopet oglasi v bolj pozni jeseni z vso ostrostjo, ta zastarana tlačilka moje matere. — Dobil sem bil od pisatelja te knjižice dve steklenici 1 Ps. BO., 1. in 16. (flaši) po 1V 2 1 = 3 1 vode, tukaj opisane, in to sem dal materi popiti s časom, razmerno, — in notranja bolezen, ki se ni dala z nobenimi zdravili odstraniti in grozni krvni krč, sta izginila. In mislim, da, če bi še kakih 12 steklenic „Sičare“ popila, izginile bi vse zastarele bolezni. Napisal sem ta uvod, da se tudi vi, ljubi Slovenci, nekoliko seznanite s to pomenljivo „Sičaro“, da se i vi zamorete zdraviti v boleznih, katerim zdravniška umetnost ne more na konec. Bog pa, neskončno dobri Oče, naj blagoslovi vas, ljubljeni sobrati in sestre po Kristusu, veri in narodu, da bi bili zavarovani pred dušnimi in telesnimi bolezni — in daj, da bi hvaležno zavživali Božje neskončne darove in dobrote, enkrat pa v svetem raju veselo pesem prepevali, vsi skupaj združeni na vekomaj. Amen. Daj Gospod! ko tukaj tek končamo, Da se k Teb’ v sveto nebo podamo; Tam, kjer zvezdice prekrasno — Milo svetijo, — in jasno Tamkaj je naš pravi dom, K’terga vsel’j prestavljal bom! V Artičah, dne 27. januarja 1897. M. M. Lapuh. Analisa. Perva analisa, napravljena od kemične poskušalne stacije v Celovcu od dne 4. junija 1894 št. 64, je pokazala v enem litru Sičare : ogljene kisline ......... ogljeno kislinastega apna. ogljenokislinaste magnezije. železnega oksida in lončarine. žvepleno kislinastih šolnin (magnezije, ka¬ lija in natrona) . rastlinskih tvarin. 201-21 mgr 227-17 „ 97-58 , 28-80 „ 16-26 36-80 55 '55 V uradnem certifikatu se poudarja, da Sičara nij navadna voda in da je baje dietetičnega upliva na organizem. Druga natančna analisa po slavnoznnnem profesorji dr. Mitter- eggerju od dne 31. maja 1894 se glasi: „V enem litru ostanka po odbegli sopari ogljene kisline . žveplene kisline. klora . kremenove kisline . lončarine . železnega oksida. apnene prsti . magnezije. (po tretji analisi . 47 kalija. natrona. 416 462 17 5 7-5 1-6 4-3 157 44 48 1-5 10-25 mgr » 55 55 55 55 55 55 55 „ ) 55 55 Iz teh podatkov se izračuni in s poskusi potrdi sledeča sestava: V enem litru vode je: kaliumsulfata natriumsulfata . natriumklorida . . magnesiumsulfata . magnesiumkarbonata kalciumkarbonata 2-8 13- 1 8-2 14- 4 83-3 280-3 mgr 55 55 55 55 55 402'1 mgr Skupaj — 8 — Toliko ogljene kisline pvi navadnih razmerah potrebuje prostor od 64‘6 cm 3 t. j.6'46 volumnih procentov. Specif. teža = 1-00074. Ta voda se odlikuje od drugih vrelcev radi večje množine proste ogljene kisline, radi v nji se nahajočega natrium- in magnesium- sulfata in železnega oksida ter je sploh množina stalnih snovi večja, vsled česar se Sičara smatra mineralnim vodam.“ Ako pregledamo tvarine, iz kterih je Sičara sestavljena, moramo jo prišteti k grenko solnatim studencem. (Bittersalzquelle.) Bosna ima drugih analisovanih večjih mineralnih vod 32, ali te vrste je nima, Sičara nima para v Bosni. Kdor ima dober okus, bo čutil za požirkom nekoliko grenkote na jeziku, to prihaja od žvepleno kislinaste magnezije. Čeravno je v Sičari le malo stalnih tvarin, iz tega se ne sme sklepati, da ima le malo zdravilne moči, kajti hidrologični učenjaki priznavajo, da so mineralne vode včasih zelo zdravilne, akoravno imajo le malo stalnih delov v sebi. Preidem na posamične dele in imenujem najprej kuhinjsko sol ali natriumklorid. V soli je zdravje! Sol je velike važnosti za človeško in živalsko telo in je potrebna za prebavljanje, kakor kisek za dihanje. Sol je tudi stalen in važen del krvi. Solnena kislina v želodcu, koja je za prebavljanje neobhodno potrebna, se nareja v telesu iz kuhinjske soli, ktero z jedmi uživamo. V Sičari je malo soli, vendar toliko, da oživlja živce v želodcu in črevih, ter pospešuje spreminjanje in naraščanje tvarin. — 7 Magneziumkarbonat je koristen zavoljo tega, ker veže in ne¬ škodljive stori proste želodečne kisline, kteri pri nekaterih boleznih v preveliki množini nastopajo. Imeniten je tudi kalciumkarbonat, ki se skoro nahaja, v vseh zdravilnih vodah. Najslavnejša studenca Avstrije in Nemčije, v Karlovih varili in v Wiesbadenu, kakor sta tudi različna, sta si vendar v tem podobna, da imata oba apno v sebi. Zdi se torej, da zdravilno moč teh vrelcev tudi apno pospešuje. — 9 V Sičari nahajamo tudi sulfate, med njimi sta natrium- in magneziumsulfat največ vredna. Prednost pa je za Sičaro, da nema kalciumsulfata, ki je mnogim mineralnim vodam na kvar. Kaliumsulfata je malo a natrium- in magneziumsulfata blizo enako dosti in ta sta najboljša med lahkimi čistili. Magnezije moč pozna itak že vsak. Tudi železni oksid povzdiguje vrlino Sičare. Ravno majhna primes železa v lahko raztopljivi obliki dela najboljše učinke, ako so mu, kakor tukaj, pridružene pičle mere soli, natrium- in magnezium¬ sulfata in ogljene kisline. Da je železa v Sičari le malo, to je njena prednost, kajti take mineralne vode, kjer je železa preveč, se prehitro razkrojijo ali razvežejo. Slednjič nam je še omeniti ogljeno kislino. Čeravno je nij mnogo v Sičari, in to je prednost pri zdravilnih vodah, vendar je proste kisline dovolj, da zamore ugodno uplivati na okus, pospeševati iztreblenje bolnih tvarin in prijetno oživljati želodec. Razun teh stalnih tvarin, ktere so nekako ugodno, srečno in skrivnostno združene, omeniti nam je še, da je tudi rastlinskih snovi v Sičari. Ljudje pravijo, voda diši, da so rože kuhane v njej, kar tudi analisa potrjuje. Kmet ima dober nos, boljega kakor gospoda in v malo besedah napravi svojo analiso, kratko in dobro. Glede na vse to moglo bi se vsaj nekoliko tolmačiti nekako čudežno ozdrav¬ ljenje s Sičaro pri raznih boleznih. Sičara — strah boleznim. Učinek ali zdravilno delovanje Sičare se da na kratko po¬ pisati takole: Skoro vse njene tvarine ugodno vplivajo na telo ter preidejo v kri in telesne šoke. Voda oživlja slizne mrene in zunanjo kožo, obuja žile in živce, odpravlja bolne tvarine in zasede ter sploh očisti in poživi celo truplo. Sičara se je pokazala zdravilna pri boleznih v trebuhu, želodcu, v prsih itd. Ozdravi želodečni krč, razne katare, mrzlico, jetiko, glavoboljo, rane, čire, božjast, umobolnost, očesne bolezni, difterijo itd. Sičara je zmerno čistilo, ktero ne žene preburno, kakor druge vode te vrste, ampak prebavljanju primerno. Naj navedeni nektere pisma, predložene deželni vladi za Bosno in Hercegovino dne 3. januarja 1896 pod št. 922 in še druge glasove o zdravilni moči Sičare. Seljak Mato Vidoš'iz Modriče piše dne 10. avgusta 1895. Sada se je četiri čeljadi izlečilo sičarom. Ne mogu sve potanko pisati, samo malo. Jedna ženska, Pere Andriča Mara, ležala je tri godine i potrošili hiljadu forinti i nista. Pila je nekoliko dana vodu i zdrava. — io Dne 21. avgusta 1895. Kod sičare je puno svijeta svaki dan. Izlečili se Ilija Drkič iz Rječana i iz Dobrin j e Ana Radat, bolele je oči, pak ozdravila, pila pet ili šest puta vodu. Ima jih još ali nisu gotovi v Tuzli, Derventi, Botajici i n Brčkoj. Dne 2. septembra 1895. Na sičari sad vsaki dan na kolima voze vodu i je po 40 — 60 svijeta. Trgovec Stevo Mihajlovič iz Modrice dne 22. junija 1895. Od skorij eg vremena mnogo svijet dolazi na sičaru i zaista je dobra i ljekovita. Dne 1. oktobra 1895. Danas moram iči na sičaru, jerbo sam malo slab; fala Bogu kod god fali, odma na sičaru, liječi se, odmah bude zdravo. Od kuda ne bilo zdravo, voda, da je u svijetu nema onake. Dne 7. septembra 1895. Na sičaru mnogo svijet ide svaki dan, cijela okolica oko Modriče, to sve dolazi i mnogo sam čuo, da se izliječe od svake bolesti. Ifiletni Mihajlo Ilič iz Samca dne 12. oktobra 1895. Ja potvrdim, da me je prije dve nedelje fačala groznica tri nedelje. Pio sam pet dana sičaru, prvi dan, kad sam počeo, nijesam imao više groznice te sam od onoga vremena sasvim zdrav. Trgovec Pero Krekič iz Modriče dne 2. oktobra 1895. Sa ovim svedočavam, da je moja četiri godišnja čerka prije dve godine dana bila jako bolesna, sve moguča sredstva nisu nista pomogla. Odvedem ju onda na sičaru, da je okupam. Od onega dana okrene se na bolje i sasvim ozdravi. (Po nemških originalih.) C. in kr. poštni upravitelj Diblik v Modriči dne 21. avgusta 1895. Sičara še zmirom tlorira. Kr. poštni uradnik Janez Malatinskv v Lipto St. Miklošu dne 14. septembra 1895. Knjižica nas je prijetno iznenadila. Sem baš v takem polo¬ žaju, da bi mi sičara prav dobro služila. C. kr. sodnik dr. Adolf Pfefferer na Laškem (Štajersko) oktobra 1895. Voda je tečna in dobra pijača. Počutim se boljši. (Slovenski.) Pisatelj in urednik Lipe Haderlap v Celovcu dne 24. septembra 1895. Dobil sem nekoliko boe sičare, jo pil in potrdim sledeče: — 11 — 1. Sičara žene na vodo, 2. pospešuje čiščenje. 3. odganja vetrove, 4. večdnevni glavobolj je prenehal prvi dan vsled rabe te vode, 5. že prvi dan sem sladko spal, 6. počutil sem se na celem telesu dobro, živci so bili vse bolj živi, udje volneji, ta učinek je trajen, 7. vino s sičaro ima prejeten okus in nema vodenega okusa, kakor sicer če se voda z vinom meša. Trgovski popotnik Dragotin Novak iz Gradca dne 16. oktobra 1895. Sičara voda je na moj želodec čudoviti učinek imela, kri je bila lahkejša in tudi mirno spim, kar pijem sičaro. C. kr. davkar v. p. Teodor Rippert v Celovcu na sveti dan 1895. Prav z veseljem potrdim, da je moja gospa, ktera je čez šest tednov dosti od glavobolje trpela in slabosti čutila na celem telesu, po rabi sičare avgusta meseca 1895 popolnem ozdravila. Ko je prvo boco pila, bilo ji je nekako težko, v noči je dobro spala, drugi dan je voda močno purgirala, bolezen je bila manj huda in po rabi druge boce je bila gospa čisto zdrava in vesela in je od onega časa rešena glavobolje. Magistralni uradnik Janez Hanser v Celovcu dne 26. decembra 1895. Z veseljem se Vam najtopleje zahvaljujem za mi poslane boce sičare, ktera mi je že pomagala, ko sem pil prvo boco. Imel sem vedno kongestije v glavi, kamor mi je tudi kri silila in vsled tega tudi glava bolela a učinek je bil izreden. Gnalo me je močno na vodo in dobro purgiralo in čutil sem takoj po prvi boči olakšanje, ter sem kar iznenaden. Ravno tako dobro je uplivala voda pri vnetji goltanca vsled prehlajenja; ko sem popil dve boči, čutil sem se zdravega. C. in kr. računski podčastnik J. Elsner v Celovcu dne 28. decembra 1895. Dobil sem nekoliko boe sičare v septembru 1895 in poskusil vodo pri svojem V j,, leto starem detetu. Dal sem mu nekoliko kozarcev popiti. Učinek me je iznenadil. Po noči je dete dobro čistilo. Drugi dan je bilo dete veselo. Z gospo bila sva trdno prepričana, da je ta učinek le sičara napravila. Za nekoliko dni je bil otrok kakor cvetoč v licu in je tudi prepeval. Sedem kozarcev sičare in dete je bilo zdravo, čeravno nisva preje več upanja imela, da okreva, kajti vsak, ki je dete videl, naju je pomiloval. Tudi jaz sem čutil dober učinek te vode. Pred spanjem sem popil nekoliko kozarcev in spal sem mirno, kar nisem prejšnje noči. Računski svetovalec Janez Kinsky v Celovcu dne 28. decembra 1895. Potrdim, da ko sem se vrezal, mi je sičara takoj kri ustavila in se je lepo zacelila rana. — 12 Tudi mi je silila kri v glavo, pil sem nekaj kozarcev te vode, in kri je bila odgnana, ob jednem je prestala glavobolja. Trgovka Marija r. Ivanetič v Zagorji dne 7. decembra 1895. Eadi vode morem le še reči, da je izvrstna, če bi ne bila vedno tako razburjena, bi bila zdrava, kakor riba. Če pa ne bi bila imela te vode, bi bilo slabo z menoj, jaz pijem le to vodo. Dala sem jo tudi nekemu otroku, kteremu je tudi dobro dela. Trgovec Julij Ivanetič v Celovcu dne 28. decembra 1895. Pri hemeroidih se sičara prav z dobrim uspehom rabi. Tudi pospešuje mirno spanje. Zoper težki želodec sem jaz in drugi poskusil vodo. Sičara čisti želodec in močno žene na vodo. M. Ivanetič piše v dopisu radi Sičare na deželno vlado za Bosno in Hercegovino dne 28. decembra 1895. Ker mene zadeva, sem zgubil kronični želodečni in črevesni katar. (XDod.a,te3s:.) Železnični uradnik in posestnik srebrenega rudokopa Ladislav Gruszecki v Derventi (Bosni) dne 5. februarija 1896. Voda, ktero sem od Vas prejel, mi je prav dobro storila in sicer: Tisti večer sem pil en kozarec. Ker sem vsak dan imel mrzlico, me je začela tudi ta večer okoli 10. uri tresti pa tako močno, da še prej nobenkrat. Pil sem vsakih deset minut kozarec vode in zjutraj sem čutil veliko vročino in dišala mi je jed, kar do sedaj ni bilo. O tega časa me ne trese več in sem popolnem zdrav. Zato hvala lepa. Glasovi iz Dunaja. Ortopedist II. Engelberg brzojavlja iz Dunaja dne 17. oktobra 1896. Voda prav dobra. Dalje piše v pismu dne 17. oktobra 1896. Vodo sem pri dveh gospeh, ktere so imele migreno glavo- boljo, z dobrim vspehom rabil, po prvi boči je bila bolest od¬ pravljena. — Voda z vinom daje izvrstno, zdravo in okusno pijačo. To je sodba veščakov v tem. Katarina Arnold iz Dunaja XV. okraj dne 24. januvarja 1897. Vesela in hvaležnim čutom naznanjam, da sem po prvi boči sičare čutila, da mi je bolje. Imela sem mrzlico, bolan želodec in glavoboljo, ni mi dišala nobena jed, bolehovala sem že dva meseca, in sedaj ko sem popila dve boči, lahko zopet jem in hodim ter upam, da po rabi še dveh boe te izvrstne zdravilne vode popolnem okrevam. — 13 1 kr. poštni asistent H. Knobel na Dunaji dne 3. marca 1897. Vstrezaje Vaši želji imam čast Vam naznaniti, da mi poslana zdravilna Sičara-voda vspešno deluje na človeški organizem in se zato najbolje priporočnje. Ortopedist H. Engelberg na Dunaji dne 7. marca 1897. Bože daj, da bi se Sičara vendar na spomlad razpošiljala v občni blagor človeštva. Iz zelene Štajerske. S tem podpisani občinski urad potrjuje, da je M. Ivanetič svojo Sičaro-vodo, ktero je v več zabojih oktobra meseca t. 1. seboj pripeljal, pri raznih boleznili najboljim vspehom vpotreb- ljeval. Tako n. pr. so bolezni, ktere so že dalje časa mučile odrasle in tudi otroke, vsled porabe Sičare že pri majhni mno¬ žini popolnem zginile. Ta voda čisti, dobi se po njej apetit ter uniči bolesti in se zato more kot najboljša za lajšanje človeškega trpljenja pri¬ poročati. Zmirom bolj se vsak dan po tej vodi v občini poprašuje in želeti je, da se ta blagor kmalo brez zaviranja čedalje bolj razširi. Ta certiticat naj se javno razglasi. Občinski urad Artiče dne 23. decembra 1896. Fr. Vimpolšek, Jan. Slovenc, Jože Cetina, posestnik. župan. obč. tajnik. Sičara — gnada Božja. Sporočam Ti, da sem bila z otroci vred zelo bolna, če ne bi imela Tvoje čudežne vode, ne vem, kako bi bilo. Otroci bi bili še vsi difteritis dobili, in Bog ve, kaj še. Pestunja, koja je pri meni bila, je doma in ima osepnice in difteritis, dala sem ji pol litra vode in je jušen a smrti. Tudi sem nekej gospej dala vodo, ima že staro bolezen v vratu. Ko je vodo pila, se ji je njeno bolestno stanje kar na enkrat zboljšalo, o čemer Ti bodem ustmeno obširneje povedala. Delaj tedaj na vso moč in vse kriplje, da se prične maja meseca razpošiljatev vode. Zakaj naj bi taka voda ta gnada Božja — še dalje tekla v zemljo nazaj, ko bi vendar bila pomoč tisočerim zdihujočim, revnim bolnikom. Ako Bog Tebi v roke da to podjetje, potem gledi, da se tam postavi lepa podoba Matere Božje. Zagorje dne 24. januvarja 1897. M a rij a. — 14 — Atest višjega oficirja. ( j■ Novembra meseca 1. 1. prejel sem od Vas, gospod Engelberg^; 33 boe Sičare-vode, ktero sem po naročilu z svojo soprogo 33 dni pil in resnici na ljubo sledeče uspehe potrjujem. Naj prvo je Sičara krog 14 dni velikansko (in der grossartigsten Weise) gnala na vodo, kar je izvrstno za funkcijo obisti, pozneje se je zmanjšal ta ugoden pojav, ne da bi prenehal, dalje sva imela večji apetit, potem je bilo pri moji gospej znatno lajšanje bolečin v križu in slednjič sva oba občutila nekako lahkoto na celem telesu, zato misliva bodoče spomladi to pitno kuro zopet rabiti. D u n a j (Lainz) dne 12. aprila 1897. ^ ' A K16 c k n er, 1 c. in kr. major v p. Iz Bosne ponosne. „ Odgovarjaj uči na Vaše pitanje, ko što sam Vam kazao, da sam imao tri slaboči, ja Vam mogu dokazati, da sam ja pomožen Bogom i tom čuvenom sičarom, kojuste Vipronašli, dajeljekovita voda. Na to sam ja pritrčo, velika me nužda terala, te sam za rnjesec dana bio pomožen, Bogu dragome fala, zato Vas, dragi gospodine Ivanetič srečnim čovekom nalazim, koji se Vi brinete za ovim za sreču narodnog života i ja kao mlad čovek u moje 38 godina imam moje rodjenje, djece 7, Bogu fala živije, koji i danom viknu: Bog da poživigo spodina Ivanetiča, sa božjim pomočju on našega oca spasi sa tom čuvenom sičarom. Dragi gospodine, ne znam, kaki bi Ti dar dao za Tvoj trud, koji si pronašao sičaru, to Ti se platit ne može, izvan dragi Bog, on Ti može platit drugi niko, a od mene Ti je ovaj dar, želim Ti od Boga dobro zdravlje i sreču, jer si od velike koristi u onoj zemlji, u kojoj živiš, mene si spaso, kao mlada čoveka, koji sam obterečen sa sitnom djecom. Htjela me je zarodna smrt, da zatvori u mračni grob, Bog Te živijo gospodin Ivanetič i nikad Tvoje ime ne umrlo, dokler traji od Tebe pronadjenje čuvene sičare. Dragi gospodine! Zaradio si velikim blagom, kojom čes pri¬ mati plač u i kad se preseliš u večni život, ja sam tom sičarom toliko sad osvijedočen, da je to ljekovita voda. Z Bogom. Bog te živijo. Sa poštovanjem Vam dobar prijatelj.“ Modrič 22. maja 1897. Ilija Ivolič, posjednik, gostioničar i odbornik srpske cerkvene opčine. Slava Bogu v višavah! Mičen in prijeten kraj je okoli Sičare ob jutranji zori, še bolj čaroben je pa ob zahodu žarečega sobica in v jasni noči, ko brez¬ številne zvezde na nebu migljajo, bleda luna jasno sveti in Sičara melodično žubori ali kakor Bosanec pravi „pjeva“. — 15 — Zato se nam nij čuditi, da mej narodom o tem kraji krožijo vsakojake pravljice in pripovedke. Pripovedujejo, kakšen velik zaklad jo pri Sičari zakopan, da so topovi napolnjeni z cekini, kopali so res že večkrat, toda vselej jih je strašna nevihta, grom in blisk prepodil od pričetega dela in kopanja. Pravijo tudi, da je grozen zmaj (krilata guja, kača) priletel k Sičari, pil, se okopal in zopet odletel. Iz taeih in enacih pripovedek se vidi, da tudi prosto ljudstvo kraju okoli Sičare posebno važnost pripisuje. Ono sluti, da je tu nekaj, kar ima posebno vrednost. Zlatih in srebrnih zakladov menda ni v bližini vrelca, a Sičara je sama na sebi zaklad, dobiček = sičar, ki je več vreden, ko srebro in zlato, kajti kteri bolnik ne bi rad dal vsega svojega imetja za ljubo zdravje? ■— Vrlina Sičare se je že zadosti pokazala, zato pij to rajsko vodo, ta Božji dar — ako ti jed in pijača nič več ne diši, ako si nad celim svetom in sam nad seboj nejevoljen, ako žalosten in otožen vsled težke, glo¬ dajoče bolezni okrog hodiš in ne najdeš miru in tolažbe, ne po dnevi, ne po noči, ako so ti udje oveneli in leni, duh bolan in brez zanimanja, - in videl boš, kako bo nova moč prešinjala tvoje živce, zadobil boš spet veselje za svet in delo, postal boš gibčen in vesel, čil, duhovit in zdrav. Kjer človeška moč in modrost ničesar reč ne premoreti, kjer zdravniki obupujejo, tam se pokažejo prirodne moči v svoji čudovitosti. Stvarnik sam je zdravila ustvaril za svoje bolne stvari, le poiskati jih je treba. Med ta prirodna zdravila pripadajo i zdravilne vode — v Sičari so tudi zdravilne rastlinske tvarine — ktere so svojo moč in vrlino zadobile naravnost iz rok Stvarnikovih, kakor je zapisano: Vode so Te videle, o Gospod! In tudi tu se spozna, da so vode delo Božjih rok in da Bog vlada vode, kakor je Mojzes pisal: In Duh Božji se j e razprostiral nad vodami! Zato hvala in čast presveti Trojici, da se je to¬ liko stoletij kakor od zmaja prikrita in zavidana ču¬ dežna Sičara odkrila, kar naj bode Bogu, Materi Božji, sv. Mihaelu in angeljem in vsem svetnikom in svetnicam na slavo in čast, trpečemu človeštvu pa v veselje in zveličanje. Amen.